5 % Keršanski kalolski Nauk za , i drugo pervinskih šol. \ V TEKSTI. I. Papš vladarski natiskar. 1846 . Opomba za bravce. c, C s, S z, Z č, 0 š, S ž, Ž sc bere kakor stari z, Z » » » » n » » » » » •» » » 5 ? n „ S » s, S „ zb, Zb „ fh, Sh „ sh, Sh. P er v i d e 1. Nar splošnejši in nar imenitniši nauki ker- šanske katolške vere. Z a p o p a d i k. I. V čem de obstoji vera sploh, konec in prid raz¬ odete vere. II. Od kod de se nauki razodete vere sploh dobi¬ vajo/ Kratik zapopadik vere. 1. Verini nauki. a. Božje bitje , lastnosti i. t. d. b. Poglavitni nauki od treh božjih peršon. • c. Od Kristusa postavljeni perpomočki k’ našim« zveličanju. d. Od človekoviga stanu. 2 . Djanski nauki. . a. Od dolžnosti. • b. Poglavitna regelca keršanskili djanskih na¬ ukov. c. Kaj de je čednost. d. Kaj je pobožnost ali brumnost. III. Kako de gre vero v’ djanji skazovati. 1. Kdo de v’ djanji skaže, de ima vero. 2 . Kako se po znotranje, in 3. Kako se po zunanje vera skaže. 4. Opombe. a. Od služabnikov vere in duhovnih pastirjov. b. Od prave pobožnosti ali andbhti. 3 I. V’ čem de obstoji vera sploh. Konec in prid razodete vere. V era obstoji v tem, de Boga spoznamo, in de vemo kako ga gre častiti in moliti. Konec razodete vere je čast božja. Prid, ki ga imajo ljudje od vere je njih večna in časna sreča. Nihče ne dvomi (ali cvibla), de pravoverni kristjani po razodeti veri ve¬ čno srečo dosežejo, in de to doseči vera sosebno pomaga: ne razume pa svaki, de nam vera tudi ča¬ sno srečo pernaša. To se mora tedej tukej pokazati. Tolažbe poln nauk od božje previdnosti, ktera svet in vse pergodbe na njem vlada (ali viža) nas stori zadovoljne z’svojim stanam, kakoršen koli si že bodi. Božje zapovedi perpomorejo k’ časni sreči mnogim človeškim družbam sploh po pokoršini, ktero četerta zapoved ne zapoveduje le otrokam do iyih staršev, temuč tudi podložnim do njih gosposk, ktere so po¬ stavljene , de človeški družbi k’ sreči perpomorejo in de jo ohranijo. Božje zapovedi perpomorejo tudi k’ sreči vsakimu človeku posebej, ker nam varujejo in ohranijo vse to, kar k’-časni sreči gre ali se ji per- š,teva. Peta zapoved, postavim, nam živlenja varuje. Šesta zapoved varuje in ohrani zakonskim zvestobo eniga do drugiga ; vsim pa vedno zdravje in tudi du¬ šne in telesne moči, ktere se z’nečistimi deli razde- nejo in popačijo. Sedma zapoved varuje našiga pre¬ moženja; osma naše časti, deveta in deseta zapoved pa krotite naše poželjenie, iz kterega tako veliko hudiga izvira. 4 II. Od kod de se nauki razodete vere sploh dobiva¬ jo. Kratik zapopadik prave vere. Nauki božjiga razodenja, kterihje vsakimu kri¬ stjanu vediti treba, se dobivajo sploh in nar pervič iz katekizma, Te bukve poduče: 1. v’ tem, kar gre katolškimu kristjanu verovati, 2 . v’ tem, kar mu gre storiti, de bo zveličan. Pervimu se pravi verini nauki. To so taki nauki, kterih resnica mora človek verovati, če hoče zveli¬ čan biti. Drugimu se pravi djanski nauki, ali zapovedi za naše djanje, ki jih moramo ne lfe verovati, ampak tudi spolnovati. ( 1. Verini nauki. Nar imenitniši verini na,uki so skupej zversteni v’ apostolski veri;'pa tudi še v’drugih poglavjih ka¬ tekizma se veliko verinih naukov najde, posebno v’ poglavji od svetih zakramentov. Nar imenitniši verini nauki se dajo pod tele napise zverstiti: a. Božje bitje, božje lastnosti. Poglavitne dolžnosti ljudi, kteiV spolnovati jim naloži spoznanje božjih lastnost. En Bog je: on je sam od sebe, nar bolj popol- nama , in torej naše ljubezni in časti nar bolj vredno bitje, on je stvarnik, ohranik in vižar vsih reči, je do nas neskpnčno dobrotliv in do zgre vanih grešnikov milostjiv. Človek ga mora spoznati, čes vse ljubiti, in njegovi volji pokoren biti; pa tudi bati se mu ga je treba, ker on vsigaveden vse ve, on neskončno svet in pravičen hudo studi in štrafuje. b. Poglavitni razodeti nauki od treh božjihperšon. Božje razodenje nas uči, de so tri božje per- šone ene nature in eniga bitstva: Oče, Sin, in sveti • ' 5 Duh; nas uči, de je Bog Oče vse stvaril; de se je druga božja peršona včlovečild, za naše grehe za¬ dostiti , nas po svojim terpljenji in smerti z’ nebe¬ škim Očetam spraviti, nas od večniga pogubljenja re¬ šiti, nas čednost ali krepost učiti, in nam dati izgle- dov v’ posnemanje; — de nas Bog sveti Duh per sve¬ tim, kerstu, in per prejemanji drugih svetih zakra¬ mentov posvečuje ali pa posvečenje v’ nas pomnoži ali pogmera, o. Perpomočki od Kristusa k’ našimu zveličanju postavljeni. Včlovečeni Sin božji Jezus Kristus je spolnova- nje božjih zapoved, molitev in svete zakramente ka¬ kor posebrte perpomočke k’ našimu Zveličanju zapo¬ vedal^— on sam nas je moliti in tudi keršansko pra¬ vico z’ tem učil, de nas opominja hudiga se varovati, in nas spodbuduje k’ dobrimu ali k’ čednosti. Postavil je tudi cerkev, vidin zbor svojih vernih, ktere udje morajo biti vsi, kteri hočejo zveličanje doseči; poslal je svetiga Duha, kteri vso resnico uči; je obljubil per svojih ostati do konca sveta. Cerkev je steber in terdna podslomba resnice; nji gre prepire v’ Veri¬ nih in djanskih naukih presoditi; Jezus Kristus'je. njena nevidna, Rimski papež pa njena vidna glava. d. Od stanu človekoviga. Perva človeka sta bila scer od Boga pravična in po njegovi podobi stvarjena; pa z’ radovoljnim pre- lomljenjem božje zapovedi sta se spačila. Od d ob riga sta odstopila in se k’ hudimu nagnila, njuni greh je storil, de smo zgubili posvečujočo gnado, in de smo k’ hudimu nagnjeni. Torej smo kakor otroci jeze bo¬ žje na svet rojeni, otroci in prijatli božji, in tudi udje Kristusove cerkve postanemo še le po zakra¬ mentu svetiga kersta. Per svetim kerstu smo umiti in očišeni, od poerbaniga greha, in per zakramentu svete pokore od zadolženja tistih grehov, ki smo jih po kerstu storili. Dolžni smo pa vender časne štra- lenge ^za grehe terpeti. Strafenge poerbaniga ali izvirniga greha so mno- 6 ge težave in slabosti na duši in na telesu, posebno pa smert. Smert je ločitev duše od telesa. Duša človekova je čist duh, bitje, ki V nas misli in hoče. Neumerjoča je, vselej in večno bo živela. Po tem, kakor je človek ali dobro ali hudo storil, bo po smerti ali obdarovana ali pa štrafana. Telesa mertvih ljudi bodo konec sveta vstale, sleherno se bo spet z’ svojo dušo združilo. Tedej bodo ljudje vsi skupej od Jezu¬ sa Kristusa sojeni, in po tem bodo tudi telesa dele¬ žne ali večniga plačila v’ nebesih ali pa večne štra- fenge v’ peklu. 2. Dj anski nauki. Keršanski djanski nauki nas uče svoje djanja tako ravnati, de so Bogu prijetne. a. Od dolžnosti. ' Dolžnosti so djanja, ki smo jih storiti dolžni. Splošno podučenje v’ naših dolžnostih je zapopadeno v’ desetih božjih zapovedih. Nektere posebne dolž¬ nosti se tudi najdejo v’ poglavjih od keršanskiga upa¬ nja in od svetih zakramentov, posebno pa v’ poglavji od keršanske pravice, in se v’ tih delih katekizma razkladajo. Dolžnosti se pa tudi lahko tako razdele. Reče se, de so mnoge dolžnosti in scer do Boga, do samiga sebe in do bližnjiga. Te so za vsakiga, ni¬ komur bi ne smele neznane biti. b. Poglavitna regelca keršanskiga djanskiga nauka. Poglavitna regelca keršanskiga nauka je: Stori iz ljubezni do Boga vse, kar je po njegovih popol- namostih, in po dolžnostih na nje utrjenih, in kar je po njegovi razodeti volji; — stori, kar nauk Jezusa Kristusa veleva, kar je k’ tvojimu lastnimu, 'ode pra¬ vim u pridu, in k’ sreči tvojiga bližnjiga, kakor sa^dga sebe;—bodi brumen, pobožen. c. Kaj deje čednost ali krepost. Keršansko čednost ali krepost fin le od te se govori v’ podučenji v’ veri} popiše naš katekizem tako: Keršanska čednostsploh, je dar, kteriga Bog 7 z’posvečujočo gnado v’dušo vlije, de človekovo voljo k’ takim delam zmožno in nagnjeno stori, ktere so po postavi Jezusa Kristusa, in večniga življenja vredne. Prav za prav in sploh govoriti je le ena čednost. Ta je kerpka in močna volja, delati vselej in brez vsiga izjemka po božjih zapovedih, po postavi Jezusa Kristusa in njegove cerkve, in pa po vesti. Iz te poglavitne čednosti izvirajo vse posebne čednosti, ktere se po njjh raznih nagibih ali pa djanske ime¬ nujejo, in dobivajo tudi po mnogih rečeh mnoge imena. d. Kaj de je brumnost in pobožnost. Ljudje, kteri zavolj Boga lepo žive, se imenu¬ jejo brumni ali pobožni. Pobožnost ni svojoglavno, čudno in nerodno življenje temuč je stanovitno per- zavedanje to storiti, kar je Bogu dopadljivo; pobož¬ nost se torej tudi skazuje, če se zavolj Boga take čednosti spolnujejo, ktere so k’ dobrimu in k’ sreči človeške družbe. Vživanje pozemljiskih reči ni po¬ božnosti nasproti; prepovo le jih napek obračati in nucati. III. Kako de naj se vera skazuje. Že zgorej je bilo rečeno, de vera obstoji sploh v’ tem, de spoznamo Boga in vemo, kako ga gre častiti in moliti. 1. Kdo de v 1 djanji skazuje, de ima vero. Tisti človek pokaže v’djanji, de ima vero, kteri Spoštuje in časti Boga in božje reči, kteri ima per vsim svojim djanji in nehanji Boga pred očmi, kteri je perpravljen in si perzadeva se vselej, po božji volji ravnati, kteri Boga tako moli in časti, kakor Bog hoče moljen in česen biti. Iz tega se vidi, de se mora vera po znotranje in po zunanje skazovati. 8 . 2. Itako de se vera po znotranje skazuje. Po znotranje vero skazujemo, če terdno verjemo, de je božje razodenje resnično, če se sklepam cer¬ kve pokorno podveržemo, — v’ Boga.zaupamo, se nanj zanesemo — in ga ljubimo; — če svoje serce k’Bogu povzdigujemo, in ga njegove gnade prosimo, in tudi z’njo zvesto delamo; če smo perpravljeni mu služiti; r—če terdno sklenemo njegovo presveto voljo za ljubo imeti in jo zvesto spolnovati. 3. Kako de se po zunanje vera skazuje. Po zunanje vero skažemo, če v’ resnici dopol¬ nimo božje povelja in cerkvene zapovedi,—če oči¬ tno molimo in hodimo k’ božji službi, ktere nar ime- nitniši del per pravovernih kristjanih je daritev altarja, in vredno prejemanje svetih zakramentov, posebno svetiga rešniga telesa. Tudi božjo besedo moramo poslušati, in brati svete bukve, de svoje znanje v’ veri razširimo in se k’ dobrimu obudujemo, in de ne pozabimo tega, kar smo se naučili. 4. Opombe. a. Od služabnikov vere in od duhovnih pastirjev. Služabnike vere in zlasti duhovne pastirje mora kristjan, v’ časti imeti, ker dele svete zakramente, ker za nas Boga prosijo, ker nas uče nar imenitniši in nar potrebniši resnice, cerkvene šege in opravila, in od cerkve poterjeno božjo službo mora v’ časti imeti in je ne zaničevati. Božje službe naj pa ne stavi v’ svojovoljne, še manj pa v’ take reči, ktere so ljubezni do bližnjiga nasproti, ali nas pa od spol- novanja naših dolžnost odvračujejo. b. Od prave pobožnosti ali andohti. Prava pobožnost ali andoht, z’ kakoršno se mo¬ rajo dela vere spolnovati , in z’ kakoršno se morajo zlasti naše molitve opravljati, so posebno v’ Bogu zbrane misli brez radovoljniga raztresenja, in pa skle¬ nitev našiga serca in paših misel z’ njim, Drugi del. Veliki katekizem okrajšan z 1 svetopisemskimi izreki. 10 Z a p o p a d i k. okrajšaniga velikiga katekizma. Vvod. I. Poglavje. Od vere. I. Razdelik. Kaj je katolška vera. II. Razdelik. Od 12 členov vere. II. Poglavje. Od upanja. I. Razdelik. Kaj je kerš. upanje. II. R azdelik. Od molitve. III. Poglavje. Od ljubezni. I. Razdelik. Kaj je keršan. ljubezen. II. R azdelik. Od 10 bož. zapoved sploh. III. Razdelik. Od 10 bož. zapoved posebej. IV. Razdelik. Od cerkvenih zapoved sploh. V. Razdelik. Od cerkvenih zapov. posebej. IV. Poglavje. Od svetih zakramentov. I. Razdelik. Od ss. zakram. sploh. II. Razdelik. Od ss. zakram. posebej. V. Poglavje. Od keršanske pravice. P er vi del keršanske pravice: Varovaj se hudiga. Drugi del keršanske pravice: Stori dobro. Perstavnik. Od 4 poslednih reči. ii V v o d. Katekizem se imenuje podučenje v’ keršanskim katolškim nauku; katekizem se sploh tudi pravi buk¬ vam, ktere imajo to podučenje v’ sebi. Keršanski katolški nauk se razklada v’ tem ka¬ tekizmu v’ petih poglavjih in v’ perstavku. Petere poglavja so: 1. Vera. 2 . Upanjfe. 3. Ljubezen. 4. Sveti zakramenti. 5. Keršanska pravica. Perstavik je od štirih poslednih reči. I. P o gl a v j e. Od vere. I. Razdeli k. Kaj de je katolška vera. Keršansko katolško verovati se pravi vse ver¬ jeti, kar je Bog razodel in nam cerkev verovati za¬ poveduje , bodi si (V svetim pismu) zapisano ali ne. K zveličanju ni zadosti, de katolški kristjan le v’ sercu veruje, kar je-Bog razodel, temuč inora tudi: 12 1. 'Svojo vero z’ deli kazati (a). 2. Kar v’ sercu veruje, če je treba z’ ustmi oči¬ tno spoznati in pričati (b). Verovati se mora, kar je Bog razodel ker je )Bog večna resnica (c) in neskončna modrost,' ktera ne more ne goljfati ne goljfana biti. Vera je potrebna vsakimu človeku, kteri hoče zveličan biti, zakaj brez vere ni mogoče Bogu do- pasti (d). Vsak človek, kadar pride k’ pameti mora, de bo zveličan, vediti in verovati: , 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro pla¬ čuje , in hudo štrafuje (e}.. 3. De so tri božje peršone, eniga bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti Duh (f ). 4. De je druga božja peršona, Bog Sin, človek postal, nas z’ svojo smertjo na križu odrešiti in ve-' čno zveličati (g). Verh teh poglavitnih resnic keršanske katolške vere mora še vsak katolški kristjan vediti in verovati: 1. De je človeška duša neumerjoča (Ji). а) Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, de ima vero, del pa nima; ga bo li vora mogla zveličati? Jak. 2, 14. — Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva. Jak. 2.26. б) Rim. 10, 10. c) Psal. 118, 160. rf) Hebr. 11, 6. e) Kdor hoče k’ Bogu priti, mora verovati, de je in de je tistim, ki ga išejo, plačevavec. Hebr. 11, 6. f) Trije so kteri pričujejo v’nebesih/ Oče, Beseda in sveti Duh; in ti trije so eno. 1. Jan. 5, 7. g) Torej je ^Kristus) srednik noviga testamenta, de po njegovi smerti v’ odrešenje tistih pregreh, ki so bile pod poprejšnim te- stamentam, tisti, ki so poklicani, prejmejo obljubo večne erbšine. Hebr. 9, 15. K) Ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuo bojte se veliko boij tistiga, kteri zamore dušo in telo 13 2. De je gnada božja k’ zveličanju potrebna ( i ) in de brez gnade božje človek nič za večno življenje zasluženja vredniga-ne more storiti (k). Vsakimu katolškimu kristjanu je znati zapove¬ dano: 1. Apostolsko vero. 2. Gospodovo molitev (Oče naš). 3. Deset božjih in pet cerkvenih zapoved. 4. Sedem svetih zakramentov. 