108 j kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 PROBLEMATIKA ORISOV NOB ZA OBMOČJA SLOVENIJE milan ževart Ob zasnovi tega, v primerjavi z obsežno problematiko kratkega poročila, sem bil v zadregi, in sicer zeto, ker je na voljo brošura Pregledni orisi narodnoosvobodilnega boja na območjih Slovenije, problematika in nekaj napotil, Ljubljana 1973, ki smo jo po sklepu komisije za zgodovino sveta aa razvijanje re- volucionarnih tradicij pri predsedstvu repub- liškega odbora Zveze združenj borcev NOV pripravili Tone Ferenc, Mirko Stiplovšek in jaz. Ta brošura predstavlja bistveno proble- matiko orisov NOB na območjih Slovenije in postavlja avtorjem teh orisov za Knjiž- nico OF dokaj zahtevne naloge. S stali- šča zbiranja in obravnavanja gradiva ozi- roma virov sem o tej problematiki po- ročal na zborovanju slovenskih zgodovi- narjev v Murski Soboti leta 1959' in na po- svetovanju strokovnih delavcev iz muzejev re- volucije in NOB na Visu leta 1971.2 -pydi ti dve poročili sta bili objavljeni. Torej kaj dosti bistveno novega od tega poročila le ne more- mo pričakovati. Skušal pa sem povzeti izkuš- nje, ki sem jih pridobil pri zbiranju gradiva in pripravi enega takih orisov. Omenjena brošura pa mi naj dovoljuje, da se bom neka- terih problemov, ki so tam temeljito obdelani, le bolj bežno dotaknil. O pomenu monografij o narodnoosvobodil- nem boju na posameznih območjih Slovenije le tole: prof. Metod Mikuž je v sklepni besedi v peti knjigi svojega Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji' opozoril na pomen raziskovanja posebnosti NOB na posameznih območjih in zapisal, da so posebnosti razvoja bile odvisne od različnih vzrokov, ki jih bo treba še raz- iskati. Prav temeljiti orisi NOB za posamezna območja so v prvi vrsti poklicani, da prikažejo upoštevanja vredne posebnosti in značilnosti razvoja NOB ter razlike v intenzivnosti osvo- bodilnega gibanja na posameznih območjih in v posameznih obdobjih. Predvsem orisi NOB na posameznih območjih Slovenije bodo lahko prikazali velike napore množic v boju proti okupatorjem in njihovim pomagačem, natanč- neje prikazali razmerje moči med okupator- jem in osvobodilnim gibanjem v posameznih obdobjih in tudi to, kako velikanski aparat, ki so ga vzpostavili okupatorji za uresničitev svojih raznarodovalnih in drugih namenov za uničenje slovenskega naroda in za boj proti osvobodilnemu gibanju, je moralo in je razbilo osvobodilno gibanje na veliki večini sloven- skega ozemlja. Ti orisi bodo lahko zelo kon- kretno prikazali številne oblike udeležbe in .sodelovanja Slovencev v narodnoosvobodilni vojni in žrtve, ki jih je zahteval boj za naci- onalno in socialno osvoboditev. Že skrbno zbrani, urejeni in obdelani podatki o žrtvah za vsa območja Slovenije bodo močno osvetlili intenzivnost osvobodilnega gibanja na posa- meznih območjih in delež teh območij v osvo- bodilnem gibanju. Orisi bodo lahko prikazali razne silnice, ki so vplivale na razvoj, in do- polnili ter tudi korigirali nekatere poenostav- ljene sheme vsaj za posamezna ožja ali širša območja. Velja tudi to, da mladim rodovom narodnoosvobodilni boj najlaže približamo z domačimi dogajanji in orisi NOB bi morali imeti pomembno vlogo pri pouku zgodovine NOB in pri razvijanju tradicij NOB nasploh. Predvsem pa bodo ti orisi poleg monografij o enotah NOV in POS in razprav o posamez- nih temah zelo pomembna osnova za celovito sintezo narodnoosvobodilnega boja na Sloven- skem. Doslej je izšlo kar dosti prispevkov in tudi samostojnih publikacij za posamezne kraje in tudi več krajev, dosti krajevnih kronik v roko- pisih pa je pri organizacijah Zveze združenj borcev NOV, a izšlo je le malo orisov narod- noosvobodilnega boja za širša območja. Ideal- no bi bilo, če bi pred pisanjem orisa NOB na nekem območju