39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust eteorološka pomlad se je v marcu zač ela z nekoliko višjimi temperaturami zraka od povpreč nih in nekoliko manj sonč nimi urami kot obič ajno. Najvišje temperature zraka so se ob koncu meseca približale 20 °C oziroma so to mejo rahlo prestopile. Najnižje jutranje temperature zraka pa so se predvsem v sredini marca spušč ale še pod ledišč e. Sicer pa so se povpreč ne meseč ne temperature zraka več inoma gibale od 5 do 8 °C, na Obali in Goriškem od 9 do 10 °C, v Rateč ah pa so bile okrog 2 °C. Višja od povpreč ja je bila tudi akumulacija temperature zraka. Nad pragom 0 °C so se presežki več inoma gibali med 40 in 60 °C. Manjša so bila odstopanja nad vegetacijskima pragoma 5 °C in 10 °C (preglednica 4). Akumulacija temperature zraka na letni ravni (nad temperaturnim pragom 0 °C,) je bila ob koncu marca za okoli 100 do 300 °C več ja od obič ajnih vrednosti, razen na Gorenjskem, kjer so bila odstopanja manjša od 100 °C, na Obali in Goriškem pa več ja od 200 °C. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, marec 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 1,6 2,3 16 2,7 3,3 27 2,6 3,6 28 2,3 3,6 72 Bilje 1,6 2,8 16 2,5 3,1 25 2,1 3,4 23 2,1 3,4 64 Godnje 0,9 1,5 9 1,4 1,8 14 1,5 2,7 17 1,3 2,7 40 Vojsko 0,6 0,9 6 0,9 1,3 9 1,0 1,3 11 0,8 1,3 26 Rateč e-Planica 0,6 0,9 6 1,0 1,4 10 1,3 2,3 15 1,0 2,3 31 Bohinjska Č ešnjica 0,6 0,8 6 1,1 1,9 11 1,6 2,3 17 1,1 2,3 34 Lesce 1,2 2,5 12 1,7 2,3 17 1,7 2,6 18 1,5 2,6 48 Brnik-letališč e 1,0 1,4 10 1,7 2,6 17 1,7 2,4 19 1,5 2,6 45 Topol pri Medvodah 0,7 1,2 7 1,4 2,2 14 1,6 2,1 18 1,2 2,2 39 Ljubljana 1,1 1,9 11 1,7 2,7 17 1,8 2,7 20 1,5 2,7 48 Nova vas-Bloke 0,6 0,8 6 1,1 1,6 11 1,3 2,0 14 1,0 2,0 31 Babno polje 0,7 1,2 7 1,2 1,8 12 1,4 2,2 16 1,1 2,2 34 Postojna 1,0 2,0 10 1,7 2,7 17 1,7 2,8 18 1,5 2,8 45 Koč evje 0,8 1,3 8 1,4 2,6 14 1,6 2,5 18 1,3 2,6 41 Novo mesto 1,0 2,1 10 1,5 2,5 15 2,0 3,9 22 1,5 3,9 47 Malkovec 1,0 1,9 10 1,4 2,3 14 1,8 2,4 20 1,4 2,4 44 Bizeljsko 1,1 2,0 11 1,4 2,0 14 1,7 3,4 19 1,4 3,4 44 Doblič e-Č rnomelj 0,8 1,1 8 1,2 1,8 12 1,5 3,0 17 1,2 3,0 37 Metlika 0,9 1,3 9 1,2 1,8 12 1,4 2,9 15 1,2 2,9 36 Šmartno 0,8 1,2 8 1,3 1,8 13 1,8 3,7 20 1,3 3,7 40 Celje 1,2 1,8 12 1,5 2,7 15 2,0 3,7 22 1,6 3,7 49 Slovenske Konjice 1,1 1,6 11 1,5 2,6 15 1,9 3,2 20 1,5 3,2 46 Maribor-letališč e 1,5 2,5 15 1,6 2,4 16 2,5 4,5 27 1,9 4,5 58 Starše 1,4 2,5 14 1,5 2,5 15 2,4 4,5 27 1,8 4,5 55 Polič ki vrh 0,9 1,3 9 1,2 1,8 12 1,6 2,5 17 1,2 2,5 38 Ivanjkovci 0,9 1,2 9 1,1 1,7 11 1,5 2,7 17 1,2 2,7 37 Murska Sobota 1,4 2,1 14 1,5 2,4 15 2,2 4,2 25 1,7 4,2 54 Veliki Dolenci 1,2 2,1 12 1,4 2,1 14 1,9 3,0 21 1,5 3,0 47 M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 V Posavju, delu Štajerske in Prekmurju je bilo dežja do 50 mm, predvsem v osrednji Sloveniji, na Koroškem ter na jugozahodu do 80 mm. V sredogorju in visokogorju je padlo nad 100 mm, z območ ji, kjer je padlo tudi več kot 120 mm, v Idrijskem hribovju ter v zahodnem delu Julijskih Alp ter na kobariškem. Deževalo je predvsem v prvi tretjini meseca, nekaj malega dežja je padlo še ob koncu meseca. Mesec je bil precej vetroven, v Biljah, Mariboru, Portorožu