5. Keršansko pravico. Kar katolški kristjan verovati mora, je sosebno zapopadeno v’apostolski veri, ktera se tako glasi: Verujem v’ Boga Očeta vsigamogočniga, stvar¬ nika nebes in zemlje. In v’ Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga Gospoda našiga. Kteri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncjem Pilatužem, križan bil, umeri in v’ grob po¬ ložen. Doli je šel pred. pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v’ nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Verujem v’ svetiga Duha; sveto katolško cerkev; gmajno svetnikov; odpušenje grehov, vsta¬ jenje mesa; in večno življenje. Amen. Apostolska vera ima dvanajst delov ali členov. II. Razde lik. Od dvanajsterih členov vere* §. 1. Od perviga člena vere. Pervi člen vere se tako glasi': Verujem v’Boga Očeta vsigamogočniga stvarnika ne¬ bes in zemlje. pogubiti v’ pekel. Mat. 10, 28. Prah pride spet v’ zemljo, iz ktere je bil vzet, duh se pa poverne k’ Bogu, kteri ga je dal Prid. 12, 7. i) Brez mene ne morete nič storiti. Jan. 15, 5. k) Ne de bi zamogli kaj misliti iz sebe, kakor iz sebe, temuč naša zmožnost je iz Boga 2 Kor. 3, 5. 14 a. Od Boga. Le en Bog je (T) kteri je sam od sebe nar bolj popolnama bitje (m ). Tehle lastnost božjih je sosebno treba vediti: 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je zgol duh; bitje, ki ima nar bolj popol¬ nama um, in nar boljši voljo, telesa pa ne. 3- Bog je vsigaveden; ve vse, sidanje, preteklo in prihodno, ve tudi naše nar skrivnejši misli in že¬ lje; torej mu nič ne moramo perkriti. 4. Bog je neskončno moder: stori vse iz nar bolj- šiga konca in izvoli vselej nar perpravniši perpomoč- ke svoj konec doseči. 5. Bog je vsigamogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsigapričujoč; je povsod, v’nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in svest; vse kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv: skerbi po očeto¬ vo za vse svoje stvari, vse dobro imamo od. njega. 11. Bog je neskončno vsmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; poplača vse dobro, in poštrafa 'vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. t) Poslušaj Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod. 5 Mojz. 6, 4. — Jest sim Gospod in scer ni iiobeniga drugiga, zunaj mene ni nobeniga JBoga. Jez. 45. 5: Le eniga Boga imamo, Očeta, od kteriga se vse reči, in tudi mi smo njegovi; in eniga Gospoda Jezusa Kristusa, po kterim so vse reči in tudi mi po njem. 1 Kor. 8, O. m) Iz njega, po.njem in v’ njem so vse reči, njemu bodi čast ve¬ komaj. Amen. Kirn. 11, 36. —-Gospod! tebi ni nihče enak; velik si in tvoje iipe je veliko in mogočno. Jerem. 10, 6. 15 % Tri božje peršone so ( n ). Pervi božji peršoni se pravi Oče, drugi Sin, tretji sveti Duh. _ Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je od Očeta rojen od vekomaj, sveti Duh se izhaja iz Očeta in Sina od vekomaj. Očetu se perlastuje stvarjenje: Sinu odrešenje; sVetimu Duhu posvečevanje. Tem božjim peršonam skupej se pravi presveta Trojica. Katolški kristjan sposna presveto Trojico z’ zna- nmjem svetiga križa., ker vsako teh treh peršon ime¬ nuje, kadar križ dela. Zraven tega pa katolški kri¬ stjan tudi spozna z’ znamnjem svetiga križa, de j‘e Jezus Kristus na križu umeri in nas z’ svojo smertjo odrešil. Križ se dela z’desnico, z’ktero se zaznamova- jo čelo, usta in persi, rekoč: V’imenu Boga Očeta j-, in Sina-j-, in svetiga Duha -J-.' Amen. b. Od stvarjenja. Bog je st varil nebo in zemljo, in vse kar je (V). Beseda stvariti pomeni iz nič kaj storiti. Nar imenitniši stvari božje so angeli in človek. n) To je tri peršone so, ld.se razložijo ena od druge po lastnih imenih in po posebnih delih. Lastne imena treh božjih peršon se ■ berejo. Mat. 28, 19. Kerstite jih v’imenu Ožeta, Sina in s. Du^ ha. — 1 Jan. 5, 7. Trije so, ki pričujejo v’nebesih:'Oče, Sin in s. Duh. — Posebne dela treh božjih peršon se berejo. Mat. 3. 16, 17.—KI?jfe bil pa Jezus keršen, je zdajci šel iz vode, in lej nebesa so se mu odperle in je vidil Duha božjiga, kakor go¬ loba doli iti in nadnj priti; in lej glas se je slišal z’nebes rekoč: Ta je moj ljubi sin, nad kterim imam dopadajnje. — 1. Pet. 1,2. Kteri so bili po previdnosti Boga Ožeta izvoljeni, prejeti posve¬ čenje s. Duha, biti pokorni in pokropljeni z’ kervjo Jezusa Kri¬ stusa, ljubezen Božja, in delcžnost svetiga Duha bodi z’ vami vsimi. o) V’ začetku jo Bog stvaril nebo in zemljo. l.Mojz. 1, 1, — 55’ be¬ sedo Gospodovo so nebesa vterjene, in vsa njih truma z’ sapo njegovih ust. Psal. 32, 6. Angeli so zgol duhovi (p), kteri imajo um in voljo, pa ne teles. Bog je angele st varil, de biga častili, ljubili, molili, mu služili (9) in ljudi varovali (r). V’ svoji gnadi in z’ velikimi popolnamostmi jih je stvaril. Veliko angelov je gnado božjo po grehu napuha zgubilo O). Te napuhnjene angele, ki se jim hudiči pravi , v je Bog vekomaj zavergel in v’ pekel pahnil (/). v Človek je za angeli nar imenitniši stvar božja. Človek je iz telesa in heumerjoče duše ( u ), ktera je po božji podobi (V) stvarjena. Bog je človeka stvaril, de bi ga spoznal (m), častil (V), ljubil (y ), ga molil, mu služil ,-mu poko¬ ren in večno zveličan bil (jz), f) Svoje angele storiš enake vetrovam, in svoje služabnike enake plamenu. Ps. 103, 4. q) Hvalite Gospoda vi vsi njegovi angeli, ki ste mogočni in močni spolnovati njegovo povelje, poslušati njegov glas, in biti pokorni lijegovim zapovedani. Ps. 102, 20. *• r) Svojim angelam je zapovedal zavolj tebe, de te narvajo na vsili tvojih potih. Psal. 90, 11. — Angel Gospodov bo obdal tiste, ki se ga boje, in jih bo rešil. Ps. 33, 8. s) Lej tudi njegovi služabniki niso bili stanovitni; sakaj tudi nad svojimi angeli je hudobijo našel. Jok. 4, 18. t) Tudi angelam, kteri so grešili, ni zanesel, ampak z’ peklenskimi vervmi jih je v’ pekel potegnil, v’ terpljenje izdal, de se k’ sodbi perhranijo. 2 Pet. 2, 4. u) Gospod-Bog je'izobrazil človeka iz ila zemlje, in je vdihnil -v’ njegov obraz oživljajočo sapo; in človek je bil živa stvar. 1 Moj z. 2, 7. — Glej Mat. 10, 28. zgorej. vj Bog je stvaril človeka posvoji podobi; po božji podobi ga je stva¬ ril. Moj z. 1, 27. . w) To pak je večno življenje, de spoznajo tebe samigapraviga Boga, in Jezusa Kristusa, kteriga si poslal. Jan. 17, 3. oQ Jest sim, kteri sim vsakiga, ki kliče v’ moje ime, sebi v’ čast' stvaril. Jez. 43, 7. y) Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsi ga svojiga serca iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. Mat. 22, 37. k) Bog hoče, de bi bili vsi ljudjd zveličani, in prišli k’ Zpoznanju resnice. 4 Tim. 2, 4. it Pervi človek je jede! v’ raji (v’ paradižu) sad drevesa, ki mu ga je bil Bog prepovedal, in je v’ tem grešil (V). Ta greh ni samo pervimu človeku škodo¬ val, temuč tudi nam, ki smo njegoviga rodu; časno (6) in večno smert, pa tudi'še veliko drugiga hudiga nam je perpesel. Človek ni bil, kakor napuhnjeni angeli, vekomaj od Boga zaveržen. V’ odrešenje človeka zavolj greha zaverženiga je Bog obljubil poslati odrešenika, ki se mu tudi Mesija pravi-(c). §. 2.. Od drugiga člena vere. Drugi člen vere se tako glasi: In v’ Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga. Jezus Kristus je: d. Edinorojeni Sin Boga Očeta-(d). 2. Bog in človek skupej (e). 3. Naš Gospod (fj , postavodaj in učenik (g) . a) 1 Mojz. 3, 6. V) Po enim človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert, in je tako v’ vse ljudi smert prišla po njem, v’ kterim so vsi gre¬ šili. Rim. 5, 13. o) Sovraštvo bom postavil med teboj in med ženo, med tvojim zaro- dam in njenim zarodam; ona ti bo sterla glavo in ti jo boš v’peto zalezovala. 1 Mojz. 3, 15. d) Tako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojeniga Sina dal. Jan. 3, 16. ej Dete nam je rojeno, ki se mu bo reklo: Prečudni, Svetovavec, Bog. Jez. 9, 6. En Bog je in en srednik med Bogam in med ljudmi, človek Kristus Jezus. 1 Tim. 3, 5. D Dana mi je vsa oblast v’ nebesih in na zemlji. Mat. 28, 18. — Vi me kličete učenik in Gospod, in prav pravite: to sim tudi. Jan. 13, 13. g) Duh Gospodov je nad menoj, za to me je on pomazal in me po¬ slal evangeli oznanit ubogim. Luk. 4,18, Jez. 61, 1.— Perkazala se je milost Boga, Zveličarja našiga vsim ljudem, ktera nas uči, de se odpovejmo hudobii in posvetnim zeljem, in trezno, prijetno in bogaboječe živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskiga upanja 2 18 Jezus Kristus je toliko, kakor zveličar. Zveli¬ čar se mu pravi, ker nam je po njem zveličanje do- šlo, ker nas je rešil od zadolženja in štrafenge greha, od večne' smerti (A). -—Pravi se mu tudi Kristus, kar je toliko, kakor maziljeni, (kralj) («)• Jezus Kristus se. imenuje edinorojeni Sin božji, ker je edini, kteri je odsvojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomaj. Je Bog in človek skupej, ker je Bog od vekomaj, in ker se je včlovečil (človek postal) v’ času (/c). Kar Bog je svojimu nebeškimu Očetu v’ vsiiir enak (/); kar-človek mu pa ni enak, temuč je manjši (m). Imenuje se naš Gospod, ker je Bog in naš odrešnik. Sin božji se je včlovečil nas z’ svojo smertjo na križu odrešiti (»), in nas večno zveličati. §. 3. Od tretjiga člena vere. Tretji člen vere se tako glasi: , Kteri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Ma¬ rije Device. Jezus ima kar Bog nebeškiga Očeta o) kar člo- in častitljiviga prihoda velikiga Boga in Zveličarja našiga .Jezusa Kristusa. Tit. 2, 11—13. hj Bodila bo pa Sina, in ime Jezus mu daj, rešil bo namreč svoje ljudstvo od njih grehov. Mat. 1, 21. j) Kako de je Bog Jezusa Nazareškiga pomazal z’ svetim Duham in z’ močijo. Djanj. apost. 10, 88. k ) Bog je poslal svojiga Sina, rojeniga odžene in postavi podveržc- niga, de bi jih rešil, kteri so bili pod postavo. Gal. 4, 4, h. l ) Jest in Oče sva eno Jan. 10, 30. — De vsi. časte Sinu, kakor čaate Očeta. Jan. 5, 23. m) Oče je veči, kakor jest. Jan. 14, 28. f n) Ker so tedej otrocČdeležni (ravno tistigaj mesa in kervi, se je tudi on njih deležniga storil: de bi skoz smert poterl tega, kter je oblast čes smert imel, to je hudiča: in de bi jih rešil, kter so smertnimu strahu vse svoje dni kakor sužni podVerženi bili. Hcb. 2, 14, 15. . oj Gospod mi je rekel: Ti sl mol sin, dans sim te rodil. Psal. 2, t. 19 vek pa nima nobeniga Očeta (p). S. Jošef je bil le rednik Jezusa Kristusa (q). Jezus kar Bog ni imel matere, kar človek je imel mater presveto Devico Marijo (V). - Marija se imenuje mati božja, ker je rodila Jezusa Kristusa, kteri je Bog in človek skupej. Od svetiga Duha ga ie spočela (jr), in v’ Betlehemu v’ stali rodila (7). Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1. Po angelu pastirjem (m). 2. Po zvezdi modrim v’ jutrovi deželi. 3. Po modrih Herodežu in pismoukam (ji). 4. Po Simeonu in Ani v’ tempeljnu ljudstvu (w). Ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno: 1. Šo pastirji naglo prišli gledat, kar jim je bilo od angela oznanjeno (x). 2. Kristus je bil osmi dan obrezan po zapovedi postave, iu Jezus imenovan (y). 3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlata, kadila in mire v’ dar pernesli (s). 4. Herodežovi grozovitosti se odtegniti je v’ Egibt ubežal (a). p) Devica bo spočela in i sina rodila, in sc bo imenovalo njegovo ime Emanuel (Bog z’ nami.) Jez. 7, 14. }) Jezus je bil okoli trideset let star, ko je začel (učiti) in so me¬ nili, de je Jožefov sin. Luk. 3, 23. — Marija j-e rekla angelu: Kako se bo to zgodilo: ker moža ne spoznam ? In angel je odgo¬ voril in djal: Sveti Duh bo prišel v’ te, in moč Narvišiga te bo obseneila: za tega voljo bo Sveto, ktero bo iz tebe rojeno, Sin božji imenovano. Luk. 1, 34, 35. rj Od kod to meni, de pride k’ meni mati mojiga Gospoda? Luk. 1, 43. k) Kar je v’ nji spočeto, je od s. Duha Mat. 1, 20. 0 Luk. 2, 4 — 7. tt) Luk. 2, 9 . n) Mat. 2, 2 — 5 , ie) Luk. 2, 26 — 38. x) Luk. 2, 14— 16. y) Luk. 2, 21. *) Mat, 2, tl, «) Mat. 2, 13, * 20 5. Od tod je bil po Herodežovi smerti v’ Naza¬ ret nazaj perpeljan in v’ tem mestu izrejen. Zlasti posebno, kar vemo od Jezusove mlado¬ sti, je: 1. Ko je bil Jezus dvanajst let star, je prišel v’ Jeruzalem k’ prazniku z’ svojimi starši. 2. Je v’ Jeruzalemu ostal; čes tri dni šo ga starši našli v’ tempeljnu sedeti med pismouki, jih poslušati in izpraševati, tako de so se vsi nad njegovim urnam in nad njegovimi odgovori čudili. 3. Spet se je v’ Nacaret vernil, in je ondi ostal. 4. Je bil svojim staršem pokoren. 5. Je rasel v’ starosti, modrosti in prijetnosti per Bogu in per ljudeh (6). Kar sosebniga od Jezusa vemo, predenje začel učiti, je to : 1. Janes kerstnik je pričal, deje Jezus jagnje božje, ktero grehe sveta o d jemlje (c). 2. Jezus se je dal od Janeza kerstiti v’ reki Jordanu. 3. Sveti Duh je prišel nanj v’ podobi goloba. 4. Bog Oče seje oglasil z’besedami: Ta je moj ljubi sin, ki imam dopadajenje nad njim (d). 5. Jezus je bil od Duha v’ pušavo peljan in ko se je štirdeset dni in noči postil; je bil od hudiča skušan, in po tem so mu angeli stregli ( 'e ). Jezus je začel učiti v’ tridesetim letu svoje sta¬ rosti (f). Kar sosebniga od Jezusa femo, ko je začel učiti, je to: 1. Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja , do kraja (g). 2\ Si je učencov ali jogrov zbral, in zmed njih' izvolil dvanajst aposteljnov (fi). 3. Je pridigval in oznanoval postavo milosti, je b~) Luk. 2, 42—52. c) Jan. 1, 36. d) Mat. 3, 13 — 17. ej Mat. 4, 1 —11. f) Luk. 3, 23. g) Jan. 3, 22. K) Luk. 6, 13. 21 razodeval resnice, ki nam jih gre verovati, in je učil čednosti, ki nam jih gre v’ djanji dopolniti. 4. Je svaril nejevero in pregrehe, je raz deva i pomote Judov, pismoukov in farizejev. 5. Je poterdeval svoj- uk z’ besedami svetiga pisma, z’ čudeži in lastnimi izgledi. o. Je prihodne reči prerokoval. 7. Je povsod dobrote skazoval (i). Veliko jih je verovalo v’ Jezusa. Veliki duhovni pa, pismouki in farizeji so ga sovražili zavolj njego- viga uka, in so ga iskali umoriti. §. 4. Od četertiga člena vere. v Ceterti člen vere se tako glasi: Terpel pod Poncjem Pilatužem, križan bil, umeri in v’ grob položen. Jezus je zamogel kakor človek, ne pa kakor Bog terpeti. Resnično je terpel veliko britkost in žalost (/f), in na svojim telesu veliko rev in težav, veliko tepenja in ran; gajžlan je bil in z’ ternjen kronan (7). Terpel je veliko zaničevanja, zasromovanja, pre- klinovanja in drugih krivic (m). Jqzus Kristus je bil križan na gori kalvarii bliz mesta Jeruzalema, in je na križu umeri (n). §. 