imeli že na voljo orise NOB v posameznih krajih tega območja, zlasti če bi take krajevne zgodovine imele dovolj kon- kretnih in natančnih podatkov o padlih borcih in žrtvah fašističnega nasilja, o terenskih od- borih OF, o partizanskih ustanovah itd. Taki krajevni orisi bi zelo olajšali delo avtorjem ori- sov NOB na širših območjih. Vendar krajevne zgodovine ali kronike niso nujen pogoj za monografijo širšega območja, saj mora avtor take monografije že pri zbiranju virov in pri zasnovi svoje monografije zastaviti delo bolj na široko in bolj v globino in problematiko zajeti bolj celovito. Pri zbiranju virov se pra- viloma ne more razbremeniti tako, da bi opu- stil zbiranje gradiva za posamezne kraje, ampak mora zajeti vse vire. Predvsem pa bo moral sam opraviti kritičen pretres vseh virov. In če velja, da so krajevne zgodovine in kro- nike lahko koristne za orise širših območij, velja tudi obratno. V glavnem velja, da je raziskava NOB na terenu precej zanemarjeno področje, še po- sebej, če ga primerjamo z velikimi dosežki pri preučevanju vojaških dogajanj in s števil- nimi in tudi kvalitetnimi monografijami partizanskih vojaških enot, ki so izšle v kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 109 : Knjižnici NOV in POS. V tej Knjižnici je doslej izšlo v njenem osnovnem delu 28 monografij o vojaških enotah in o vo- jaških dogajanjih, nekaj del o vojaških dogajanjih pa je izšlo tudi v problem- skem delu te Knjižnice. V Knjižnici OF so doslej izšli le trije orisi narodnoosvobodil- nega boja, in sicer za Belo krajino, občino Trebnje in Šaleško dolino." Tako stanje je tudi posledica dejstva, dia se je akcija za načrtno preučevanje partizanskih enot začela znatno prej kot akcija za pripravo monografij za Knjižnico OF. Delno je lahko tudi posledica dejstva, da je problematika orisov NOB na terenu le bolj raznolična in praviloma zahteva več dela pri zbiranju gradiva. Končno imamo na voljo 19 knjig VI. dela Zbornika dokumen- tov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov in le štiri knjige Do- kumentov ljudske revolucije v Sloveniji. Ob ugotovitvi, da je bilo do nedavnega laziskovanje osvobodilnega boja na terenu, zlasti če upoštevamo usmerjeno dejavnost, premalo intenzivno, pa moramo vendar po- udariti, da bi bilo tudi na področju lokalnega zgodovinopisja NOB že dosti napravljenega. Predvsem je bilo veliko storjenega pri zbira- nju gradiva na terenu. Tu so bila še zlasti pomembna prizadevanja razmeroma goste, čeprav s strokovnimi močmi premalo zase- dene in ne povsem enakomerno po Sloveniji razporejene mreže muzejev in oddelkov revo- lucije in NOB ter organizacij Zveze združenj borcev NOV. V muzeje in tudi arhive organi- zacij ZZB NOV je prišlo ogromno gradiva in podatkov, ki bodo zelo pomembni za zgodo- vinarja NOB na ožjem ali širšem območju. Res pa je, da zbiranje gradiva ni bilo na vseh območjih Slovenije enako intenzivno in da je tudi kvaliteta zbranega gradiva zelo razno- lična. Ze bežen pregled po bibliografskem gradivu nam pove, da je bilo objavljeno ogromno prispevkov po časopisih in listih, v periodičnih in enkratnih zbornikih in da je izšlo tudi dosti samostojnih publikacij in med njimi največ takih, ki obravnavajo NOB v posameznih kra- jih z njihovo okolico z že značilnimi naslovi: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Prihova in okolica v NOB, Fram in okolica v NOB.* Izšle so tudi monografije za širša območja. Tri smo že omenili, tu naj dodamo le, da imata tudi že Prlekija in Prekmurje svoji monografiji.* Med deli, ki obravnavajo ožja ali širša območja, so kvalitetna dela, in ker smo tu v Domžalah, je treba med temi omeniti razpravo Mirka Stiplovška: Pregled razvoja NOB v Mengšu in okolici in kot primer krat- kega že v marsičem sintetičnega pregleda Kamniško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941—1945.