ter Murski Soboti so nekajkrat zabeležili viharen veter. Pogost veter je vplival na izsuševanje oziroma na jakost izhlapevanja, ki je v povpreč ju dosegalo med 1 in 2 mm, več od povpreč nih 2 mm vode dnevno je izhlapelo na Primorskem, a so bili tudi dnevi, ko je ponekod izhlapelo že več kot 3 oziroma 4 mm vode na dan. Skupna meseč na količ ina skupne izhlapele vode se je gibala med 60 in 70 mm na Primorskem, drugod je bila od 40 in 60 mm, v hribovitih in izpostavljenih predelih nekoliko nad 30 mm, ponekod tudi manj (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za marec 2016 in obdobje mirovanja (od 1. oktobra 2015 do 31. marca 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in March 2016 and for the dormancy period (from October 1, 2015 to March 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.2015–31.03.2016) Bilje 48,3 −25,2 −22,1 1,0 497,8 Ljubljana 65,5 −15,3 −18,8 31,4 411,2 Novo mesto 63,8 −10,1 −16,0 37,7 484,2 Celje 45,9 −12,8 −21,1 12,0 386,8 Maribor, letališč e 20,7 −11,1 −26,9 −17,3 248,1 Murska Sobota 15,4 −7,4 −23,8 −15,8 180,8 Portorož, letališč e 82,1 −27,2 −27,0 27,9 276,1 Slika 1. Vodna bilanca v marcu 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in March 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1981–2010 (right) Vodna bilanca je bila pozitivna le v prvi dekadi marca. Meseč na vodna bilanca je bila na severovzhodu države negativna s primanjkljajem okrog 15 mm, v osrednji in zahodni Sloveniji pa je bila več inoma pozitivna s presežki med 30 do 40 mm, le na Goriškem komajda malo nad nič lo (preglednica 2). Vodna bilanca je bila okrog obič ajnih vrednosti v več jem delu osrednje Slovenije in ponekod na Primorskem, tudi drugod po državi je bilo stanje nekoliko boljše kot je sicer v marcu. (preglednica 2, slika 1). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 8,2 8,1 17,0 14,7 2,8 3,8 8,1 8,3 14,9 14,0 2,0 3,1 10,7 10,9 16,5 15,5 4,1 5,3 9,1 9,2 Bilje 7,4 7,5 14,7 13,6 2,9 3,4 9,6 9,5 20,3 18,2 3,3 4,2 11,5 11,2 22,5 20,6 4,2 5,1 9,5 9,5 Slovenj Gradec 4,1 4,2 11,2 9,3 0,2 1,0 4,8 4,8 14,8 12,0 −0,2 1,3 7,3 7,1 20,0 18,5 0,2 1,2 5,5 5,4 Ljubljana 5,1 5,1 10,3 9,5 2,6 3,3 6,2 5,8 12,4 10,1 1,9 2,0 7,9 7,9 15,4 13,5 2,4 3,3 6,5 6,3 Novo mesto 4,8 4,8 11,9 10,3 0,5 0,9 5,3 5,3 15,0 13,2 0,9 1,6 8,1 7,8 19,0 16,8 1,7 2,3 6,1 6,0 Celje 5,1 5,4 13,8 10,1 1,4 2,8 6,0 6,0 16,7 11,2 1,0 3,1 8,5 8,1 21,1 14,8 1,2 3,4 6,6 6,5 Maribor-letališč e 4,8 5,0 13,2 8,7 0,8 2,9 5,4 5,3 16,4 10,0 0,5 2,3 9,0 8,3 21,6 15,1 2,5 4,3 6,5 6,3 Murska Sobota 5,2 5,3 11,7 11,1 1,7 2,2 5,4 5,4 13,4 12,2 0,7 1,3 8,5 8,3 18,8 16,7 3,2 3,4 6,5 6,4 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2016 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 83 92 127 302 41 33 42 72 147 33 2 4 21 27 10 708 299 45 Bilje 76 89 116 280 56 26 39 60 125 42 0 2 10 12 5 596 219 16 Postojna 40 48 77 165 43 5 5 24 34 7 0 0 2 2 1 368 84 2 Koč evje 34 38 75 147 19 2 4 26 32 −1 0 0 5 5 3 327 80 7 Rateč e 7 19 45 70 14 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 133 6 0 Lesce 40 54 82 176 56 4 11 27 42 15 0 0 2 2 1 322 63 2 Slovenj Gradec 40 42 81 164 50 3 5 28 37 13 0 0 5 5 4 288 50 5 Brnik 