5. Od petiga člena vere. Peti člen vere se tako glasi: Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Le duša Jezusova je šla pred pekel (o). Beseda pekel pomeni tiste skrite kraje, v’ kterih so duše mertvih, ktere nebeškiga zveličanja niso do¬ segle. O Apost. djan. 10, 38. fc) Moja duša je žalostna do sraerti Mat, 36, 38. 0 ”0 n ) Glej : Mat. 36. in 37. pogl. o) Od duše'Jezusa Kristusa pričuje Psal. 15, 10. Moje duše ne boš pustil v’ peklu. Apost. djan. 3, 31. Tako je previdil in govoril od vstajenja Kristusoviga, ker ni bil pušen v’ peklu, in njegovo meso ni vidilo trohljivosti. 22 Več takih skritih krajev j«, ki se jim pekel pravi; tako se imenuje. 1. In scer navadno kraj, kjer so pogubljeni večno martrani (p). 2. Kraj, kjer duše časne štrafenge terpe za grehe za ktere se niso v’ življenji zadosti pokorile temu kraju se pravi vice. 8. Poslednjič kraj, v’kterlm so bile hranjene duše bogaboječih, kteri so umerli, in so ondi v’ zveličan- skim upanji svojiga odrešenja mirno in brez bolečin čakali, dokler ni bilo Jezusa k’ njim; temu kraju se pravi predpekel (V). Jezus je tretji dan, in to iz lastne moči (Y) ne- umerjoč in častitliv, kakor premagavec smerti in hudiča od mertvih vstal (t). Jezus Kristus je od mertvih vstal: 1. De je sveto pismo (u ), in svoje lastno prero¬ kovanje spolnil (v). 2. Deje svetu neoveržljivo skazal, deje njegov uk resničen, in deje res od Boga poslan bil («0- p) Umeri je bogatin in je bil pokopsn v’ peklu Luk. 16, 22. q ) Cerkev moli per maši za mertve: Gospod Jezu Kriste, kralj ve¬ ličastva, reši od štrafenge pekla duše vsili svojih mertvih vernih. r) Tako je previdil in govoril od vstajenja Kristusoviga, ker ni bil pušen v’ peklu, in njegovo meso ni vidilo trohljivosti. Ap. dj. 2, 31. s ) Za tega voljo me Oče ljubi, ker jest svoje življenje dam, de ga spet vzamem. Nihče mi ga ne vzame, ampak jest ga sam od sebe dam, in ga^ imam oblast dati, in ga imam oblast spet vzeti. Jan. 10, 17, IS. 'o Hebr. 2, 14. — Oze. 13, 64.— Mat. 18, 6. n) Moje duše ne boš pustil v’ peklu, in tudi ne boš perpustil, de bi tvoj svetnik trohljivost vidil. Psal. 15, 10. v) Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj , in v’ treli dneh ga bom postavil. On je pa govoril od tempcljna svojiga telesa. Jan. 2. 19, 21. te) Ako pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznanovanje, prazna je tudi vaša vera. 1 Kor. 15, 14. 23 3. De je naše upanje poterdil, in nam prihodno vstanje zagotovil (a?). §. 6. Od šestiga člena vere, Sesti člen vere se tako glasi: Gori je šel v K nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga, Jezus je štirdeseti dan po svojim vstajenji (?0, vpričo svojih učencov (s) na oljski gori iz lastne moči v’ nebesa šel. V'nebesih.sedi na desnici Boga, svoji- ga vsigamogočniga Očeta (jt)- Jezus sedi na desnici božji je toliko kakor: Jezus je v’ vednim posestvu nar viši oblasti in nar vjšiga ve¬ ličastva čes vse v’ nebesih in na zemlji £6). §. 7. Od sedmiga člena vere. Sedmi člen vere se tako glasi: Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Jezus se bo perkazal sodni dan v’ oblakih neba, in bo prišel spet iz nebes z’ veliko močjo in veliča- stvam (c). Prišel bo spet sodni dan sodit vse ljudi, žive in mertve ( m ) Darovi so scer mnogi, pa je le en Duh; mnoge so tudi dela, pa je le en Gospod, kteri dela vse v’ vsili;- - vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli vsakimu, kakor hoče. 1 Kor. 12. 4, 6, 11. . n) Jeza. 11, 2, 3. 35 a. Od cerkve. Sveta, katplška, keršanska cerkev je vidin zbor vsih pravovernih kristjanov, pod vidnim poglavarjem, Rimskim papežam, kteri verujejo ene nauke in preje¬ majo ene zakramente. Cerkev ima tudi nevidniga poglavarja in ta je Je¬ zus Kristus (o). Le ena prava cerkev je, zunej nje ni upati zveli¬ čanja. Prava cerkev se spozna po štirih znamnjih. Te so: 1. Je edina (p); 3. sveta 3. vesoljna ali katolška (>); 4. apostolska (Y). Prava cerkev se imenuje tudi Rimska, ker je Rimska cerkev rrlava vsih drugih cerkva in sreda edi¬ nosti. Jb. Od gmajne svetnikov. Pravoverni kristjani imajo med seboj gmajno ali zvezo, kakor udje telesa (t). Gmajna ali zveza svetnikov obstoji v’ tem, "de vsi Udje cerkve duhovnih dobrot vdeležvajo (V). Udje cerkve, kteri so med seboj zvezani in zdru¬ ženi so: p) Mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve. Efež. 5, 23. p) En Gospod je, ena vera, en kersj. Ef. 4, 5. q) De bi si napravil častitljivo cerkev, ktera nima ne madeža ne gerbe, ali kaj drugiga takiga, temuč de je sveta in brez made¬ ža. Efež. 5, 27. r) Pojdite po vsim svetu in oznanujte evangeli vsiin stvarem. Mar. 16, 15. sj Vzidani ste na fundament aposteljnov in prerokov, kteriga pogla- ' vitni vogalni kamen je Jezus Kristus. Efeš. 2, 20. 0 Resnico delajmo v’ ljubezni, in rasimo v’ vsim v’ Kristusa, kteri' je glava. V’ njem je vse telo staknjeno in člen v' člen sklenjeno, de ud udu pomaga, po opravilu vsaciga po svoji meri, in naredi, de celo telo rase in se uterduje v’ ljubezni. Efež. 4, 15, 16. — Kakor imamo v’ enim telesu več udov, vsi ti udje pa nimajo eniga opravila, tako smo mi mnogi vsi eno telo v’ Kristusu, in eden drugiga udje. Rim. 12, 4, 5. u) Deležnik sim vsih, kteri se tebe boje in tvoje zapovedi spolnujejo. Psal. 118, 63. ' 26 1. Verni na zemlji. 2. Svetniki v’ nebesih. 3. Duše mertvih, ki so v’ vicah. . Verni na zemlji imajo zvezo med seboj, ker sle- herniga molitev (V) in zasluženje dobrih del tudi dru¬ gim pomaga. , §. 10. Od desetiga člena vere. Deseti člen vere se tako glasi: Odpušenje grehov. , , Ta člen vere nas uči, de je Jezus Kristus svoji cerkvi'oblast dal grehe odpušati (m). V’ pravi cerkvi imajo škofje in mašnike oblast grehe odpušati. Grehi se odpušajo v’ zakramentu svetiga kersta (_x) in v’ zakramentu svete pokore (j/). §. 11. Od enajstiga člena vere. . Enajsti člen vere se tako glasi: Vstajenje mesa. Ko pravimo, de verjemo V stajenje mesa, verje- mo, de bo Bog sodni dan mertve k’ življenju obu¬ dil (V), in de bodo ljudje z’ svojim mešam, to je, w) Molite eden za drugiga, de hote zveličani; zakaj molitev pravi- čniga veliko premore. Jak. 5, 16. tv) Prejmite svetiga Duha, kterim.bote grehe odpustili, so jim pdpu- šeni, in kterim jih hote zaderšali, so jim zaderžani. Jan. 20, 22,23. x) Kakor je Kristus sam sebe zanjo (za cerkev), dal, de bi jo po¬ svetil, ker jo je očistil z’ koplo vode v’ besedi življenja. Efez- 5, 25, 26. y) Tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva; in kar koli boš zave¬ zal na zemlji, bo zavezano tud v’ nebesih; in kar koli boš raz¬ vezal na žemlji, bo razvezano tudi v’ nebesih. Mat. 16, 19. Resnično vam povem, kar koli bote zavezali ha zemlji, bo tudi zavezano v’ nebesih ; in kar koli bote razvezali na zemlji bo razvezano tudi v’ nebesih. Mat. 18, 18. aj On, ki.je Jezusa Kristusa od mertvih obudil, bo tudi vaše umer- joče telesa oživil z’ svojim Duham, kteri v’ vas prebiva. Rim, 8 , 11 , ' 27 z’ ravno tistimi telesi, ki' so jih v’ življenji imeli, vstali (a). §.12. Od dvanajstiga člena vere. Dvanajsti člen vere se tako glasi: Večno življenje. Z’ besedami dvanajstiga člena vere spoznamo in verjemo večno vedno zveličanje, ktero bo želje svetnikov in izvoljenih popolnama dopolnilo (7>). Z’ besedo Amen poterdimo, de nad naukam zapopadenim v’ apostolski veri ne dvomimo (ne cvi- blamo), terauč de nam je vse res, kar je v’ nji za- popadeno. II Poglavje. Od upanja. I. Razdeli k. Kaj de je keršansko upanje. Keršansko upati se pravi: se terdno zanesti, de ’ nam bo Bog dal, kar- nam je obljubil. Upamo od Boga doseči' večno življenje, to je večno zveličanje, in perpomočke ga doseči. Upamo ker je Bog vsigamogočen, v’ spolnovanji svojih obljub zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen, ki torej spol¬ niti zamore in hoče, kar je obljubil (V). Keršansko upanje sosebno z’ molitvijo skazujemo. o) Spet bom obdan z’ svojo kožo, in v’ svojim mesu bom vidil svo- jiga Boga. JobT 19, 11. b) Veselili se bote v’ neizrečenim in častitljivim veseljem, in bote do¬ segli zveličanje svojih duš, plačilo svoje vere. 1 Petr. 1, 8, 9. . Nobeno oko ni vidilo, in nobena nho ni slišalo, tudi v’vo- bcniga človeka serce ni prišlo kar je Bog njim perpravil, kteri gb ljubijo. 1 Kor. 2, 9. e) Denjimo se nepremakljivo spoznanja našiga upanja; zakaj zveš je on, ki je dal obljubo. Heb, 10, 23, 2 $ II. R a z d e 1 i k. Od molitve. §. i. Od molitve sploh. Molitev je povzdigovanje duha k’ Bogu. Molimo za to de Boga nar višiga Gospoda ča¬ stimo, de se mu za prejete dobrote zahvalimo,, in de ga prosimo za to, kar v’prihodno potrebujemo. Mo¬ limo tudi odpušenje grehov zadobiti , in v’ splošnih in posebnih, v’ lastnih in bližniga potrebah od Boga pomoči sprositi. Dolžni smo moliti; zakaj molitev je zmed nar imenitniših dolžnost naše vere (jd ). Vse, za kar nam je moliti, je zapopadeno v’ očenašu, to je v’ Gospodovi molitvi (e). §. 2. Od Gospodove molitve posebej. Kristus, naš Gospod,, nas je moliti učil. Učil nas je moliti z’ očenašem, ki se mu tudi Gospodova mo¬ litev pravi. Oče naš se tako moli: Oče naš, kteri si v’ne¬ besih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljestvo. Zgodi se 'tvoja volja, kakor v’ nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v’ skušnjavo. Te- muč reši nas od hudiga (od zlega). Amen. - Gospodova molitev ima v’ sebi predgovor in se¬ dem prošnja. d) Neprenehama molite. 1 Tesal. 5, IT. — 1 Tim. 2, t. 0 ) Mat, 6, 9 —13, 29 a. Od predgovora. Predgovor se tako glasi: , Oče naš, kteri si v’ nebesih. ^ Z’ temi besedami predgovora kličemo v’ Boga, kteri je naš oče [f'). Bogu pravimo oče, ker je ljudi po svoji podobi- stvaril (g ), in po očetovo zanje skerbi (h). - Bogu pravimo naš oče, ker nas je vse po svojim Duhu p er svetim kerstu storil svoje otroke (T), svoje'erbe, in ravnoerbe Jezusa Kristusa (Jt), iu brate med seboj. Pravimo: kteri si V nebesih, ker Bog, desiravno je povsod pričujoč, vender posebno v’nebesih prebiva (7), kjer se svojim izvoljenim od obličja do obličja kaže! in vživati daje. b. Od treh pervih prošepj Gospodove molitve. Perva prošnja se tako glasi: Posvečeno bodi tvoje ime. Prosimo nar popred, de naj bo božje ime po¬ svečeno, ker smo dolžni vselej, in pred vsimi rečmi za to prositi, kar božjo čast tiče (ni) in potlej še le za to, kar je nam ali bližnjimu potreba. f) Ali nimamo vsi euiga očeta, ali nas ni en Bog stvaril? Malah, 2 , 10 . gj Ali ni on tvoj oče, ki te je naredil, in stvaril? 5. Mojz. 32, G. h) Ne skerbitc tedaj rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali čem se bomo oblačili? Po vsini tem neverniki oprašujejo; sej vaš nebeški oče ve, de vsiga tega potrebujete. Mat. 6, 31, 32. Vse skerbi njemu izročite, sej za vas skerbi. 1 Pet. 5, f. i~) Prejeli ste Duha posinovljenja, z’ kterim vsi kličemo; aba! (ljubj oče!) Rim. 8, \h. k) Ako smo pa otroci, smo tudi erbi, in scer erbi božji, ravnoerbi pa Jezusa Kristusa. Rim. 8, 17. l) Usliši iz svojiga prebivalša, to je iz nebes vse, kteri bodo na tem , mestu molili, ter jim bodi milosliv. 3 Kron. 6, 21. m) Išite nar poprej božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo perverženo. Mat. 6, 33. 80 V’ pervi prošnji očeriaša prosimo: 1. De naj bo Bog od vsili ljudi na zemlji spo¬ znan; in njegovo presveto ime povsod znano in če- šeno. 2. De naj se grešniki k’ Bogu spreobernejo, in se k’ pokori obude. 3. De naj se njegovimu imenu nikoli nečast ne dela, ne z’ krivoverstvam in nejevero, ne z’ bogoklet- stvam in nekeršanskim življenjem. Druga prošnja se tako glasi: Pridi k’ nam tvoje kraljestvo. V’ drugi prošnji prosimo: 1. De naj Bog svojo cerkev in kraljestvo svoje gnade razširja in uterduje, kraljestvo hudiča in greha pa razdene. 2. De naj vero, upanje in ljubezen v’nas vlije, in te čednosti v’ nas pomnoži. 3. Poslednjič, de naj nam po tem življenji ne¬ besa dodeli. ^ s , Tretja prošnja se tako glasi: Zgodi se tvoja volja, kakor v’ nebesih, tako na zemlji. « V’ tretji prošnji prosimo: 1. De naj nam Bog da gnado, njegovo sveto voljo v’ vsih okolšinah na zemlji tako na tanko in voljno spolnovati, kakor jo angejji in svetniki v’ne¬ besih spolnujejo. 2. De naj Bog vse od nas odverne, kar je špol- novanju njegove svete volje na poti. c. Od štirih poslednjih prošenj Gospodove molitve. Četerta prošnja se tako glasi: Daj nam dans naš vsakdanji kruh. V’ četerti prošnji prosimo : 1. De naj nam Bog vsiga da, česar nam je po¬ treba, dč ohranimo svoje telesno in dušno življenje. 2. De naj Bog lakoto in dragino, pa tudi greh, kteri večkrat take štralenge nanaša, dobrotljivo od- nas odverne. Peta prošnja se tako glasi: 31 Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuša- mo svojim dolžnikam. Prosimo v’ peti prošnji, de nam Bog naše grehe odpusti ravno tako , kakor mi iz serca odpustimo ti¬ stim , Jd so nas razžalili. Šesta prošnja se tako glasi: v In ne vpelji nas v’ skušnjavo. Prosimo v’ šesti prošnji,- de naj nam Bog ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegne in ne per- pusti, de bi pod skušnjavo omagali. Skušani smo sosebno od sveta, od svojiga mesa, to je od svojiga liudiga nagnjenja in poželenja, in od hudiča ( n ). Tudi pobožni in pravični so skušani od Boga, kadar Bog njih čednost (brumnost) skuša: 1. z’ boleznijo'; 2. z- drugimi nadlogami. Sedma prošnja se tako glasi: Temuč reši nas od'hudiga. Prosimo v’ sedmi prošnji: 1. Ue naj nas Bog sosebno reši od hudiga na duši, kar je greh, in'nas obvaruje pred večnimi in časnimi štrafengami greha. 2. U e naj nas Bog reši tudi od časnih zlegov (nadlog), če niso k’ našimu zveličanju (o). 3. De naj nam Bog gnado dodeli, vse nadloge in težave, ki nam jih pošilja, poterpežljivo in stano¬ vitno preterpeti (p). n) "Vse, kar je na svetu, je poželjenje mesa, poželjenje oči, in na¬ puh življenja, ki ni od očete, temuč od sveta, t Jan. 2, 16. — Slehern je skušan od svojiga lastniga poželjcnja vlečen in vabljen. Jak. 1, 14. — Bodite trezni in čujte, zakaj vaš zopernik hudič, vedno okrog hodi in iše koga, dc bi ga požerl. 1 Pot. 5, 8. — Oblecite boiye orožje, de bote zamogli obstati pred skrivnim za¬ lezovanjem hudičovim. Efež. C, 11. o) Blagor možu, kteri skušnjavo prestoji; zakaj po tem, ko bo sku~ šen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Jak. 1, 12. r— Ker si bil (Tobia) Bogu prijeten., je bilo treba, de te jo skušnjava poskusila. Tob. 12, 14. p) Lončarska posoda, se v’ peči poskusi, pravični ljudje pa v’ brh¬ kosti. Sir. 27, 6. ' 32 Amen hebrejska beseda pomeni: zgodi se! ali pa: zgodilo se bode. §. 