^ Zadnje obsežno delo, ki je izšlo s to tematiko, je delo Rada Zakonjška Veli- ka preizkušnja, Ljubljana 1977, ki obrav- nava Spodnjo in Gornjo Savinjsko ter Za- drečko dolino oziroma območji občin Žalec in Mozirje. To delo najbolj intenzivno obravnava 1941. leto, ne zajema pa celotne problema- tike za naslednja obdobja. Med zgodovinskim tekstom so reportažni zapisi in spomini in tudi spomini avtorja, ki je bil tudi sam sa- vinjski prvoborec. Na posvetovanju o problemih zgodovino- pisja novejše slovenske zgodovine in nalogah Inštituta za zgodovino delavskega gibanja leta 1969 je France Skerl v svojem poročilu o dotedanjem raziskovanju NOB v odstavku z naslovom Obdelave lokalnih primerov^ ocenil dotedanje rezultate in zaključil, da so avtorji lazen nekaj izjem uporabljali pretežno ana- litično metodo, da problemov niso globlje obravnavali in reševali, a da bodo njihova dela dragocen vir zgodovinarju, ki bo prob- leme zajel globlje in v širšem okviru. Skerl je navedel nekaj primerov lokalnega zgodo- vinopisja in posebej poudaril obravnavo zgo- dovine Ljubljane, za katero imamo doslej najobsežnejši zbornik v štirih knjigah Ljub- ljana v ilegali,^ za katerega pa seveda velja, kot je tudi v uvodu zapisano, da še ni zgodo- vina NOB v Ljubljani, ampak je zbornik spominskih in zgodovinskih ter drugih pri- spevkov in virov. Med drugimi deli je Skerl posebej omenil delo Milice Ostrovške. Kljub vsemu odpor,'" ki prikazuje Maribor v času okupacije in NOB predvsem po spominskih virih. Obsežneje je prispevke in publikacije, ki predstavljajo ožja in širša območja, pred- stavil v že omenjeni sklepni besedi prof. Metod Mikuž." Tu seveda ni časa in tudi ne potrebe, da bi poskušali podati pregled vsega, kar je bilo napisanega o tematiki, ki jo obravnavamo. Se težje bi bilo podati pravično oceno vsaj pomembnejših prispevkov. Na splošno pa bi lahko rekli tole: po zasnovi obravnave, širi- ni zajete problematike, metodologiji raziskave in odgovorih na postavljena vprašanja so, če upoštevamo obsežnejše prispevke oziroma publikacije, le-te zelo raznolične in zelo raz- ličnih kvalitet. Ob dejstvu, da so med števil- nimi deli in prispevki tudi zelo kvalitetni in da so vsi po svoji zanimivi in koristni za nadaljnjo obravnavo, pa naj navedemo naj- bolj pogoste in značilne pomanjkljivosti pri znatnem številu obravnavanih del: 1. pri pripravi znatnega dela prispevkov so avtorji premalo časa posvetili kritičnemu pre- noi kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 tresu virov, večkrat pa takega pretresa sploh ni bilo. Velja, da bi morali avtorji vire v večji meri uborabljati, manj pa jih nekritično na- vajati, v celoti ali v obsežnih odlomkih; 2. pri nekaterih orisih malo širših območij je le preveč bolj malo pomembnih in tudi obrobnih podrobnosti, premalo pa bolj kom- pleksne obravnave razvoja NOB; 3. pri samostojnih publikacijah prevladu- jejo take, ki so zborniki pričevanj, objav delov dokumentov ali tudi celotnih dokumen- tov, a ne vedno po pravilih znanstvene objave virov, reportažnih in literarnih zapisov, vez- nih tekstov in tudi bolj ali manj popolnih kronoloških pregledov dogodkov, ki pa niso vedno sestavljeni po nekem premišljenem iz- . boru in sistemu. Dostikrat so v takih zborni- kih seznami padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s kratkimi življenjepisi in opisi spominskih obeležij. V takih zbornikih in drugje naletimo pogosto rua prispevke, ki so pretežno spominski vir, a delno temeljijo na dokumentih in drugih pričevanjih. Pri neka- terih prispevkih si nismo hitro na jasnem, ali gre za pričevanje, zgodovinsko obdelavo ali beletristiko. Zgodovinsko jedro, ki ga pravi- loma tako pisanje ima, pa moramo v vsakem primeru iskati. So