40 48 84 172 55 2 6 30 38 13 0 0 4 4 3 317 64 4 Ljubljana 56 71 105 233 60 12 26 50 87 31 0 0 10 10 4 466 154 15 Novo mesto 53 62 103 218 53 11 16 48 76 20 0 1 13 14 7 464 152 28 Č rnomelj 63 64 106 233 50 15 17 52 84 15 0 1 17 18 6 530 199 46 Bizeljsko 60 61 103 224 45 13 16 48 78 15 0 0 10 10 1 459 142 15 Celje 52 55 95 202 52 8 13 41 62 17 0 0 10 10 6 414 120 15 Starše 57 58 104 219 52 14 13 49 77 21 0 0 11 11 4 457 137 17 Maribor 52 56 103 211 42 10 12 48 70 13 0 0 9 9 2 408 119 13 Maribor-letališč e 54 53 100 207 38 11 10 45 66 8 0 0 9 9 1 440 123 13 Murska Sobota 58 55 102 215 56 12 11 46 70 19 0 0 10 10 5 440 124 17 Veliki Dolenci 49 56 96 202 40 7 11 41 59 3 0 0 8 8 0 432 117 10 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 Povpreč na meseč na temperatura tal je bila v globini 2 cm med 6 in 7 °C, nekaj cm globlje (5 cm) pa za kakšno desetinko stopinje nižja. Na Goriškem in Obali so bila tla toplejša kot drugod, meseč na povpreč ja pa so segla nad 9 °C. Pod 0 °C se tla niso več ohladila, razen ponekod v višjih predelih. Najvišje izmerjene vrednosti pa so ponekod že presegle 20 °C (preglednica 3, slika 2). V prvi polovici meseca so bila tla presežno mokra, ob koncu meseca pa v površinskem sloju že izsušena. V prvi tretjini marca so bila tla po obilno namoč enem februarju in izdatnih padavinah v prvi tretjini marca obilno namoč ena po vsej državi. Na Primorskem je zaradi tega precej zamujala saditev zgodnjih zelenjadnic. V osrednjem delu Slovenije je voda ponekod celo zastajala na površini tal, zlasti na Ljubljanskem barju in tudi ponekod drugod na slabo prepustnih tleh. Presežna namoč enost tal je povzroč ila izpiranje dušika iz tal, zaradi neugodnih talnih razmer so bili zamujeni tudi optimalni roki za spomladansko dognojevanje ozimnih posevkov. Prehranjenost ozimnih posevkov se ni uravnovesila niti v zadnji tretjini marca, ko so se ob nadpovpreč nih temperaturah zraka in dobri prevetrenosti tla moč no osušila. Obč asno previsoke temperature zraka pa so ovirale obrašč anje ozimnih žit. Tudi oljna ogršč ica je ob koncu marca prehitro prehajala v generativno razvojno fazo nastavljanja socvetij. Suha tla pa so postala primerna za pripravo pred spomladansko setvijo in predvsem na Primorskem so bila dovolj ogreta za sajenje krompirja. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In early March meteorological spring began with higher temperatures than normal. Water balance resulted positive only in the first decade of March, after than a shortage of soil water was detected. Monthly water balance was negative only in the northeast of the country, while in most other regions it resulted positive with the exception of Goriška region where the water balance was almost balanced. Soil (sowing depth) warmed up to the average 6 to 9 °C while the highest records ranged even to 20 °C. At the beginning of March the soils were excessively soaked, that significantly impeded planting of early vegetables in Primorje region. In the second part of the month the situation changed, in the north east of the country the soil water deficit was recorded. On the other hand dry soils allowed soil preparation for the spring sowing.