3. Od angeloviga češenja. Katolški kristjani perdevajo veči del očenašu angelovo češenje. Angelovo češenje je molitev, z’ ktero sveto Devico Marijo, mater božjo, memo vsih angelov in svetnikov posebno častimo in na pomoč kličemo. Tako se moli: Cešena si Marija, gnade polna, Gospod je z’ teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus! Sveta Marija mati božja! prosi za mas grešnike zdej in ob naši smcrtnj uri. Amen. Pravimo: Sveta Marija, mati božja; ker je sveta Devica Marija rodila Jezusa Kristusa, kterije pravi Bog. ' Katolška cerkev časti mater božjo posebno, ka¬ dar zjutrej, opoldne in zvečer k’ molitvi zvoni. Per tem zvojenji.se je sosebno včlovečenja sina božjiga hvaležno in pobožno treba spomniti. . ■ ■A. .« «- — III. Poglavje. ' Od ljubezni. I. R a z d e l i k. Ka de je keršanska ljubezen. Keršansko ljubiti se pravi: Boga nar vikši do¬ broto ljubiti zavolj njega samiga, in bližnjiga ljubiti zavolj Boga, vše voljno storiti zavolj Boga, kar je zapovedal (9}. tj) Ljubi Gospoda iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje'duše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči. To je nar veči in perva za¬ poved. Druga je pa tej enaka; Ljubi svojiga bližnjiga kakor sam sebe. Mat. 22, 37 — 39. 33 ' Ljubiti moramo Boga tudi za to , ker je proti nam neskončno dobrotljiv (ir). Ljubiti moramo Boga čes vse, iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti, in iz vse svoje moči. Boga čes vse ljubiti se pravi: Boga bolj ljubiti, kakor vse stvari, in ga boljčislati (obrajtati) kakor vse, kar nam zamore prijetno .in dopadljivo biti. Z’ besedo bližnji menimo vsakiga človeka, pri— jatla in sovražnika (V). Bližnjiga ljubiti se pravi: bližnji;nu dobro hoteti, mu to storiti, kar mu je pri¬ jetno in k’ pridu; vse opustiti; kar mu je neprijetno in škodljivo (7). Keršanska ljubezen je tako potrebna, de člov.ek, kteri se svoje pameti zave, brez ljubezni ne more večniga življenja doseči (m). Ljubezen do Boga in do bližnjiga pokažemo, če spolnujemo deset božjih zapoved (v). II. R a z d e 1 i k. Od deset božjih zapoved splolr. Po poglavitnim zgpopadku so desetere božje zapovedi tele: 1. Verovaj v’ eniga samiga Boga. r) Ljubimo Boga, ker nas je popred ljubil. 1 Jan. 4, '19. s) Beri, kar Jezus od usmiljcniga Samarjana perpoveduje. Luk. 10, 29 — 37. , 0 Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva. Ljubezen ni nevošljiva, ne ravna napčno, sc ne napihuje, ni časti lakomna, ne iše svojiga, se ne da razdražiti, ne misli hudiga, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. 3 Kor. 13, 4 — 7. u) Kdor ne ljubi, ostane v’ smerti. Kdor svojiga brata sovraži je ubijavcc. Veste pa, de noben ubijavec večniga življenja v’ sebi, nima, 1 Jan. 3, 14, 15. t>) Kdor moje zapovedi derži in jih spoinujc, tisti je, ki me ljubi. Jan, 14, 2. 3 34 2. Ne imenuj po nemarnim božjiga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in de ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešeštvaj. 7. .Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. Bog je dal deset božjih zapoved Moizesu na gori Sinaji za izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izhodu iz Egipta v’ pušavi (w). Deset božjih zapoved spolnovatije mogoče, ker Bog vsakiinu k’ temu potrebno gnado da (m). Perve tri božje zapovedi imajo v’ sebi dolžnosti do Boga, drugih sedem ima pa v’ sebi dolžnosti do. bližnjiga. Zapopadik deset božjih zapoved najdemo ob kratkim skupej v’ dveh zapovedih ljubezni. Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda svo¬ jiga Boga iz vsiga svojiga sercd, iz vse svoje duše, 'iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči (j/j). Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svojiga bliž- njiga, kakor samiga sebe (V). Kristus razloži zapoved ljubezni do bližnjiga z’ temi besedami: Vse, kar koli hočete, de bivam sto¬ rili ljudje, tudi vi njim storite. V’ tem je postava in preroki (a ). Pomniti se mora, de,je v’ vsaki zapovedi nekaj zapovedniga, in tudi nekaj prepovedaniga. tv) Glej 3. Moj z. buk. 19. in 20. pogl. kjer se perpoveduje, kako je Bog Izraeleam postavo dal. «•) Svojiga duha bom v’ vas zasadil, in storil, de bote, živeli po mojih zapovedih, ohranili mojo naredbo, ter jih spolnovali. Eceli. 36, 37.— Bog je, ki stori v’nas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji Fil. d, 13. ti) Mat. 33. 37, 38. Mat. 333. 9« v) Mat. 7, 13. 35 III. R a z d e 1 i k. Od deset božjih zapoved posebej. §. 1. Od perviji treh zapoved, ki imajo v’ sebi dolžnosti do Boga. V’ pervi zapovedi nam je zapovedano: v’ eniga Boga verovati (6), ga moliti (c), vanj tipati (//), ga ljubiti (e). — V’ pei^vi zapovedi je prepovedano: nejevera (/ ), malikovanje ( ' Katolški kristjani časte podobe, ker nain kaj častitljiviga, postavim: božjo peršono, ali mateč bo¬ žjo, ali angelja, ali svetnika pred oči stavijo. Češe¬ nj e ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. V’ drugi zapovedi je prepovedano božjimu imenu nečast delati. Božjimu imenu se nečast dela: 1. Z’ vsakim greham fr). 2. Posebno z’ bogokletstvam fs); kadar se od¬ prave vere in od svetnikov zaničljivo govori. 3. Kadar kdo brez potrebe, ali pa celo po kri¬ vim perseže (T). z’ svojo nogo. Psal. 90, 11,’ 12. — Glejte, (le ne zaničujete koga tih malih, ker povem vam, de njih angelji v’nebesih vedno gle¬ dajo obličje mojiga očeta, kteri je v’ nebesih. Mat. 18, 10. — Ko si z’ solzami molil, mcrliče pokopoval, in zatorej od večerje vstajal, in mcrliče po dnevu v’ svoji hiši skrival, in jih po noči pokopoval, sim jest' tvojo molitev pred Gospoda nosil. Tob. 12,. 12. — In drugi angelj je prišel, in stal pred altarjem, in zlato kadilnico je imel, in veliko kadila se mu je dalo, de je daroval molitev vsih svetnikov na zlatim altarji, de je bil pred tronam božjim, in dim kadila, molitev svetnikov,, je šel iz rok artgelja na kviško pred Boga. Skriv. razod. 8, 2 — 4. , p) To jer Jeremija prerok božji, kteri ljubi brate in izraelsko ljudstvo. To je mož , kteri veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto. 2 Mak. 15, 14. Glej Trid. zb. sej. 25. kakor zgorej. q) Ne delajte si malikov, in tudi ne zrezanih podob, de bi jih mo¬ lili. 3 Mojz. 26, 1. r) Hvališ se z’ postavo, in Bogu nečast delaš z’ prelomnjenjem po¬ stave. Rim. 2, 23. ' s) Kdor preklinja ime Gospodovo, naj umerje. Vsa občina naj ga karanja, bodi si rojak ali ptujie. Kdor koli ime Gospodovo' pre¬ klinja, bodi umorjen. 3 Mojz. 24, 16. t) Jest pak vam rečem celo ne pcrspgati; ne per’nebu, ker je, božji 38 4. Kadar se Bogu storjena obljuba prelomi (m). o. Kadar se božje ime brez potrebe in brez ča¬ sti -izrekuje (»). 6. Kadar kdo božjo besedo ali kazi, ali pa napak obrača (w). V’ drugi zapovedi je zapovedano božje ime po¬ svečevati, in častitljivo izrekovati. Posyečujemo božje ime: 4. Če Boga naravnost pred vsim svetam spoz¬ namo Q*0. v 2, Če Boga v’ dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo (j/). tron; ne pcr zemlji, ker je podnožje njegovih nog ; ne pcr Jeru¬ zalemu , ker je mesto velikiga kralja. Mat. 5, 34. Ne persegnj po krivim per mojim imenu, in ne delaj ncčasti imenu svojiga Boga. 3 Mojz. 19, 12. Pred vsim drugim pa, moji bratje, nepersegajte ne per nebu, ne pcr zemlji, ne per kaki drugi reči; temuč vaše govorjenje bodi: Je je, ni ni; de pod sodbo ne padete. Jak. 5, 12. u ) Ako si obljubo storil Gospodu svojimu Bogu , je ne odlašaj do- polrfiti; zakaj Gospod tvoj Bog jo bo terjal od tebe; in če odla¬ šaš z' njo, ti bo v’ greh peršteto. Ako nočeš obljubiti, si brez greha. Ker je pa obljubcno , spolnuj in stori, kakor si obljubil Gospodu svojimu Bogu, in kakor si prostovoljno z’ svojimi ustmi govoril. 5 Mojz. 23, 21 — 23. v) Ne izrekuj po nemarnim imena Gospoda svojiga Boga; zakaj per Gospodu ne bo nedolžen, kdor ime Gospoda, svojiga Boga, po nemarnim izrekuje. 2 Mojz. 20, 7. w) Mi nismo, kakor je njih veliko, de bi božjo besedo kazili. I Kor. 2, 17. .-c) Hvalil te bom, moj Bog in kralj, in tvoje ime vedno in vekomaj častil. Hvalil te 'bom vse dni, in tvoje ime vedno in vekomaj povzdigoval. Psa!. 144, 1, 2. Kdor me bo pred' ljudmi spoznal, ga bom tudi jest spoznal pred svojim očetam. Mat. 10, 32. i/) Pokliči me na pomoč ob času nadloge, in te bom otel in me boš hvalil. Ps. 44, ,15. 1 To je upanje, ki ga imamo v’ njega, de nas usliši v’ vsim, kar ga po njegovi volji prosimo. 1 Jan. 5, 14. . v 39 3. Če per pravični persegi Boga na pričo po¬ kličemo , „de se nam v’ kaki reči verjame (V). 4. Qe Bogu storjene obljube zvesto zpolnimo (a). 5. Ce besedo božjo pridno in z’ pobožnostjo po¬ slušamo 6. Oe vse, kar počnemo, k’ češenju in časti bo- žjiga imena storimo, ali Bogu darujemo (c). V’ tretji zapovedi je zapovedano v’ nedeljo, ktera je že od apostelskih časov k’ spominu Kristusoviga vstajenja v’ naš praznik odločena, od dela prenehati in počivati, in pobožne dela opravljati ( 'd ). V’ tretji zapovedi je prepovedano : . ' 1. Vse hlapčovsko delo brez potrebe in brez pravica pervoljenja (e). 2. Vse druge opravila, ktere temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje odvračajo. §. 2. Od sedem poslednih zapoved, ktere imajo v’ sebi dolžnmsti do bližnjiga. V’ četerti zapovedi je posebno zapovedano, de naj otroci stoje starše ljubijo, .spoštujejo (/) in jim ssj Boj se Gospoda svojiga Boga, in njemu sarnimu služi, in per njegovim, imenu persegaj. 5 Mojz. 6, 13. a) Obljubite in spolnujte obljube Gospodu svojimu Bogu vi vsi, ki ste okrog njega in mu nosite darila, njemu strašnimu, Rteri od- . jemlje liapuhnjeniga duha knezam,in je strašan kraljem na zemlji. Psal. 75, 12, 13. b) Božja beseda naj obilno med vami prebiva; učite in opominjevajte se med seboj z’ vso modrostjo, z’ psalmi, z’ hlavnimi in duhov¬ nimi pesmi, in pojte Bogu z’ veseljem v’ svojih sercih. Kolos. 3, 16.— Blagor jim, -kteri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo. Luk. 11, 28. 'j. c) Zahvalite se Bogu in Očetu Vselej za vse v’ imenu našiga Go¬ spoda Jezusa Kristusa. Efez. 5. 20.—Ali jejte ali pite, ali kaj drugiga delajte, vse storite k’ božji časti. 1 Kor. 10, 31. d) Spomni se, de boš saboto posvečal. 2 Mojz. 20, 8. c) Šest dni delaj in vse svoje dela opravi. Sedmi dan je pa sabota (počitek) Gospoda tvojiga Boga; ne delaj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj.hlapec, ne tvoja dekla; ne ži¬ vina, ne ptujic, ki je med vratmi tvojiga mesta. 2 Mojz. 20,9,10. 40 strežejo (jr); de naj jim bodo v’ vsiin, ]tar ni zoper božjo zapoved, pokorni (7T), jiin v’dušnih in telesnih potrebah pomagajo £ i) in zanje molijo (/e). V’ četerti zepovedi je prepovedano otrokam ne¬ pokornim biti svojim staršem (O? j*h sovražiti (m), zaničevati (V)? zasramovati (V), zmerjati ali pre- klinati'(p), jih v’ potrebah, zapustiti, ali pa jim ško¬ dovati (jrf). f) Spoštuj svojiga očeta in svojo mater; to je pcrva zapoved, kteri jč bila obljuba perstavljena. Bfež. 6, 2. Spoštuj svojiga očeta in ne pozabi bolečin svoje matere. Sir. 7, 29. (j) Kdor se Gospoda boji, spoštuje svoje starše, in streže njim, od kterih je bil rojen , kakor svojimu Gospoda. Spoštuj svojiga očeta z’ djanjem, z’ besedo, in z’ vso poterpežljivostjo. Preg. 3, 8, 9. k) Otroci! bodite’ staršem v’ vsim pokorni; zakaj to je Bogu dopa¬ dljivo., Kol. 3, 20. Otroci! bodite pokorni svojim staršem v’ Go¬ spodu; zakaj to se spodobi. Bfež. 6, 1. — Bogu smo dolžni bolj pokorni biti, kakor ljudem. A p. djan. 5, 29. i) Če ima pa vdova otroke ali svojili otrok otroke, naj se uči po- pred v’ svoji lastni hiši gospodinjiti, in svojim staršem dobro z’ dobrim povračevati; zakaj to je Bogu prijetno. 1 Tim. 5, 4. — Moj sin! podperaj svojiga očeta v’ njegovi starosti in ga ne žali v’ njegovim življenji. Ce tudi njegov um oslabi, imej poterpljenje z’ njim, in ga ne zaničuj v’ svoji moči; zakaj dobrota, ki jo skažeš svojimu očetu, ne bo pozabljena. Sirah. 3, 14, 15. k) Zdaj te pa lepo prosim, de naj se pred vsimi rečmi opravljajo prošnje, molitve, prosivne in zahvalne molitve za vse'ljudi. lTinr. 2 , 1 , 2 . • l) Ljudje bodo, kteri bodo polni lastne ljubezni, lakomni, hvaleželni, staršem nepokorni, nehvaležni in hudobni. Takih se ogibaj. 2 Tim. 3, 25. m) Glej , kar se je zgodilo z! Absolomam, v’ 2 buk. kralj. v. 15. do 18. pogl. n) Poslušaj svojiga očeta, ki te je redil, in ne zaničuj sveje matere^ ko se je postarala. Sirah. 23, 22. oj Kdor svojiga očeta zasramuje, in mater svojo porodnico zaničuje naj mu krokarji per potokih oko izklujejo in mladi orli naj ga snedo. Prip. 30, 17. ju) Kdor svojiga očeta ali svojo mater perkljinja, bodi umorjen, nje- 41 Otrokom, kteri to zapoved spolnujejo, je dolgo življenje, in sreča obljubena (r). (Krokam, kteri te zapovedi ne spolnujejo, seje bati prav,hudih časnih in večnih štrafeng '(V). Oeterta zapoved ne zadene le otrok in pa star¬ šev, ampak tudi podložne in vse njih duhovske in deželske gosposke, ravno tako vze učenike, in tudi tiste, ki so zavolj svoje starosti in veljave časti vredni, Podložni so dolžni proti svojim vikšim in gospo- skam, bodo naj dobri ali hudi, še tako zaderžati, ka¬ kor otroci proti svojim staršem. Veči del vse, kar je otrokam do njih staršev zapovedano in prepovedano, je tudi podložnim do njih vikših zapovedano in prepovedano (f). gova kri naj pride česnj; svojiga očeta ali svojo mater je klel. 3 Moje. 20,- a. (jJ Kdor svojiga očeta ali svojo mater bije, bodi umorjen. 2 Alojz, 21, 15. . . Kdor svojima očetu ali svoji materi kaj vzame, in pravi, de to ni greli, je ubijavcev tovarš. Sir. 28, 24. r) Spoštuj svojiga očeta in svojo mater, kakor ti je Zapovedal Go¬ spod tvoj Bog. 5 Alojz. 5, 16. s) Preklet bodi, kdor svojiga očeta in svoje matere ne spoštuje; in vsb ljudstvo naj reče: Amen. 5 Alojz. 27, 16. C) Ubogajte svoje vikši in jim bodite pokorni; čujejo namreč, in oni so, ki bodo odgovor dajali za vaše duše, de z’ veseljem to store in ne zdihovaje: zakaj to bi ne bilo k’ vašimu pridu. Hcbr. 13, 17; — Alašnikam, kteri svojo službo zvesto opravljajo, gre dvojna čast; sosebno pa tistim , kteri se trudijo z’ besedo in naukam. 2 Tim. 6, 17. ' ' Vsak človek bodi vikši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast, in vsi kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni. Rim. 13, 1. — Torej bodite vsim človeškim stvarem zavolj Boga pokorni; bodi si kralju, njemu nar vikšimu, bodi si oblastnikam od njega poslanim v’ maševanje hudodclnikov, in v’ hvalo pra¬ vičnih. 