prispevki, v katerih je dosti velikih besed, a malo stvarnih podatkov in malo stvarnega zgodovinskega prikaza, ki je vsaj za del bralcev bolj sposoben prikazati veličino narodnoosvobodilnega boja. V celoti so take publikacije, o katerih smo govorili, zelo koristne, a postopoma bi jih morale za- menjavati bolj dognane in take, ki bodo bolj pripomogle k širšim sintezam; 4. Slabost mnogih prispevkov z lokalno te- matiko je preveč poenostavljen prikaz. Posa- mezni procesi in dogodki so podani preveč izolirano in tako, da niso upoštevani vsi vzroki in vse silnice, ki so vplivali na dogajanja. Preveč izolirano obravnavanje večkrat ne daje povsem prave slike. Zlasti prehod iz sta- re Jugoslavije v čas okupacije in NOB je večkrat predstavljen močno shematično. Iz nekaj podatkov o gospodarskem stanju, soci- alni strukturi in političnem položaju pred na- padom na Jugoslavijo izhajajo ne dovolj utemeljeni zaključki oziroma osvetlitve bodo- čih dogajanj. Rezultat je tudi ta, da nekateri avtorji v začetku okupacije, ki je kljub izred- no pomembnemu dejstvu — kontinuiteti de- lovanja KPS — le močno spremenila celotno situacijo, ne vidijo mejnika,, ki bi ga bilo pri periodizaciji vredno upoštevati. Se nekatere stvari motijo pri prebiranju nekaterih del s področja lokalne historiogra- fije NOB: preširoki okviri, ohlapne in nepre- cizne formulacije, nesistematičen in neorga- niziran tekst, neenakomernost obravnave oziroma prevelika odvisnost od lažje dostopnih virov; zato posamezna obdobja niso enako intenzivno obdelana in včasih manj pomembni dogodki bolj kot pomembni procesi. Na sploš- no velja, da so avtorji posvečali večjo pozor- nost prvim obdobjem osvobodilnega boja ozi- roma letu 1941, ne glede na to, da je bil na obravnavanem območju narodnoosvobodilni boj v kasnejših obdobjih bolj intenziven in množičen. Torej bo treba literaturo z lokalno tematiko pred uporabo za pripravo orisov zgodovine NOB na širših območjih kritično pretresti, pri bodočih akcijah pa kar najbolj upoštevati omenjena napotila in se truditi za kvaliteto. Ko obravnavamo dela o NOB na ožjih ali širših območjih, ne moremo mimo tega, da ne bi omenili, da je tudi v monografijah o eno- tah NOV in POS v kar številnih primerih in kar temeljito obdelano tudi stanje na terenu in dejavnost organizacij osvobodilnega gi- banja. Razumljivo je, da so terenu posvetili največjo pozornost avtorji, ki obravnavajo enote, vezane na določeno območje, se pravi, zlasti odrede. Močno sta na primer upoštevala stanje na terenu avtorja monografij o Belo- kranjskem in Istrskem odredu, monografija o dolomitskih odredih pa ima že tako naslov Dolomiti v NOB.'2 Brigade praviloma niso bile vezane na neko območje in je razumljivo, da so avtorji praviloma v manjši meri obravna- vali teren, stanje na terenu so prikazali pred- vsem pred formiranjem in ob formiranju brigade. Veliko pozornost pa je posvetil terenu avtor monografije o Šlandrovi bri- gadij'ä ki postavlja zgodovino te enote v okvir širših vojaških in političnih doga- janj in daje tudi tehten prikaz dejjavnosti političnih organizacij osvobodilnega gibanja in ljudske oblasti v zapadnih okrožjih območja IV. operativne cone, kjer je Slandrova brigada najdlje delovala. Zaradi navedenega in seveda tudi zaradi druge vsebine bodo avtorji orisov NOB morali upoštevati monografije o parti- zanskih enotah, ki so se bojevale na območjih, ki jih bodo obravnavali. Glede časovnega okvira orisov NOB pa tole: v delih, ki smo jih na splošno obravnavali, so avtorji ravnali različno. Nekateri navajajo tudi podatke o začetkih delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno, precej jih začne z letom 1918, a se za čas stare Jugoslavije navajajo predvsem akcije delavcev in razvoj komunistične organizacije, nekateri se ome- jujejo na prikaz stanja pred začetkom oku- pacije ali začnejo kar z NOB. Ker gre za orise NOB, bo prav, če se bodo avtorji omejili na svoje obdobje, na obdobje od aprila 1941 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 nv do maja 1945, v uvodnem poglavju pa prika- zali gospodarske, socialne in politične razme- re pred začetkom okupacije in pri tem pouda- rili tisto, kar je pomembno za razumevanje nadaljnjih dogajanj. S tem pa ni rečeno, da bodo grešili, če bodo izjemoma pri osvetlitvi nekaterih problemov posegli bolj v preteklost. Ne glede na to, da mora pisec orisa NOB na določenem območju upoštevati, da so bile partizanske in okupatorjeve akcije na njego- vem območju mnogokrat le del širše zasnova- nih in izvedenih akcij, operacij in ukrepov in da je NOB na njegovem območju del NOB slovenskega naroda in narodov in narodnosti Jugoslavije, da so dogajanja na sosednjih ali širših območjih in tudi taka v svetovnih okvi- rih lahko močno vplivala na razvoj na njego- vem terenu in da so zveze osvobodilnega gi- banja na nekem območju potekale na vse strani, se bo moral vendar omejiti, kar se da na svoj teren. Vsekakor pa ne bi bilo smotrno, da bi orise NOB debelili s preširokimi zgo- dovinskimi okviri oziroma s podatki iz slo- venskega, jugoslovanskega ali celo svetovnega okvira. V okvir načrtne akcije za pripravo mono- grafij za Knjižnico OF spadajo dela o narod- noosvobodilnem boju v okrožjih KPS in OF, in sicer tistih, ki so obstajala do preureditev sredi leta 1944 in ki se v številnih primerih skladajo z bolj ali manj zaključeno geograf- sko enoto. Primerni pa so lahko tudi orisi NOB po zaokroženih geografskih enotah. Tam, kjer se partizanska politično teritorialna enota sklada z območjem ene ali več današnjih občin, bo imel avtor lažje delo, ker so se določene vrste virov zbirale za območja občin. Za območja okrožij ali tudi smotrno izbranih geografskih enot je že mogoče podati poglobljeno in zaokroženo zgodovino NOB in njenih značilnosti. Za taka območja je tudi lažje zbrati gradivo kot za manjša in če se par- tizansko okrožje ujema vsaj delno z večjo oku- patorjevo upravno politično enoto, bo zbira- nje gradiva oziroma dokumentov še olajšano. Ko vztrajamo pri časovni in prostorski omejitvi orisov NOB na območjih Slovenije, pa je treba poudariti, da bo avtor takega orisa lahko primemo opravil svojo nalogo le, če bo seznanjen z zgodovino širših območij, če bo poznal razvoj v slovenskem, jugoslovan- skem in v širšem okviru. Preučiti mora, kako so se ti širši procesi odražali na njegovem območju, obenem pa mora biti vedno pri- pravljen odkriti in sprejeti dejstvo, da je raz- voj v posameznostih bil na njegovem območju drugačen, specifičen. Predvsem bo moral pre- učiti dela, ki obravnavajo NOB na vsem slo- venskem ozemlju. Danes imamo na voljo dve veliki deli: Metoda Mikuža Pregled zgodovine NOB v Sloveniji v petih knjigah in vojaško zgodovinsko monografijo Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945.'" Preučiti bo moral dela, ki obravnavajo posamezne teme v slovenskem ali ožjem okviru. Ni si na primer mogoče zamisliti pisca orisa NOB, ki bo obravnaval neko okrožje na nemškem okupacijskem območju in ne bi dobro poznal Ferenčeve monografije o nacistični raznaro- dovalni politiki v Sloveniji 1941—1945." Rekli smo, da je potrebna tudi časovna ome- jitev, a tudi za zgodovinarja lokalnih tem velja, da zgodovinskih procesov ne moremo prav razumeti, če se pri študiju omejimo na nekaj let, pa naj bodo le-ta še tako pomembna in prelomna. Pisec mora biti torej seznanjen tudi z zgodovino vsaj bližnje preteklosti. Le tako bo lahko tudi odkrival bistvo prelomnih dogajanj na svojem območju. Poznavanje šir- še problematike glede na prostor in čas je torej pomemben pogoj za pravilno usmeritev pri