1 Petr. 2, 13, 14- — Hlapce opominaj, de naj bodo svojim gospodarjem pokorni, in v’ vsih rečeh dopadljivi; de naj jim ne govore zoper, in de naj v’ nobeni reči nezvesti no bodo; teniuo de naj se v’ vsih rečeh zvesti skazujejo, de bodo nauku Boga , našiga zveličarja v’ vsih rečeh čast delali. Tit. 2, 9, 10, 42 V’ peti zapovedi je prepovedano umoriti ali pa poškodovati koga drugiga ali pa samiga sebe (V). V’ peti zapovedi je tudi prepovedano : jez,a (v~), sovražtvo (rej, pohujšanje (x) in vs'e razžaljenjc bližnjiga (y). ' V’ peti zapovedi je zapovedano: 1. Mir in edinost imeti z’ slehernim, tudi z’ ti¬ stimi, ki so nas razžalili ' 2. Sleherniniu dobre zglede dajati (a). 3. Bližnjimu dušne in telesne dobrote skazo- vati (b). V’ šesti zapovedi so prepovedane vse nečistč dela, nečisto obnašanje, in nečiste besede, rado- voljno dopadajenje in pervoljene per nečistih mislih in željah, tudi vse, kar v’ nečistost zapeljuje. Hlapci! boilite pokorni svojim gospodarjem, v’ vsirn strahu, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. 1 Pet. 2, 18. u) Maševal bom vašo kri nad vsimi živalmi, ktere so jo prelile. Ži¬ vljenje človekovo bom terjal iz roke moža in njegovima brata, kteriga bo umoril. 1 Moj. 9, 5.— Kdor človeško kri prelije, bo tudi njegoviga kri prelita; zakaj človek je po Jbožji podobi stvur- jen. 2 Mojz. 9, (i. v) Jest pak vam povem, de vsak, kteri se jezi nad svojim bratam, je sodbe kriv, kdor mu pa reče norec, je peklenskiga ognja kriv. Mat. 5, 22. to) Kdor svojiga brata sovraži, -je ubijavec, in znano vam je, de noben ubijavec nima večniga življenja v’ sebi. 1 Jan. 3, 15. x) Kdor pohujša kteriga tih malih, ki v’ me verujejo, bi mu bilo bolj— ' ši,de bi se mu bil mlinski kamen obesil na vrat, in de bi se potopil v’ globočino morja. Gorje svetu zavolj pohujšanja! Po¬ hujšanje scer mora priti, ali vender gorje človeku, po kterim po¬ hujšanje pride. Mat. 18, 0, 7. y) Kakor hočete, de vam ljudje store, ravno tako tudi vi njim sto¬ rite. Luk. 6", 31. " sQ Ako je mogoče, kolikor vas zadene, imejte mir z’ vsimi ljudmi. Rim. 12, 18, in tudi tri potlejšine verste. • a) Naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo vaše dobre dela, in ča- ste vašiga očeta, kteri je v’ nebesih. Mat. 5, 16. b) Vi pa, ljubi bratje, ne nehajte dobriga delati. 2 Tesal. 3, 13. 43 V’ nečistost napeljuje: Nečimerna in nesramež¬ ljiva noša, lenoba, nezmernost v’ jedi in pijači prepri- jazno pečanje ž’ peršonami drugiga spola, radoglednost oči, in branje nečistih bukev. V’ šesti zapovedi je zapovedano, se na duši in na telesu čisto zaderžati, in scer tudi v’ mislih, be¬ sedah in v’obnašanji; tudi je zapovedano se vsili pre¬ grešnih perložnost varovati. V’ sedmi zapovedi je prepovedano: Tatvina (c), goljfija per meri in vagi (d), perderžanje ptujiga bla¬ ga (e) in zasluženiga plačila ( 'f ), odertija per poso- jevanji, in vse poškodovanje bližnjiga na njegovim premoženji in v’ njegovih pravicah (jr). V’ sedmi zapovedi je zapovedano, vsakimu svoje pustiti, dati in opraviti (A), ukradeno poverniti (Y) in storjeno škodo popraviti (k ). cj Ne kradi. Mat. 19, 18. dj Imejte pravične vage, pravične mernike in. pravične bokale. 3 Moj z. 19, 36. e) Človek, kteri se v’ tem pregreši, de utaji, kar je bilo njegovi zvestobi izročeno, ali komu kaj po sili vzame, ali mu scer silo in krivico dela; ali de kaj zgubljeniga najde, in utaji, in verli tega še po krivim perseže; ali če se scer kaj pregreši v’ takih rečeh, v’kterih se ljudje pregrešujejo: naj krivice prepričan vse popolnama poverne. 3 Mojz. 6, ,2 — 5. D Gorje mu, kteri svojo hišo z’ krivico, in svoj hram z’ gojiti j o zida; kteri svojiga bližniga po nedolžnim zatera, in mn ne da zasluženiga plačila. Jerem. 22, .13. 'j) -Akt) posodiš dnarjev kakimu ubogim«-'/med mojiga ljudstva, kteri per tebi prebiva, ne delaj z’ njim., kakor tcrjavec, in ne zateraj ga z’ obrestmi. 2 Mojz. 22, 35. ' h) Ne delaj krivice svojimu bližnjimu in ga ne zateraj z’ silo. Ne perderžuj do jutra plačila najemniku. 3 Mojz. 19, 12. Ne delajte krivice ne per sodbi, ne per vatlu, ne per vagi, ne per meri. . 3 Mojz. 19, 12, 35. " ij Dajte vsakimu, kar ste mu dolžni: davek komur gre davek, col komur gre col. Rim. 13, 7. Dajte cesarju, kar je cesarjoviga in Bogu, kar je božjiga. - Mat. 23, 21. ’ " ' Če pa rečem Iiudobnimu: Gotovo boš umeri, on pa pokoro stori 44 V’ osmi zapovedi je prepovedano: krivo pričeva¬ nje ff), kriva tožba (m), vse laži, tudi laži iz šale (norčije) in v’sili (n), obrekovanje (o), opravljanje (p) , krivo natolcovanje (r/J, prederzna sodba (>), podpihovanje (s). V’ osmi zapovedi je zapovedano: Resnica (4), odkritoserčnost v’ našim govorjenji in djanji (u), po¬ za svoje grehe, in stori, kar je prav in dobro, in ravno ta hu¬ dobnež poverne zastavo, ki jo je bil ropal, in živi po zapovedih življenja, in krivice več ne dela, on bo gotovo živel in ne bo umeri. Eceh. 33, 1), 15. k) Ako kdo poškodova njivo ali vinograd, in pusti svoji živini, de se pase na ptjujim, ta naj p'o cenitvi škode poverne od nar bolj— Siga, kar ima na svoji njivi ali v’ svojim vinogradu. 2 Mojz. 23, 5. V) Kriva priča ne bo brez štrafenge, in kdor laži govori, ne bo odšel. — Kdor laže, bo poginil. Pripov. 1!), 5, 6. «t) Krivična priča sc posmehuje sodbi, in usta hudobnih požirajo krivico. Pripov. 19, 28. n ) Ne legajte. 3 Mojz. 21, 11.—'Položite od sebe laš, in slehern naj govori resnico z’ svojim bližnjim; sej smo udje “med seboj. Efez. 4, 25. o) Ne obrekvovojte eden drugiga bratje! Kdor namreč od svojiga brata hudo govori, ali ga sodi, 'govori hudo od postave in sodi postavo. 'Če pa postavo sodiš, nisi njeni spolnovavce, ampak njeni sodnik. Jak. 4, 11. p) .Deni preč hudobne usta, in opravljivi žnabli naj bodo deleč od tebe. Sir. 6, 24. 11 ) Nihče naj v’ svojim sercu no misli kaj hudiga zoper svojiga bli- žnjiga. Zahar. 8, 17. r) Kdo si ti, ki sodiž ptujiga hlapca? Svojimu Gospodu stoji ali pade. Stalpa bo; zakaj Bog, je zadosti mogočen ga po koncu deržati. Rim. 14, 4. s) Preklet je podpihovavee in jezičnik na dve plati; zakaj med mno¬ gimi, ki imajo mir med seboj, bo zdražbo napravil. Sirali. 33,15. l) Slehern naj govori resnico z’ svojim bližnjim. Efez. 4, 25. v j To molim, de naj vaša ljubezen vedno bolj in bolj raste v’ nauku in v’ vsim spoznanji, zato do prevdarite, kaj de jc nar boljši, de bi živeli priprosto in brez spotike do dneva Kristusoviga. Filip. 45 ganjanje za dobro ime bližajiga (V), preklic obrekova¬ nja in opravljanja. Dve poslednji zapovedi prepovedujete vse pože- Ijenje tega, kar je drugih ljudi. v V’ dveh poslednjih zapovedih je zapovedano : Čistost serca O«), krotenje hudiga poželjenja (V), po¬ sebno nobenih želja ne imeti do tega, kar ni naše (_y). Bog je tudi naše željp in naše poželjenje postavi podvergel, de nam pokaže: , 1. De je Gospod naših sere (V). 2. De mu ni ničskritiga od tega, kar se v’na¬ šim sercu godi (d). .3. De je njegova postava veliko boljši, kakor vše človeške postave, ktere nam le zunanje dela za¬ povedati zamorejo, pa ne obsežejo tudi naših notra¬ njih misel (J>). 4. De, greh zatreti, je treba ga precej per iz¬ viru, knr je hudo poželjenje, zadušiti (V). 1, 9, 10. Nobeniga greha ni storil, in v’ njegovih ustih ni bilo nič krivičniga najdeniga. 1 Pet. 2, 22. ti) Govori besedo ža mutca in za potrebe p.opotniga ptujca: Govori in sodi, kar jeprav, in delaj pravico revežu in-ubogima'. Pripov. 31, 8, 9. ik) Blagor jim,ktcri so'čistiga 'serca; ker Boga bodo gledali, Mat. 5, 8. Torej ne pustite grehu v’ svojim umerjočim telesu tako gospodo¬ vati, de bi mu bili v’ njegovih željah pokorni. Ilim. C, 12. — Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso z’ pregrehami in hudim poželjenjem vred križali. Gal. 5, 24, t/) Ne poželi svojiga bližnjiga hiše 5 ne poželi svojigabližnjiga žene; ne njegoviga vola, ne njegoviga osla, ne kaj drugiga, kar je njegoviga. 2 Mojz. 20, 17. v.) Kraljevo serec je v/ moči Gospoda, kakor potoki z’ vodo: oberne , ga; kamor hoče. Pripov, 21, C.— Gospod serca tehta. 2. v. 0) On, ki sercu na dno. vidi, in ki je zveličar tvoje duše, se ne da goljfati. Sirah. 24, 12. 1) ) Kje je tako imenitno ljudstvo, ktero ima tako pravične naredbe, in sodne postave kakor je vsa ta postava, ki vam jo dans pred očipoložim? 5 Mojz. 4,8.—Vemo, deje postava duhovna. Rim. 7, 14, c) Slehern je skušan, ko je od svojiga poželjenja napeljevan in vab- 46 Iz dveh poslednjih zapoved se učimo,, de ni za¬ dosti, de kristjan zapovedane dolžnosti le zunanje spolnuje, temuč de mora tudi znotrej voljo imeti, to je, iz vsiga serca perpravljen biti vse storiti, kar je zapovedano, in yse opustiti, kar je prepovedano (d). Bog je tistim, kteri njegove zapovedi spolnujejo, večno življenje (e), in tudi na tem svetu mnogo srečo in žegen obljubil (/)■ IV. H a z d e l i k. Od cerkvenih zapoved sploh. ' Dolžni smo cerkvene zapovedi spoInovati’(, 20. V) Ves nauk katolške Cerkve oii daritve svete maše je najti v.’ 22. seji Trident. zbora. * 49 1. Spoznati nar viši gospostvo božje, in nar večf oblast,,ki jo ima čes vse stvari. 2. Se Bogu zahvaliti za vse njegove dobrote. 3. Doseči od Boga odpušenje grehov. 4. Sprositi od Boga vsili tistih gn$d, kterih po¬ trebujemo. Daritev svete maše se daruje in se sme daro¬ vati le samimu Bogu. Opravlja jo mašnik za žive in mertve. b. Kako de se mora per sveti maši biti. Per celi sveti maši moramo biti, nobeniga njenih imenitniših delov ne smemo po nemarnim zamuditi; ni pa zadosti, de smo le pričujoči, kadar se bere, ampak moramo tudi 1} pazno (zamerkljivo), 2J častitljivo, 3) pobožno (z’ andohtjo) per nji biti. Nar imenitniši deli svete maše so: evangeli, da¬ rovanje, povzdigovanje in obhajilo. Per evangelii.se spomnimo, de je dolžnost evan- gelski nauk poznati, ga, tudi pred vsim svetam terditi, se zanj pognati, in po njem živeti. — Per darovanji svojo misel z’ mašnikovo mislijo sklenimo, in se Bogu darovajmo.—-Per povzdigovanji Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina molimo in spoznajmo, ko se na persi terkamo, de so naši grehi Jezusove smerti krivi. Obžalujmo svoje grehe in obudimo vero, upanje in ljubezen,—Per mašnikovim obhajilu, če k’ obhajilu ne gremo, storimo to v’ duhu, to je, imejmo želje telo Jezusa Kristusa vredno prejeti. 2. Od pridig. Pridiga, poslušanje božje besede, gre tudi k’ božji službi. Pridige moramo poslušati: ' 1. Ker se v’ pridigah božja beseda oznanuje in razlaga. 2. Ker prav malo kristjanov resnice svete vere razločno in do čistiga ve; ker jih veliko v’ mladosti ne posluša dolgo časa in zadosti pazno (zamerkljivo) .10 nauka, v’ kterim se verine in djanske resnice do či¬ stila razkladajo. De so pridige komu k’ pridu, mora 4) brez raz- tresenja in prav zamerkljivo poslušati; 2 j to, kar je rečeno , mora nase obračati in ne na druge; 3) po¬ slednjič mora resnično voljo imeti, in si perzadevati, de nauke pridigarjeve spolnuje. §. S.Od treh poslednjih cerkvenih zapoved. c. Tretja cerkvena zapoved: Posti se zapove¬ dane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kva- terne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi o petkih in sabotih mesnih jedi (mj. Tretja cerkvena zapoved zapove: se zderžati o petkih in sabotah mesnih jedi, druge zapovedane postne dni pa tudi vsih mlečnih in jajčnih jedi, če jih ne perpusti jesti sploh veljavna navada, kakoršna je per nas in po nemških deželah_De Se tretja cerkvena zapoved popolnama spolne, si mora človek o zapovedanih postnih dneh tudi kaj pertergati, kar se zgodi, če se taki dan le enkrat do sitiga naje. v d. Ceterta cerkvena zapoved: Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k’ manjšimu vzaj enkrat v’ letu, in o velikonočnim času prejmi sveto rešnje telo. v Ceterta cerkvena zapoved zapove spoved vsako leto, in tudi sveto obhajilo o velikonočnim času. e. Peta cerkvena zapoved: Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Peta cerkvena zapoved prepove, od perve ad¬ ventne nedelje do praznika svelih treli kraljev ali Kristusoviga razglašenja, in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči ženitvo obhajati. m) Od posta govori trident. zbor v’25. seji v’posebnim ukazu le sploh in zapove terdo, de naj se vse to spolnuje, kar je bilo že v’ drugih cerkvenih zborih zapovedano. 51 III. Poglavje. Od sveti h zakramentov. I. Razdeli k. Od svetih zakramentov sploh. Zakrament je vidno znamnje nevidne gnade, od Kristusa Gospoda k’ našimu posvečevanju postavljeno. Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni na¬ vadno posvečujočo gnado in opravičenje dodele, eni pa to gnado v’ nas pomnožijo (ali pogmerajo). Po¬ svečujoča gnada in opravičenje se nam navadno do¬ deli po zakramentih kersta in pokore. Zakramenti imajo svojo djansko moč od svojiga začetnika Jezusa Kristusa. Sedem zakramentov je (n) j imenujejo se: i. Sveti kerst. . Sveta birma. 3. Sveto rešnje telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. n) Trident. zbor v. 7. seji, t. kan. pravi: Če kdo pravi, de niso vsi zakramenti nove zaveze od Jezusa Kristusa Gospoda našiga postavljeni; ali de jih je več ali manj kakor sedem, namreč: kerst bitma, zakrament altarja, pokora, poslednje olje, mašnikovo po¬ svečevanje in zakon; ali če pravi, de eden ali drugi teh sedem zakramentov ni resnično pfavi zakrament, ta bodi od pravover¬ nih odločen. 4 * 52 II. R a z d e I i k. Od svetih zakramentov posebej. §. 1. Od zakramenta s. kersta. Sveti kerst je pervi in nar potrebniši zakrament, v’ kterim je človek z’ vodo in božjo besedo od poer- baniga greha, in od vsih drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstam storil, očišen in v’ Kristusu kakor nova stvar prerojen in posvečen. Svetimu kerstu se pravi pervi zakrament, ker mora človek popred keršen biti, preden kak drugi zakrament prejeti zamore. Kerst se imenuje nar pcT- trebniši zakrament, ker ne more nihče, tudi noben otrok ne, brez kersta zveličan biti (o). Zakrament svetiga kersta dodeli: 1. Odpušbnje izvirniga ali poerbaniga greha, in drugih pred kerstam storjenih grehov (pj, tudi vsih večnih in časnih štrafeng. 2. Per njem zadobi naša duša gnado božjo , po kteri smo opravičeni (V/j, otroci božji in erbi večnima zveličanja (Vj. e) Jezus pravi: Resnično, resnično ti povem; ako kdo ni prerojen iz vode in svetiga Duha, ne more priti v’ božje kraljestvo. Jan. 3 , 5 . p) Bog nas ni rešil zavolj del pravice: ki smo jih storili, tcmue zavolj svojiga usmiljenja skoz kerst prerojenja in skoz ponovljc- nje svetiga Duha. Tit. 3, 5. — Kdor veruje in je keršen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Mark. 10, 16. i/j Vi pa ste v’ imenu našiga Gospoda Jezusa Kristusa, in v’ Duhu našiga Boga omiti, posvečeni in opravičeni. 