raziskovanju NOB na ožjih območjih. Od vsakega pisca orisa NOB za neko okrožje ali regijo bo zahtevalo dosti truda in časa zbiranje gradiva, zlasti če se bo dela lotil temeljito in skušal zbrati čimveč gradiva, ki je na voljo. V veliki meri bo podoba NOB ozi- roma njena vsestranskost odvisna od dovolj širokega in vztrajnega zbiranja virov. Pri so- dobni zgodovini in tudi pri taki za ožja ob- močja je problem v tem, če povemo poeno- stavljeno, da je virov preveč in premalo. To- liko jih je, da jih je težko zbrati in obvladati, a dostikrat so bili uničeni ali izgubljeni po- membnejši dokumenti, če pa upoštevamo NOB, pa marsikdaj dokumenti sploh niso na- stali. Avtor orisa NOB niti pomisliti ne sme, da bi se omejili le na objavljene vire, četudi bo po preučitvi literature najprej pregledal te. Objave dokumentov, ki pridejo v poštev, so v omenjenih napotilih navedene. Pri zbiranju arhivskega gradiva se ne smemo utesniti. Praviloma bo avtor za katerokoli območje Slovenije našel največ gradiva v AIZDG in dosti tudi v drugih osrednjih arhivih, še zlasti v zgodovinskem arhivu CZ ZKS. Racionalno bo, če bo pisec najprej preučil gradivo osred- njih ustanov in nato arhive tistih ustanov, ki imajo njegovo območje neposredno v svo- jem področju dela. Pri tem mora še zlasti upoštevati tudi gradivo v muzejih in oddelkih revolucije in NOB. Za območje severovzhod- ne Slovenije je drugi najpomembnejši arhiv v muzeju NO Maribor. Upoštevati bo moral se- veda vse arhive za svoje območje in še zlasti gradivo, ki ga hranijo občinski odbori ZZB NOV, če ga niso oddali muzejem. Ti odbori imajo predvsem spominsko gradivo, življenje-j 112 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 pis padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, ki so zelo pomembni, in večkrat rokopise ne- objavljenih krajevnih kronik. Se marsikaj je pri zbiranju arhivskega gradiva dobro upošte- vati. Tako na primer gradivo, ki ga imajo zavodi za socialno zavarovanje, šolski in pa ludi župnijski arhivi. Žal je tako, da tistih arhivov, ki so nastali najbližje dogajanjem in ki bi piscem orisov NOB za posamezna ob- močja najbolj olajšali delo in jim najbolj omogočili podati vsestransko podobo okupa- cije in NOB, praviloma ni, ker so bili uničeni. Prav to dejstvo narekuje zelo široko zbiranje gradiva in pa dodatno zbiranje gradiva na terenu, kjer se še vedno najde kar dosti gra- diva. Gradivo na terenu je kaj raznovrstno in Lahko se zgodi, da zbiralec ne bo izkoristil vseh možnosti in bo zanemaril nekatere vrste virov, iki jih še poseduje teren. Koristna bo torej temeljita priprava za zbiranje gradiva na terenu, to pa pomeni predvsem preučitev literature in vseh že zbranih dokumentov ter pričevanj, saj bomo na terenu skušali v prvi vrsti nadomestiti vrzeli, ki smo jih ugotovili v že zbranem gradivu. V zvezi s problematiko gradiva se sklicu- jem na svoji že omenjeni poročili'' in bi tu poudaril le, da je pri najdbi posameznih virov zelo koristno zbrati dodatne podatke o njih in da je na terenu mogoče opraviti tudi raz- iskave take Anrste, ki spominjajo na ankete. Ker že govorimo o terenu, pa velja omeniti, da je za pisca orisa NOB zelo pomembno na- tančno poznavanje terena, ki ga preučuje. Lahko bi rekli, da mu bo poznavanje terena močno olajšalo eksploataoijo gradiva. Možnosti za zbiranje pričevanj so še vedno zelo velike. Za zgodovinarja manjših območij so pričevanja še zlasti pomembna. Velika večina avtorjev s to tematiko jih je zelo cenila in jih intenzivno uporabljala, nekateri celo preveč, in sicer v tem smislu, da so zanemar- jali druge vrste virov in da so jih uporabljali le preveč nekritično. Avtor monografije Boj Belokranjcev jih je sicer tudi uporabljal, a je v Besedi o gradivu zapisal, '' da so zapisi pričevanj, ki so nastali