1 Kor. 6, 11. r•) Bog nas je — skoz kerst prerojenja — rešil — de smo—skoz nje¬ govo gnado opravičeni, erbi po upanji večniga življenja. Tit. 3, 5, 7. 3. Gredo tisti, kteri s. kerst prejmejo, v’ cerkev božjo, in postanejo njeni udje (V). 4. Duši se utisne neizbrisljivo znamnje; torej se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat veljavno in brez smertniga greha prejeti (Y). V’ sili sme vsak kerstili; scer imajo pa le školjc in fajmaštri pravico kerstiti; z’ njih perpušenjem pa smejo tudi drugi mašniki in djakoni kerstiti. Kdor keršuje, mora: 1. Misel imeti tako kerstiti, kakor je Jezus Kri¬ stus zapovedal. 2. Mora človeka, kteriga keršuje, z’ pravo vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem tele be¬ sede izreči: Jest te kerstim v’ imenu Očeta, in Sina, in svetige Duha.' Botri in botre so dolžni tiste, ki so jih per svetim kerstu deržali, v’ keršanski veri dobro podučiti, kadar staršev ni pričujočih ali pa kadar so zanikerni. ✓ \ §. 2. Od zakramente svete birme. Sveta birma je zakrament, v’ kterim Je keršeni človek z’ sveto krizmo in božjo besedo od svetiga Duha v’gnadi poterjen, de svojo vero stanovitno spozna in terdi, in po nji živi. Birma tudi dodeli pomnoženje (pogmeranjej po¬ svečujoče gnade (V), in da posebno gnado, de ker¬ šeni človek vero stanovitno spozna in- terdi ; in po nji živi. Vtisne tudi duši neizbrisljivo znamnje; torej tudi človek ne more več ko enkrat birman biti. De kdo s. birmo vredno prejme, mora biti‘v’ sta¬ nu gnade božje; odrašeni morajo pa še verh tega v’ veri, in posebno, kar ta zakrament tiče, dobro pod¬ učeni biti, in tudi z’ molitvijo in z’ drugimi dobrimi deli se k’ temu perpravljati. Tudi k’ birmi se botri in botre volijo. s) Mi vsi, Judje in ajdje, sužni. in prosti smo bili skoz eni ga Duha k’eni mu telesu keršeni in z’enim Duham napojeni. 1 Kor. 12,13. tj Glej; Trident. zbor, S. sejo, 11. kanon od zakramentov sploh. u) Bog nag je z’ vami v’ Kristusa poterdil in mazilil, on nas je tudi zapečatel, in djal zastavo Duha v’ naše serca. 2 Kor. 1,31,22. 54 §. 3. Od zakramenta presvetiga rešnjiga telesa. Zakrament svetiga rešnjiga telesa je nar sve¬ tejši zakrament; je pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina (V). 1. Pod podoba kruha je živo telo Jezusa Kri¬ stusa pričujoče, torej je tudi njegova kri in njegova duša pričujoča. 2 . Pod podoba vina ni le kri ampak tudi telo Jezusa Kristusa: pod vsako podobo, tudi v’ nar manjši drobtinici ali kapljici je celi Kristus pričujoč kakor Bog in človek. Iz tega se vidi: l.De moramo Jezusa Kristusa v’ presvetim zakramentu al- tarja moliti. 2 . De tisti, kteri zakrament altarja tudi le pod eno podobo, ali tudi le en kosčik svete ho- stje zavžije, celiga Kristusa prejme, to je, ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo kri. 3. De Kristus tako dolgo, dokler podobe niso povžite, pod njimi zmirej pričujoč ostane. Jezus Kristus je zakrament altarja per zadnji večerji postavil, ko je z’ svojimi učenci ( jogrij ve¬ likonočno jagnje jedel: 1. V’ spomin svojiga terpljenja in svoje smerti (m). 2 . De daje dušam vernih kristjanov živež za večno življenje (m). Dolžni smo zakrament svetiga rešnjiga telesa prejemati, ker ga je Jezus Kristus prejemati terdo zapovedal in ga za to postavil, de nam v’ njem daje v) Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil, in ga dal svojim licencam, in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo. In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal rekoč: Pite iz njega vsi; zakaj to je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v’ odpušenje grehov. Mat. 26, 26 — 28. tej To storite k’ mojimu spominu. Luk. 22, 19. Kolikorkrat hote jedli ta kruh; in ta kelih pili, hote smert Gospodovo, oznanovali, dokler ne pride. 1 Kor. tl, 26. aj Resnično, resnično vam povem: Ako ne hote jedli mesa Sinu člo- vekoviga, in pili njegove kervi, ne hote imeli življenja v’ sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jest ga bom obudil poslednji dan. Jan. 6, 54, 55. 55 živež za večno življenje. Pb cerkveni zapovedi smo dolžni pod smertnim greham, zakrament altarja vsaj enkrat v’ letu, in scer o velikonočnim času prejeti. Prejeti je treba ta zakrament tudi v’ smertni nevar¬ nosti, ker je popotnica v’ večno zveličanje; cerkev tudi želi, de bi ga verni večkrat v’ letu prejeli, ker je duhovna jed in živež duše. a. Od perprave k’ vrednimu vživanju tega zakramenta. Kdor hoče zakrament svetiga rešnjiga telesa vredno prejeti, se mora k’temu prav in skerbno per- praviti (y). Perprava, ktera je potrebna k’ vrednimu zavži- vanju svetiga rešnjiga telesa, je dvojna ena zadene dušo , ena pa telo. Perprava, ktera zadene dušo, je čistost vesti in pobožnost (ali andoht) serca. Cisto vest imeti se pravi vsaj brez vsih smert- nih grehov biti, to je, biti v’ stanu posvečujoče gnade božje. Pobožnost serca obstoji v’ tem: 1. De obudimo vero, upanje in ljubezen. 2. De molimo presveti zakrament altarja. 3. De se hvaležno spomnimo smerti Jezusa Kri¬ stusa, kterimu v’ spomin je ta zakrament postavljen, in nam zapovedano, de ga vživamo. 4. De se vadimo v’ pohlevnosti in drugih ker- >sanskih čednostih, posebno pa v’ ljubezni do bližnjiga. Presveti zakrament altarja vredno prejeti mora človek, če ni nevarno bolan. 1. Od dvanajste ure pretečene noči teš biti. 2. Mora spodobno oblečen priti, in z’ vso mo¬ gočo častjo k’ mizi Gospodovi perstopiti. b. Od tega, kar je treba storiti per zavži- vanji presvetiga rešnjiga telesa. Kadar se pred obliajilam konfiteor, to je očitna spoved moli, se mora še enkrat grevenga in žalost y'j Naj presodi človek sam sebe, in tako naj je od tega kruha, in pije od keliha. 1 Kor. 11, 28. 56 zavolj svojih grehov obuditi. Kadar mašnik ljudem sveto hostjo pokaže, jo moramo ponično moliti, se na persi terkati in reči: Gospod nisim vreden, de greš pod mojo streho; ampak reci le besedo, in oz¬ dravljena bo moja duša. Per prejemanji svete hostje se usta spodobno odpro, jezik se na spodenj žnabel položi v beli pert, če je perpravljen, se pred se vzame, in tedej se prej¬ me in zavžije sveta hostja, pa se ne sme ne žvečiti, ne dolgo v’ ustih imeti. c. Od tega, kar je po svetim obhajilu sto¬ riti, Po svetim obhajilu se : 1. Jezusu Kristusu zahvalimo za neskončno gna- do, ktero nam je $kazal, de se je ponižal k’ nam priti. H. Ga v’ poniženosti molimo ; 3. Se inu darovajmo; 4. Ga prosimo, de naj z’ svojo gnado vedno per nas ostane; 5. Vero, upanje in ljubezen obudimo, in vse stor¬ jene dobre sklepe ponovimo; 6. Mu vse svoje dušne in telesne težave in po¬ trebe potožimo. §. 4. Od zakramenta svete pokore. Od tega, kar je od tega zakramenta treba vediti, in od perprave ga vredno prejeti. Zakrament svete pokore je zakrament, v’ kterim v’ to postavljen mašnik na božjim mestu grešniku po kerstu storjene grehe odpusti, če se jih zgrevario in do čistiga spove, in tudi resnično voljo ima se pobolj¬ šati in pravo pokoro delati (s). b ) Gospod Jezus je vdihnil v’ svoje učence, ter jim je rekel: Prej¬ mite svetiga Duha, kterim hote grehe odpustili, so jim odpušeni, in kterim jih hote zaderžali, so jim zaderžani. Jan. 20, 22, 23. 57 Ta zakrament je vsim potreben, kteri so po sv., kerstu hudo grešili (a). V’ tem zakramentu zadobifflo : 1. Odpušenje grehov, 2. odpušenje večne štrafenge, 3. gnado božjo, 4. mir vesti. Pravo pokoro delati se pravi, se verniti k’ Bogu, od kteriga se je grešnik z’ greham odvernil (6), svoje grehe studiti, se jih resnično kesati, se jih spovedati in zanje zadostiti/ K’zakramentu pokore je teh pet reči potrebnih: 1. Izpraševanje vesti j 2. grevenga, 3. terdcn sklep (ali naprejvzetjc), 4. spoved, 5. za- dostenje. a. Od izpraševanja vesti. Vest izpraševati se pravi pomisliti, kaj de smo grešili od zadnje spovedi, ali pa od testiga časa, kar smo začeli greh spoznavati. Per izpraševanji vesti se mora nar popred sveti Duh na pomoč poklicati, de naj nas razsvetli, in nam da spoznati, kaj in v’ čem smo grešili (c); po tem je treba porhisliti: Sploh. Ali nismo grešili z’ mislimi, z’ željami, z’ bese¬ dami, ali pa celo v’ djanji. praven se mora tudi mi¬ sliti na sorto in število velikih grehov, in tudi na okol- šine. ktere greh nekoliko veči store, ali ga pa spre¬ mene. Posebno pa je treba premisliti : 1. Ali se nismo pregrešili zoper deset božjih za¬ poved , ali pet cerkvenih zapoved. a) Če se pa svojih grehov izpovemo, je zvest in pravičen, nam naše grehe odpustiti, in nas očistiti od vse krivice. 1 Jan. 1, 9. Kte- rim bote grehe odpustili, so jim odpušeni, in ktcrim jih bote za- deržali, so jim zaderžani. Jan. 20, 23. bj Obernite se spet k’ meni, vi puntarski otroci, in ozdravil vas bom od vašiga odstopa. Glej, pridemo k’ tebi j ti si namreč naš Gospod in Bog. Jer. 2, 22. Spoznaj svojo hudobijo ker si grešil zoper Gospoda svojiga Boga. Jer. 2, 31. c) gl. Ps. 17, 29. in Ps. 23, 6. 58 2. Ali nismo krivi eniga ali več lastnih, ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali nismo opustili dela usmilenja bližnjimu skazovati, ali druga dobre dela, ki smo jih bili sto¬ riti dolžni. 4. Ali smo dolžnosti svojiga stanu spolnili, ali jih nismo spolnili. Per izpraševanji grešnih misel je treba pomislit, ali smo imeli nad njimi radovoljno dopadajenje ali ne; in per željah, ali smo vanje dovolili ali ne, de- siravno se djanje ni zgodilo. Per spraševanji vesti se števila hudih grehov spomnimo, če pomislimo, ali smo greh vsak dan, teden ali mesic storili, irt koli¬ kokrat na dan, v’ tednu, v’ mescu. 6. O d gr evenge. Grevenga je stud nad greham, ki je nar veči \ hudo j in znotranja žalost zavolj razžaleniga Boga, sklenjena z’ resničnim sklepam Boga ne več razžaliti. Grevenga mora biti 1. notranja, 2. čeznatprna, 3. čes vse ,- in 4. splošna. ' Grevenga je notranja, kadar ni le v’ustih, am¬ pak tudi v’ sercu, to je, če grešnik ne reče le samo z’ besedo, de ga greva, ampak je tudi v' sercu gi-> njen (d). Grevenga je čeznatorna, če grešnika gnada svetiga Duha, in čeznatorni nagibi (uržohi), k’ gre- vengi obude (e). Zgol natorna je , če grešnik samo iz natornih nagibov (uržohov) greh obžaluje in studi, postavim zato, ker je v’ časno nesrečo, in sramoto ali škodo prišel. Zgol natorna grevenga ne zamore od- pušenja per Bogu zadobiti. Grevenga je čez vse, če grešnika bolj greva, de je Boga razžalil kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Grevenga je splošna, če obsežti, vse grehe brez vsiga izjemka. Geznatorna grevenga je dvojna popolnama in ne- popolnama. d') Bogu prijeten dar je poterti dulx; potertiga in ponižanima serca ne boš zavcrgel. Ps. 50, 2,0. e) Žalost, ktera je po Bogu, dela pokoro k’stanovitniuiu zveličanju, 2 Kor. 7, 10. 59 Popolnama grevenga je čeznatorna žalost in čez- natoren stud nad greharn, ker je grešnik Boga, nar veči dobroto, ki jo čes vse ljubi, razžalil; memo tega mora pa grešnik resničen sklep storiti, Boga ne več razžaliti. Popolnama grevenga se tako obudi: Moj Bog J vsi moji storjeni grehi sb mi iz serca žal, ker sim tebe, svojiga preljubezniviga Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz celiga serca ljubim , s’ njimi razžalil. Terdno sklenem , z’ tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe svo¬ jiga Boga, tebe neskončno svetost in dobroto še kdaj z’ kakim greharn razžaliti. Daj mi gnado spolniti ta moj sklep! to te prosim po neskončnim zasluženji tvojiga božjiga Sinu, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. De popolnama grevengo obudimo, moramo i. Boga za njegovo gnado prositi. 2. Si k’ sercu gnati in premisliti, kdo de je tisti, ki smo ga razžalili, ij. Se moramo v’ obudovanji grevenge večkrat vaditi. Človek je dolžan popolnama grevengo obuditi: 1. Ka¬ dar ima kak sveti zakrament prejeti, pa ni v’ stanu gnade božje, in nima perložnosti se ‘ spovedati. 2. Kolikorkrat je v’ kaki smertni nevarnosti. Prav ko¬ ristno in dobro je popolnama grevengo vsaki dan obu¬ diti, posebno pa preden se spat gre. Odpušenje gre¬ hov dodeli tistim, kteri nimajo perložnosti se spove¬ dati, pa imajo resnično voljo, kakor hitro bo mogoče, k’ spovedi iti. Nepopolnama grevenga je čeznatorna žalost in stud nad greharn, ali za to, ker je greh sam na sebi ostuden, ali pa za to, ker greh zgubo nebes, in ve¬ čno peklensko štrafengo z’ seboj pernese; zraven se mora terdno skleniti, Boga več ne razžaliti. Grešnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, mora po zaslu¬ ženji Jezusa Kristusa odpušenje svojih grehov upati, in Boga začetnika vse pravice in svojiga lastniga opravičenja ljubiti začeti. Nepopolnama grevenga se tako obudi: <»0 Moj Bog! iz celigc serca je mi žal, de sim te razžalil. Resnično studim in iz serca sovražim svoje grehe, nekaj zavolj njih gnusobe, nekaj pa tudi, ker sim zavolj njih nebesa zgubil in pekel zaslužil; in kakor res greh sovražim in eertim, tako res ljubim od zdaj za naprej pravico, in tebe o moj Bog! ki si studenec in začetnik vse pravice. Upam od tvojiga neskončn'ga usmiljenja po zaslužcnji Jezusa Kristusa, svojiga Zveličarja, doseči odpušenje svojih storjenih grehov, in terdno sklenem z’ tvojo gnado v’ prihodnje več ne grešiti. c. Od terdniga sklepa. Terden sklep je resnična volja svoje življenje poboljšati in več ne grešiti (f). Kdor ima resnično voljo se poboljšati, mora skleniti : 1. Se varovati vsih grehov, in tudi bližnjih per- ložnost in nevarnost, ktere v’ greh napeljujejo. 2. Se vstaviti vsimu nagnjenju k’ grehu J in se poslužiti vsih perpomočkov k’ ohranjenju gnade po¬ trebnih. 3. Ptuje blago poverniti, in tudi popraviti po¬ hujšanje, ki se je z’ greham napravilo, in škodo, ki se je bližnjimu na njegovi časti, na njegovim pre¬ moženji , in kako drugači zgodila. 4. Vsim sovražnikam in razžalnikam iz serca odpustiti. 5. Vse dolžnosti svojiga stanu na tanko spolniti. d. O d spo vedi. Spoved je zgrevano spoznanje, v’ kterim se grešnik pred mašnikam, ki je v’ to postavljen in po- oblasten spovedovati , svojih storjenih grehov obtoži, de bi od njega odvezo dobil. Spoved mora popolna biti. Spoved je popolna, če se grešnik vsih svojih f) Kako bi mi, ko smo enkrat grehu odmcrli, še v’ njem živeli? Rim. 6, 2. g) če se svojih grehov spovemo, Bog zvest in pravičen, nam grehe odpustiti, in nas očistiti od vse krivice. 1 Jan. 1, 3. 