kasneje, močno odmak- njeni od takratne resničnosti, namreč od NOB, spominsko nejasni in v podrobnostih premalo prepričljivi. Pozitivno pa je ocenil priče- vanja, ki so bila zapisana kmalu po osvobo- ditvi. Od časa do časa se znova razpravlja o vredosti pričevanj. S tem v zvezi mislim, da še vedno velja: pričevanja so pomembna zato, ker so mnogokrat edini viri za določena doga- janja. So važna dopolnitev skopih podatkov v ohranjenih dokumentih in večkrat poprav- ljajo podatke v le-teh. Končno so tudi razna poročila lahko močno subjektiven vir. Zgodovinar NOB kmalu spozna, kako po- membna so pričevanja tistih, ki so soustvarjali njeno zgodovino aili bui priče raznih dogodkov in dogajanj. Seveda jih ne bo zbiral in še manj uporabljal nekritično. Še zlasti bo pre- tresel tiste dele pričevanj, ki dajejo širšo oceno o določenih obdobjih in dogajanjih ozi- roma o položaju na posameznih območjih in pri katerih dejansko ne gre le za spomin. Ugotavljamo pa lahko, da kvaliteta spomi- na pri znatnem številu prič s čedalje večjo časovno oddaljenostjo od dogajanj upada. Do- kumenti imajo nedvomno to prednost, da se v razmerju do dogajanj, ki jih opisujejo, ne starajo in da ne morejo spreminjati svojih sodb o njih. Prof. Metod Mikuž je v prvi knjigi svojega Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji zapisal, da veljajo pri obravnavi virov ista načela kot pri vsakem znanstvenem zgodovinskem dela in da so zaradi množičnosti osvobodilnega gi- banja pomembni tudi dokumenti nižjih orga- nov tega gibanja.'« Po tem se velja ravnati pri obravnavi gradiva. Predvidevamo lahko, da bo avtor za katerokoli širše območje, potem ko bo končal delo pri zbiranju gradiva, imel na voljo vsaj nekaj tisoč raznih virov. Torej bo lahko že z medsebojno primerjavo dokumen- tov partizanskega in okupatorskega izvora, dokumentov in pričevanj in vseh vrst virov med seboj opravil velik del njihovega kritič- nega pretresa. Najobsežnejše poglavje v omenjenih napo- tilih je tisto, ki govori o vsebini preglednih orisov NOB in precej podrobno razčlenjuje problematiko ter našteva, kaj vse bi morali orisi zajeti. Vsekakor ni potrebe, da bi to razčlembo vsebine tu ponavljal. Poudarimo naj le, da bi morali orisi vsebovati celovito, vsestransko, objektivno in dokumentirano po- dobo osvobodilnega boja. Avtorji pa naj bi našli razumno razmerje med upravičeno težnjo, da bi rekonstruirali čimveč dogodkov in dogajanj ter jih iztrgali pozabi in med zahtevo, da bi dobili čimbolj sintetična dela. Pri tem si bodo lahko pomagali z obsežnejšimi zaključki oziroma ocenami na koncu obrav- nave posameznih obdobij. Vsekakor pa orisi, ki jih pričakujemo, ne bi smeli biti le pregledi dogodkov in dogajanj po časovnem zaporedju. Periodizacija razvoja narodnoosvobodilnega boja bi morala temeljiti na njegovem razvoju na obravnavanem območju. Taka periodizacija bi že sama po sebi pokazala na nekatere po- sebnosti NOB na posameznih območjih in predvsem na razlike v intenzivnosti osvobo- dilnega gibanja v posameznih obdobjih. Pri razdelitvi razvoja NOB na posamezna obdobja bi bilo treba upoštevati predvsem stopnjo kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 1131 množičnosti osvobodilnega gibanja, razmerje med močjo tega gibanja in močjo okupatorja in pri tem upoštevati, čigava oblast je bila prva in resnična, oziroma odloke koga je iz- polnjevala večina prebivalstva. Razvoj osvo- bodilnega gibanja je torej treba razdeliti na obdobja rasti, viškov in tudi upadanj ter pri tem upoštevati politična in vojaška dogaja- nja. Nq koncu še tole: NOB je še vedno tesno povezana z našim življenjem in na preuče- vanju tega obdobja so razumljivo še zlasti zainteresirani udeleženci velikega boja za svobodo. Želijo, da bi čimprej prišlo do pra- vične zgodovinske podobe razvoja NOB