61 še ne izpovedanih grehov pred spovednikam na tan¬ ko, odkritoserčno in brez hinavšine obtoži, takor se po sk^rbnim izpraševanji vesti kriviga spozna. (Je grešnik velik greli iz strahu ali sramožljivo- sti per spovedi zamolči, njegova spoved nič ne velja, ampak tak grešnik stori nov in velik greh, z’kterim zakrament s. pokore oskruni. Grešnik, kteri je per spovedi velik greh, ali z’ premislikam, ali pa iz pre¬ grešne zanikernosti zamolčal, ni le dolžan zamolča- niga greha se spovedati, temuč se mora tudi obto¬ žiti : 1. Per kolikih spovedih je ta greh zamolčal. 2 . Mora vse spovedi, ktere je po zamolčanim grehu opravil, in se per njih velikih grehov obtožil, popolnama ponoviti, kakor tudi tisto spoved, per kteri je greh zamolčal, če se je bil per tisti-spovedi še kakih drugih velikih grehov obtožil. 3. Se mora spovedati, ali je, in kolikokrat v’ takim pregrešnim stanu presveti zakrament altarja prejel, in če se je to tudi o velikonočnim času zgo¬ dilo, 4. Mora povedati, če je v’ tem pregrešnim stanu tudi kake druge svete zakramente prejel. Per spovedi se nam ni treba sramovati ali pa bati: 1. Ker se nismo sramovali grešiti pred Bogam, kteri vse vidi, in ker se nismo bali od njega večno pogubljeni biti. 2 . Ker je boljši svoje grehe skrivej spovedniku povedati, kakor pa v’grehu nepokojno živeti, nesre¬ čno. umreti, in sodni dan zavolj tega pred vsim svetam osramoten biti. 3. Ker tudi spovednik za svoje slabosti ve, in zavolj tega z’ grešnikam lahko usmiljenje ima. 4. Ker je spovednik pod smertnim greham in pod silno ojslrimi časnimi in večnimi štraiengami mol¬ čati dolžan. Grešnik naj: 1. Per spovedi vselej razločno, in kar je mo¬ goče, z’ poštenimi besedami govori. e« 2. Tako naj govori, de ga bole spovednik sli¬ šal, ne pa tudi okoli stoječi. Malih grehov se nismo dolžni spovedati; tode prav dobro in koristno in svetovati je, tudi teh se spovedati. Preden se človek svojih grehov začne spove¬ dovati, poklekne, stori sveti križ, in reče spovedniku: Prosim, duhovni oče! za sveti žegen, de se svojih grehov prav in čisto spovem. Po tem ko je prejel žegen od spovednika, moli, če čas in okolšine per-* puste, očitno spoved ali koniiteor. Tako se moli: Jest, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsiga- mogočnimu, Marii materi božji, vsim ljubim svet- niham in njim častitljivima mašniku božjimu na¬ mestniku, de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil (tukaj se pove čas zadnje spovedi} velikokrat in obilno grešil v’ mislih, z’ besedami in djanjem ; posebno se pa obtožim, de sim itd. Tukej se začne grešnik tako, kakor je bilo zgorej rečeno, in kakor se pred Bogam kriviga spozna, svo¬ jih grehov spovedovati. Spoved se klene z’ temi besedami: Ti, in vsi moji drugi grehi,^ ki se jih spomnim in ne, ki sim jih ali sam storil ali pa kriv bil de so jih drugi sto¬ rili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, njega^amo sveto in preljubeznivo dobroto z’ njimi razžalil. Ter dno sklenem nič več ne grešiti, iti vsih perložnost v' greh se varovati. Prosim jih, duhovni oče, zve¬ ličavne pokore in svete odveze. e. Od zadostenja. Zadostenje, ki je k’ zakramentu svete pokore potrebno, so tiste dela, ki jih mašnik grešniku naloži za pokoro zavolj spovedanih grehov. Desiravno je Kristus za grehe zadosti storil, so vender tudi grešniki dolžni Bogu zadostovati: 1. Ker morajo tisti, kterihočejoKristusovigazadostenja deležni biti, z’ njim zadostovati, in sami toliko sto¬ riti, kolikor je mogoče, de popravijo nečast, ki so jo Bogu storili. 2. Ker Bog grešnike, kterim odpusti 63 zadolženje greha iu večno štrafengo, še tudi dosti¬ krat časno štrafuje. Zadostenje je tako potreben del per zakramentu pokore de bil scer zakrament pokore nepopolnama, ra- zun ko bi bilo nemogoče zadostiti. Moliti, postiti se, ubogajme dajati in druge pokorivne dela, ki so ve¬ likosti in posebnosti grehov permerjene, se grešniku za pokoro nakladajo. Naložena pokora se mora opraviti: 1. S’ ponižnim sercam. 2. Zvesto, kakor je bila naložena. 3. Brez odlašanja, berš ko je mogoče. Odpustiki so tudi perpomočki za časne štrafenge zadostiti. Perstavik od odpustika.- Odpustik je odpušenje časnih štrafeng, ktere bi, po odpušenim dolgu grelia, ali v’ sidanjim življenji ali pa po smerti (V vicah) terpeti mogli. Ka.tolški »kristjani morajo od odpustika verovati: 1. De je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela odpustike deliti. 2. De je za nas dobro in koristno od cerkve deljene odpustike zadobiti. Odpustiki so popolnama, pa tudi taki, ki niso popolnama. Popolnama odpustik je-odpušenje vsih časnih štrafeng, ki jih je grešnik zaslužil. Nepopol¬ nama odpustik je pa tisti, po kterim niso vse časne štrafenge odpušene, ampak le nekoliko njih. Taki so odpustiki od štirdesetih dni, od eniga ali več let. . Cerkev nam ne odvzame po odpustiku popolna¬ ma dolžnosti za grehe zadostovati; ona hoče le: 1. V’ nas duha pokore obuditi, in nas plačati in obdariti za gorečnost, z’ ktero spokorne dela opra¬ vljamo. 2. Hoče naši slabosti in nezmožnosti na pomoč priti, ker nam včasi ni mogoče Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. De kdo odpustik zadobi, mora: A. V’ stanu gnade božje biti. 2. Mora zapovedane dobre dela opraviti. «4 §. 5. Od zakramenta svetiga poslednjiga olja. Poslednje olje je zakramentov’ kterim bolnik po maziljenji z’ svetim oljarn, in po zapovedani maš- nikovi molitvi gnado božjo prejme za ozdravljenje duše in večkrat tudi telesa (A). Temu zakramentu se pravi poslednje olje, ker se med vsimi svetimi maziljenji, ki jih je Gospod, naš zveličar svoji cerkvi zapovedal, poslednjič deli. Poslednje olje dodeli: 1. Pomnoženje posvečujoče gnade božje. 2 . Odpušenje malih, in tildi tistih smertnih gre¬ hov, kterih se bolnik ali iz nedolžne pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. 3. Reši od hudih nasfopkov greha in njenih ostankov. 4. Dodeli moč hudičovimu zapeljevanju in nje¬ govim skušnjavam zoper stati. 5. Dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet zavolj smerti, ki se bliža, in zavolj sodbe, ki človeka čaka. 6. Dodeli tudi večkrat telesno/ zdravje, če je duši k’ zveličanju. Bolnik naj se k’ poslednjimu olju perpravi z’ živo vero in z’ terdnim zaupanjem v’ Boga in naj se po- polnama v’ božjo voljo izroči; pred vsim pa naj se očisti per sveti spovedi, de bo v’ stanu gnade božje, ali pa, čemu ni mogoče sejspovedati, naj obudi pravo grevengo in žalost čes svoje grehe. Poslednje olje ni k’ zveličanju tako potrebno, de bi nobeden brez njega zveličan ne mogel biti; vender naj pa bolnik ne opusa ga prejeti, in scer zavolj ve¬ liko gnad, kijih po njem prejme. A) Je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene mašnike; oni naj molijo nad njim, in naj ga pomažejo z’ oljarn v’ iihenu Gospoda; in Verina molitev bo bolnika ozdravila, in Gospod bo dal, de mn bo boljši, in ako je v’grehih,, mu bodo odpnšeni. Jak. h, 14—15, 65 §. 6. Od zakramenta mašnikoviga posve¬ čevanja. Zakrament mašnikoviga posvečevanja sploh je zakrament, v’, kterim tisti, ki se v’ cerkveno službo podajo, duhovno oblast in pa posebno gnado prejmejo nektere cerkvene opravila k’božji časti, in k ! zveli¬ čanju duš prav in sveto opravljati ( i ). Zakrament mašnikoviga posvečevanja posebno je zakrament, v’ kterim se tistim, ki se mašniki po¬ svečujejo, oblast dodeli do praviga telesa Jezusa Kristusa, in do duhovniga telesa Jezusoviga, kar so verni kristjani. Mašnikovo posvečevanje dodeli tole oblast: -i. De mašniki kruh in vino v’ pravo telo in v’ pravo kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa spreober- niti, in nebeškimu Očetu darovati zamorejo, 2. De zamorejo vernim kristjanam grehe odpu¬ stiti ali jim jih pa perderžati. 7. Od zakramenta s. zakona. Zakrament s. zakona je nerazvezljiva zvezale), z’ ktero se neoženjen kristjan in neomožena kristjana, možki in ženska vzameta in zaročita tako, kakor gre po postavi, de bi jima Bog po tem zakramentu gnado dal, de bi v’ svojim zakonskim stanu do smerti po¬ božno živela, in svoje otroke po keršansko izredila. Apostel Pavl imenuje ta zakrament velik v’ Kristusu in v’ cerkvi (k\ ker pomeni duhovno zvezo Kristusa z’ njegovo cerkvijo. Zakonski stan je postavljen: i. De se človeški rod ohrani in množi (J). ■2. De zakonska v’ljubezni združena eden dru- gimu pomagata (m). *J Opominjam te, de obudiš gnado božjo, ki jo v’ tebi po pokladanji mojih rok. 2 Tim. 1, 6. k) To je velik zakrament, rečem pa, v’ Kristusu in v’ cerkvi. Efež. 5, 32. O In Bog jih je žegnal in rekel: Raaita in množita se, in napolnita zemljo. 1 Moja. 1, 28. ^ m) In Gospod Bog je rekel: Ni dobro, de je človek sam; naredimo !ntt pomočnico njemu enako. 1 Mojz. 2, 28. 5 66 3. De je perpomočik zoper nerodno poželjenje mesa. Zakonski stan je sploh potreben, de se človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakiga člo¬ veka posebej: zakaj nezakonski stan je za vsakiga posebej bolj popolnama £n). Zakrament zakona dodeli razun pomnoženja po¬ svečujoče gnade, te posebne gnade: 1. De zakonska fmož in žena) pobožno (brumno) do smerti skupej živita. 2. De svoje otroke v’ strahu božjim izredita, Cerkev hoče od inožkiga in od ženske, ki v’ zakonski stan stopita: 1. De ni nobeniga zaderžka med njima. 2. De stopita v’ ta stan iz takiga namena, iz kteriga je postavljen. 3. De tudi v’ strahu božjim in z’ čisto vestjo v’ ta stan stopita (]o), in de zatorej popred k’ spovedi in k’ svetimu obhajilu gresta. Tista, ki hočeta v’ zakonski stan stopiti, morata, po trojnim oklicu, pred dvema pričama, in pred nju¬ nim lastnim fajmoštram eden drugimu zakonsko zve¬ stobo obljubiti, in se dati zaročiti in požegnati. Dolžnosti zakonskih eden do drugiga so : 1. De v’miru in po keršansko skupej živita. 2. De mož svojo ženo, kakor svoje lastno tru-, plo ljubi, redi in varuje ( 'p j; in de je žena v’ vsili perpušenih rečeh možu pokorna Qq~). 3. De eden drugiga v’ težavah ne zapustita, te- muč zvesto do smerti skupej ostaneta. n) Rečem pa licomoženim in vdovam : Dobro je zanje, če tako osta¬ nejo, kakor jest. 1 Kor, 7, 8. d) Otroci smo svetnikov, in'se ne moramo združevati, kakor ajdje, . ki Boga nepoznajo. Tob. 8, 5. , p) Vi, možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal, do jo je posvetil. Efež. 5, 25. — Možje lju¬ bite svoje žene in ne bodite jim grenki. Kol. 3, 19. g) Žene naj bodo svojim možem podložne , kakor Gospodu. Efež. 5, 23. 67 Dolžnosti zakonskih do otrok so , de jih ker- šansko izrede, in ne le za njih časno, ampak tudi za njih večno srečo skerbe (r). V. P o g 1 a v j e. Od keršanske pravice. Keršanska pravica je, hudiga se varovati in dobro delati . Pervi del keršanske pravice: Varovaj se hudiga. Pervi del keršanske pravice hoče, de se hudi¬ ga varovajmo. Pravo in edino hudo ali pravi in edini zleg je greh. Greh sploh je radovoljno prelomljenje božje postave (>). Greh je dvoj in: 1, poerbani greh; 2. djanski greh. Poerbani ali izvirni greh je tisti greh, ki ga je storil Adam v’paradiži ([v’ raji), in mi v’ Adamu, in kteriga smo od njega poerbali. Djanski greh je prelomljenje božje postave, ki ga grešnik sam radovoljno stori. Djanski ali osebni greh se stori z’ mislimi (/) z’besedami (m), z’ djanjem (V), ali pa z’ opušenjem r) Vi očetje, izredite svoje otroke v’nauku in strahu Gospodinovim. Efez. 6, 4. s) Vsaki, kteri greši, dela krivico; zakaj greh je krivica. 1 Jan. 3, 4. I) Iz serca pridejo hude misli. Mat. 15, 19. Napčine misli odvernejo' od Boga. Modr. 1, 3. u) Jest pa vam povem, de bodo ljudje od vsake nepotrebne besede, ki _so jo govorili, sodni dan odgovor dajati mogli. Mat. Vi, 36. e) Vsi moramo razodeti biti pred sodnim štolam Kristusovim, de slehern prejme po tem, kakor je v’svojim lastnim telesu ali do¬ bro ali hudo storil. 2 Kor. 5, 10. 5 * 68 tega, kar je kdo storiti dolžan (w). Razločik med djanskimi grehi je ta: nekteri so veliki, ali smertni grehi, nekteri pa mali ali odpustljivi grehi. Smertni greh je veliko (hudo) prelomljenjc bož je postave. Smertni greh odvzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo gnado božjo; človeka stori sovraž¬ nika božjiga in večne smerti vredniga. Odpustljivi greh se pravi majhnimu prelomljenju božje postave. Djanski grehi so mnogi in se razdele: 1. V’sedem poglavitnih grehov. 2. V’ šest gre¬ hov v’ svetiga Duha. 3. V’ štiri v’ nebo vpijoče grehe. 4. V’ devet ptujih grehov. Sedmeri poglavitni grehi so ti: 1. Napuh (a?). 2. Lakomnost Qy). 3. Nečistost (s). 4. Nevošljivost (V). 5. Požrešnost. 6. Jeza'(6). 7. Lenoba (c). Sesteri grehi v’ svetiga Duha so > 1. Prederzno v’-božjo milost grešiti (d). 2. Nad tv') Kdor dobro vc, pa ne stori, mu je greh. Jak. 4, 17. .%■) Napuh je začetik vsih grehov; kogar posede bo z’ prekletjem napolnjen, in na zadnje ga bo poderl. Sirah. 10, 15. y) Lakomnost je korenina vsiga liudiga. 1 Tim. 6, 10. s.) Donite tedej od sebe vso hudobijo, vso goljfijo, liinavšino, nevo¬ šljivost in obrekovanje. 1 Pet. 2, 1. a) Neupijanite se z’ vinam,- v’ kterim je nečistost, temuč bodite na¬ polnjeni z’ svetim Duham. Efez. 5, 18. b) Povem vam, de je slehern , kteri se nad svojim bratam razjezi, sodbe kriv. Mat. 5, 22. Vsa grenkoba, jeza, nejevolja, upitje in preklinovanje z’ vso hudobijo vred bodi zaterto med vami. Ef. 4, 31. c) Poznam tvoje dela, de nisi ne merzel, ne gorak; ker si pa mla¬ čen, te bom pljunil iz svojih ust. Zkriv. raz. 3, 15, 16. d') Ne reci: grešil sim, in kaj se mi je žaliga zgodilo? Zakaj nar- vikši je poterpežl.jiv povračnik. Ne bodi zavolj svojih odpušenih grehov brez strahu, in ne nakladaj greha na greh. Tudi ne reci: milost Gospodova je velika, in veliko število mojih grehov (59 božjo milostjo obupati (scagatf) (e). 3. Spoznani ker- šanski resnici se vstavljati (f). 4. Svojimu bližiijimu zavolj božje gnade novo.siji v biti (g). 5. Do lepiga opominjevanja oterpnjeno serce imeti (hj. V’ ne¬ pokornosti terdovratno ostati (ij. Ti grebi se težko odpuste, ali pa celone, ne v’ tem, ge v’ prihodnim življenji (k ). Cveteri v’ nebo vpijoči grehi so: i. Radovoljni uboj (J). 2. Mutasti ali Sodomski mi bo milostivo odpustil; zakaj njegova jeza je nagla, kakoi' njegova milost, in njegova jeza gleda na grešnika. Sirah.