na posameznih območjih. Tudi sicer je zanimanje veliko. Seveda pa se lahko zgodi, da tisti, ki presoja dogajanje s stališča velike množice dokumentov in pričevanj ter podatkov, pre- soja posamezna dogajanja drugače kot nekdo le na osnovi enega pričevanja. Podcenjevanje lokalnega zgodovinopisja ali orisov posameznih maniših območij ne bi bilo upravičeno. Nasprotno, treba bi bilo že zastav- ljeno akcijo za Knjižnico OF spodbujati, usmerjati in organizirati ter za uresničevanje te pomembne naloge povezati sile raziskoval- cev in ustreznih ustanov, odborov nekdanjih aktivistov OF, organizacij ZZB NOV in svetov za razvijanje tradicij NOB pri republiški in občinskih konferencah SZDL. Akcijo pa bo vsekakor strokovno najbolj ustrezno usmer- jala komisija za zgodovino pri republiškem odboru ZZB NOV. Moderni čas ni preveč naklonjen ustnemu izročilu iz roda v rod. Četudi je izročilo na- rodnoosvobodilnega boja še zelo živo — zlasti v partizanskih vaseh — mora pričevati pred- vsem zgodovina. Če ta ne bo dovolj pričala ali če njeno pričevanje ne bi bilo pravo, bomo veliko izgubili. OPOMBE 1. Milan Ževart, Zbiranje in obravnavanje kra- .ievnega gradiva za zgodovino delavskega gibanja in NOB, Prispevki za zgodovino delavskega gi-, banja, Ljubljana 1960, I, št. 2, str. 343—354. — 2. | Milan Zevart, Zbiranje in obravnavanje gradiva ¦ za zgodovino NOB, Vijesti muzealaca i kanzer- vatora Hrvatske, XXIII, broj 3—4, Zagreb 1974, ¦ str. 14—18. — 3. Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, V. knjiga, Ljubljana 1960 str. 253. — 4. Rudi Vogrič, Boj Belokranjcev, Ljubljana 1973; Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, \ Ljubljana 1975; MIlan Zevart, Narodnoosvobodil- j ni boj v Šaleški dolini, Ljubljana 1977. — 5. Karel \ Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, ' Nova Gorica 1968; Lojze Penič, Prihova in okolica v NOB, Maribor 1963; Zdenka Rogl, Fram in okolica v NOB, Fram 1975. — 6. Drago Novak, Prlekija v narodnoosvobodilni vojni, Prispevek k zgodovini Pomurja, Murska Sobota 1965; Ferdo Codina, Prekmurje 1941—1945, Murska Sobota 1967. — 7. Miroslav Stiplovšek, Pregled razvoja NOB v Mengšu in okolici, v: 800 let Mengša, Men- geški zbornik, II. del, 1. snopič, Ljubljana 1969; Miroslav Stiplovšek, Kamniško okrožje v narod- noosvobodilnem boju 1941—1945 (Problematika vi- rov in literature, obsega in razdelitve okrožja ter neriodizacije), v: Kamniško okrožje v NOB. Dom- žale 1975. — 8. France Skerl, Kratek oris dose- danjega raziskovanja dobe NOB v Sloveniji, Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljub- ljana 1970, X, št. 1—2, str. 232—233. — 9. Ljubljana v ilegali, V odločilnih dneh, Ljubljana 1959; Ljubljana v ilegali II, Država v državi, Lj. 1961; Ljubljana v ilegali III, Mesto v žici, Ljub- ljana 1967; Ljubljana v ilegali IV, Do zloma oku- patorjev, Ljubljana 1970. — 10. Milica Ostrovška, Kljub vsemu odpor, Maribor 1963 (Prva knjiga) in 1968 (Druga in Tretja knjiga). — 11. Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, V. knjiga, str. 258—261 in 274^280. — 12. Radko Polič, Belokranjski odred, Ljubljana 1975; Maks Zadnik, Istrski odred. Nova Gorica 1975; Rudolf Ilribemik-Svarun, Dolomiti v NOB, Ljubljana 1974. — 13. Miroslav Stiplovšek, Slandrova bri- gada, Ljubljana—Maribor 1971. — 14. Metod Mi- kuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1960 (I. knjiga), 1961 (II. knjiga), 1973 (III., IV. in V. knjiga); Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljubljana 1976 (1. izdaja) in 1977 (2. izdaja). — 15. Tone Ferenc, Nacfetična raznarodovalna politika v Sloveniji 1941—1945, Maribor 1968. — 16. Glej opombi 1. in 2. — 17. Rudi Vogrič, Boj Belokranjcev, str. 545. — 18. Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, I. knjiga, str. 8 in 13—14.