> 5,4—7. ej Judež je rekel: Grešil sini, ker sim izdal nedolžno kri! Oni pa so rekli: Kaj nam mar ? ti glej ! In je vergel od sebe srebei- nike v’ tempeljnu, in se je vcrriil, je šel in se obesil z’ verjo. Mat. 27; 4, 5. f) Vi terdovratni in neobrezani na sercih in na ušesih! Vi se vselej vstavljate svetimu Duhu, kakor vaši-očetje, tako tudi vi. Djan. 7, 53. - Savi, ki se mu tudi Pavl pravi, je bil napolnjen z’ sve¬ tim Duham, in je ojstro vanj pogledal in rekel: Ti hudičov otrok! ki si poln vse zvijače in hudobije; ti sovražnik vse pra¬ vice! ali ne boš nehal Gospodovih potov podkopovati? Djan. 13, O, 10. . g) Pergodilo se je čes nekaj časa, de je Kajn od sadu zemlje Go¬ spodu dar pcrnesel. In tudi Abel je daroval od pcrvcncov svoje čede in od njih mastnine. In Gospod je pogledal Abelna in nje¬ gov dar; Kajna pa in njegoviga daru ni pogledal. Torej se je Kajn silno jezil, in njegov obraz mu je upadel. 1 M oj Z. 4, 3—5. h) Faraonovo serce je bilo oterpnjeno, in jih ni poslušal, kar je bil Gospod zapovedal. 2 Mojz. 7, 13.—Ko bote slišali njegov glas, ne oterdite svojih sere. Herb. 3, 7, 8. i) On pa, ki vse vidi, Gospod in Bog Izraelov ga je udaril z’skri¬ vno in neozdravljivo boleznijo in vender ni odstopil od svoje hu- dobije. 2. Mak, 9, 5, 6. k ) Povem vam: Vsak greh in preklinjevanje bo človeku odpušeno; preklinjevanje pa zoper svetiga Duha ne bo ne v’ tem , ne v’pri¬ hodnim življenji odpušeno. Mat. 12, 31. l) Gospod je rekel Kajnu,: Kaj si storil? Glas kervi tvojiga brata vpije z’ zemlje k’ meni. 1 Mojz. 4, 10. 70 ' - ' greh (ni). 3. Zatiranje ubožcov, vdov i sirot (n). 4. Delavcam in najemnikam zasluzšik zaderževati ali utergovati (o}. Deveteri ptnji grehi so: 1. V’ greh svetovati (n). 3. Grešiti velevati (q). 3. V’ drugih greh pervoliti (r). 4. Druge v’ greh napeljevati (s), o. Drugih greh hva- m~) Torej je rekel Gospod: Hudobija Sodomljanov in Gomorcov je tako velika, de k’ meni za maševanje vpije. 1 M oj z. 18, 20. v) Ali ne teko solze vdove po licih, in ali ni njeno vpitje zoper te¬ ga, kteri ji jih ožema? Iz lic gredo do nebes na kviško, in Gospod, ki se da sprositi, ne bo imel dopadajenja nad tem. Sirali. 35, 18, 10. o) Glejte plačilo od vas utergano delavcam, kteri so vaše polje po¬ želi, vpije, in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojskinih trum. Jak. 5, 4. p) Eden pa zmed njih, Ifajfež po imenu, ker jo til tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Nič ne veste, in ne pomislite, de je bolj¬ ši za vas, če en človek za ljudstvo umerje, de vse ljudstvo ne pogine. Jan. 11, 49, 50. r/} David je list pisal do Joaba, in ga je poslal po Urii; pisal je pa v’ listu: Postavi Urija v’ boji tje, kjer je nar hujši,,in ga po¬ pusti, de bo pobit in de umerje. 2 Kral. 11, 14, 15. r) Dcsiravno so božjo pravico spoznali, vender niso umeli, de tisti, kteri kaj takiga, to je hudo store so smerti kriVi; kaj? ne le tisti, ki to store, ampak tudi tisti, kteri take dela poterdijo. Bini. 1, 32. — Savi je v’ njegovo (Stefanovo} smert pervolil. Apost. dj. 7, 59. s) Zena je vzela sadu in je jedla; tudi svojimu možu ga je dala in tudi je jedel. 1 Mojz. 3, 6. —Njegova žena mu je rekla (Jobu}: Ali si še tako priprost? Boga hvali in umri. Job. 2, 9. — Jero- boamu je na misel prišlo dva zlata teleta narediti, in tedej je rekel Izraelcam: V’ prihodnje ne hodite več gori v’ Jeruzalem. Lej to so tvoji Bogovi, o Izrael! ki so te iz Egipta izpeljali. 3 Kral. 12, 28. <} Gorje vam, kteri hudimu dobro, in dobrimu hudo pravite.; kteri tmo luč, in luč tmo delate. Jeza. 5, 20. — To reče Gospod Bog: Gorje jim, kteri pirnico pod komolce in podglavnice mladim in starim pod glavo' devajo, de duše love. Eceh. 13, 18., ■ ' . n liti (t). 6. K’ grehu molčati (uj. 7. Greh pregledati (V). 8. Greha se vdeležiti (iv). Greh zagovarjati (a?). Drugi del keršanske pravice: Stori dobro. Dobro je, kar je po božji postavi. Po božji po¬ stavi so čednosti (ali kreposti) in dobre dela. Čednosti, ktere naj človek skazuje in spolnuje-, so mnoge (Več sort); so božje in djanske čednosti. Božje čednosti so tiste, ki jih imamo naravnost do Boga. Te tri božje čednosti so: vera, upanje in ljube¬ zen (g). Človek je pod smertnim greliam dolžan se vaditi v’ treh božjih čednostih: i. Kakor hitro, ko k’ pameti pride; 2. večkrat v’ svojim življenji; 3. ob času hude skušnjave zoper te čednosti; 4. v’ smertni nevar¬ nosti in na smertni postelji. Vera se tako obudi - Vervjem v ’ tebe, pravi trojedini Bog , Oče, Sin in sveti Duh! liter i si vse stvar it, Meri vse ohraniš in višaš, Meri dobro polonaš in hudo štrafaš. Ve¬ rujem, de se je Sin božji učlovečil, de nas je z’ svojo smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh z’ svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse , kar si ti o Bog ! razodel , kar je Jezus Kristus učil, u) Glej sgodbo od Pilatnža. Mat. 27. v) In njegov oče ga ni nikoli zavolj tega štrafal in mu rekel: Za¬ kaj si to storil? 3 Krak 1, 6. — Njegove mlajši bom štrafal in pokončal zavolj greha, ker je vedil ([Helij, de njegova sinova polvujšljivo ravnata, in jih ni štrafal. 1 Krak 3, 13. jv ) Kralj Baltazar je napravil svojim vikšiin poglavarj cm, kterih je bilo tavžent, veliko obedo, in vsak je pil po svoji starosti. Ifa se je bil upijanil, je zapovedal pernesti zlate in sreberne posode, ktere je bil Nabuhodonozor, njegov oče, iz Jeruzalemskiga tem- peljna perpeljal, de so kralj, njegovi vikši in njegove žene iz njih pili. Dan. 5, 1, 2. ie) Kdor hudobniga opravičuje, in pravičniga obsodi, sta oba gnuso¬ ba pred Bogam. Prip. 17, 15. y) Zdej pa ostanejo tri: Vera, upanje, in ljubezen; ljubezen pa j d nar veči med njimi. 1 Kor. 13, 13. 92 kar so aposteljni pridigvali, in kar nam sveta Rim¬ ska katolška cerkev zapoveduje verovati. Vse to ve¬ rujem, ker si ti, o Rog ! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog ! stori močnejši mpjo vero. Upanje se tako obudi: Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zaslu- ženji svojiga edinorojeniga Sina, Jezusa Kristusa ®’ tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca v živ ali. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubezen se tako obudi: 0 moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca, čes vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popol- naina in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vsili stvari neskončno dobro¬ tljiv. Vošim si iz celiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z’ njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v’ meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedej resni¬ čno in iz serca ljubiti želim, in si to ter dno perza- denem; mi je iz serca žal, de sim tebe svojo neskončno dobroto, ktero čes vse ljubim, tebe, svojiga stvar¬ nika, odrešenika in posvečvavča razserdil. Zal mi je de sim grešil, de sim tebe , svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalit. Terdno sklenem vse grehe in vse hude perložnosti zapustiti, storjene grehe čezdalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po ne¬ skončnim zasluženji tvojiga božjiga Sina, našiga Gospoda in zveličarja, Jezusa Kristusa . 73 Djanske čednosti so tiste, po kterih se djanje in žaderžanje kristjanovo tako ravna, de je Bogu všeč in prijetno. Med djanskimi čednostmi, ki jih mora kristjan imeti in se v’ nih vaditi, so štiri poglavitne čednosti: 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Serčnost (ali močnodušnost). Ponižnost je napuhu nasproti (a). Dobrotljivost je lakomnosti nasproti (6). Čistost je nečistosti nar- 'sproti C c 3- Ljubezen je. nevšljivosti nasproti (d). Zmernost je požrešnosti nasproti (e). Poterpežljivost je jezi nasproti (f). Gorečnost do dobriga je lenobi nasproti (g). H’ keršanski pravici gredo še dolžnosti, ki jih je Jezus Kristus posebno preporočil. Dolžnosti, kijih je Jezus Kristus posebno perporočil, so tele: 1. Nar prej božjiga kraljestva in njegove pra¬ vice iskati (Ji). 2. Sam sebe zatajevati (i). 3. Svoj križ nositi (k). 4. Za Kristusam hoditi (Z}. Krotek in ponižen biti (m ). 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro a J Bog se vstavlja napulinjenim, ponižnim , pa da svojo gnado. 1 Pet. 5, 5. ’ b) Dajte, in se vam bo dalo. J,uk. 6, 38. c) To So tisti, ki se z’ ženami niso omadežvali. Zkriv. raz. 14, 4. d) Sad Daha pa je: ljubezen, veselje, mir, poterpežljivost, prijaz¬ nost, dobrotljivost, perzan.esjlivost, krotkost itd. Gal. 5, 32, 23. — Glej Jonatov izglcd proti Davidu. 1 Krak 17, in 23. e) Čujmo in trezni bodimo. 1 Tesal. 5, 6. — Glej izgled treh inla- denčev, kteri so zaničevali kraljeve jedi, in -so bili z’ sočivjem in zeljenavo dovoljni. Dau. 1. O Sad Duha je poterpežljivost in krotkost Gal. 5, 22. Glej izgled Davida do Zimeja. 3 Krak 16. //) Bodite goreči v’ Duhu. h) Kite nar P re j božjiga kraljestva in njegove pravice. Mat. C, 33. tj Kdor hoče moj učene biti, zataji sam sebe. k) Nosi svoj križ. l) In hodi za menoj. rti) Vzemite moj jarm na se, in se učite od mene, ker sim krotak in iz serca ponižen. Mat. 11, 29. 6 74 storiti, kteri nas sovražijo; moliti zanje, kteri nas žalijo in preganjajo (n). H’-keršanski pravici gre tudi tistih osem prav lepih čednost, ki jih je Kristus Gospod na gori učil (V), in zavolj kterih je ljudem blagor rekel. Tele so: 1. Blagor ubogim v’ duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim, ker zemljo bodo po¬ sedli. 3. Blagor žalostnim; ker potroštani bodo. 4. BlagOr jim, kteri so pravice lačni in žejni, ker 'na¬ šitem bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistiga ' ser¬ ca, ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim, ker otroci božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri za¬ volj pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo. ' Bobre dela kristjana so take dela, ktere so Bogu dopadljive, in kristjanu, ki jih opravlja, zaslužne. Nar imenitniši dobre dela so: 1 . Moliti ( p ). 2. Postiti se (//). 3. Ubogajme dajati (jr). Telesnih del usmiljenja je teh sedem (.vj : 4. Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti, 3. Popot- n) Ljubite svoje sovražnike, storite jim dobro , kteri vas sovražijo, molite zanje, ki vas preganjajo in obrekujejo, de bote otroci svojiga Očeta, ki je v’ nebesih, kteri da soncu sijati nad dobri¬ mi in hudimi in priti dežju češ pravične in krivične. Mat. 5, 44.45. o) Mak. 5, 1, 11. p) Povedal jim je tudi priliko , de se mora vedno moliti, in ne pre¬ nehati. Luk. 17, 1. Neprenehama molite. 1 Tef. 5, 17. ij) Torej govori Gospod: Preobernite se k’ meni iz ccliga svojiga serca z’ poštam, jokam in zdihovanjem. Joel. 2, 12. — Ti pa kadar se postiš, si pomaži glavo, in umi obraz, de ne bodo lju¬ dje vidili, de se postiš, ampak tvoj Oče,, kteri je na skrivnim; in tvoj Oče, kteri vidi na skrivnim ti bo povernil. Mat. 6,17,18. rj Kadar ubogajme daj^š, naj ne ve tvoja levica, kar tvoja desnica stori; de bo tvoja milošna falmožna) na skrivnim,, in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil. Mat. 6, 3, d. ■t) Lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin sim bil, in ste mi dali piti; popotnik sim bil in ste me sprejeli; nag sim bil, in ste me 75 nike sprejemati. 4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopavati. Duhovnih, del usmiljenja je teh sedem: 1. Grešnike svariti ( t ). 2. Nevedne učiti (4<). 3. Jim prav svetovatj, kteri dvomijo ali cviblajo 4. Žalostne tolažiti (raj. Krivico voljno terpeti (a?). 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7. Za ži¬ ve in mertve Boga prositi (jj). Trije evangelski sveti so ti: 1. Radovoljno uboštvo ( 'z'). 2. Vedno devištvo (a). 3. Vednapokoršinapod duhovnim poglavarjem. oblekli; bolan sim bil in ste me obiskali; v’ ječi sim bil, in sto k’ meni prišli.— Resnično vam povem, vse, kar ste enimu zmed teh mojih nar majnših bratov storili, ste meni storili. Mat. 25, 35 — 70. t ) Ako je pak tvoj brat zoper te grešil, pojdi in ga posvari med teboj in med njim samim. Ako te posluša, si perdobil svojiga brata. . Ako te pak ne posluša, .vzemi seboj še eniga ali dva, de bo vsa reč z’ dvema ali tremi pričami poterjcna. Ako pa tifdi teh ne posluša, povej cerkvi. Ako pa tudi cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten gešnik. Mat. 18, 15—17. k) Kdor ima usmiljenje, uči in podučile, kakor pastir svoje čede. Sirah. 18, 1. Če imaš um, odgovori svojimu bližnjimu. Sir. 5, 14. Ne opušaj jokajočih tolažiti in bodi v’ drnšini žalostnih. Sirah. 7, 38. — Ne spomni se krivice storjene od tvojiga bližnjiga, in nikogar ne žali. Sirach. 10, G. , x) Če dobro delate in poterpežljivo tefpite, to je Bogu prijetno. 1 Pet. 2 , 20 . y~) Odpustite, in se vam bo odpustilo. Luk, 6, 37. če odpustite ljudem njih grehe, )>o tudi vaš nebeški oče 'vam odpustil.vaše hudobije; ako pa ljudem ne odpustite, vam tudi nebeški Oče vaših grehov ne bo odpustil. Mat. 6, 14, 15. — Oče! odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo. Luk. 23, 34. z) Molite eden, za drugiga, de bote zveličani. Jak. 5, 10, a) Jezus mu je rekel: Ako hočeš popolnama biti, pojdi, in prodaj kar imaš, in daj ubogim; tako boš imel z.aklad fšao) v’ nebesih; tedej pridi in hodi za v menoj. Mat. 19, 21. 76 Perstavik. Od štirih poslednjih reči. Štiri poslednje reci so: smert, sodba, pekgl in nebesa. Smert je ločitev duše od telesa. Vsi ljudje morajo umreti (6). De morajo vsi ljudje umreti, pride od greha, ki gaje Adam v’pa¬ radiži storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bili tudi po telesuneumerjoči ostali. Smert je štrafenga greha (V). Od sodbe je treba vediti, de bo Jezus dušo vsa- kiga človeka precej po smerti posebej (d), konec v sveta pa vse ljudi skupfj z’ dušo in z’ telesam sodil (ej. Duša jč per posebni sodbi ali v’ vice, ali pa v’ pekel obsojena, ali pa v’ nebesa vzeta. Vice so tisti kraj, kjer duše časne štrafenge za grehe terpe, za ktere v’ življenji niso zadostile. Duše tistih so ob¬ sojene v’vice, kteri sp scer v’gnadi božji umerli, pa niso z a vol j v’ življenji storjenih^ grehov božji pravici zadostili. Pekel je tisti kraj, kjer so pogubljenji veko¬ maj martrani. Tisti pride v’ pekel, kteri v’ smertnim grehu umerje. Nebesa so srečno prebivalše svetnikov, kjer se Bog svojim zvestim služabnikam od obličja do obli¬ čja razodeva in je on sam njih silno veliko plačilo. Tisti pride v’ nebesa, kteri je v’ gnadi božji umeri (fj in tisti, kteri je za-storjene grehe ali v’ tem ali v’unim življenji zadostil. bj Kdor hoče mene posnemali, naj zataji sam sebe, naj nosi svoj križ, in naj hodi za menoj. Mat. 16, 24. ej Človeku je odločeno enkrat umreti, po tem pa sojenimu biti. Heb. 9, 27. ti) Po enim človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert, in tako je prišla smert v’ vse ljudi po njem, v’ kterim so vsi gre¬ šili. Rim. 5, 11.—Zaslužik greha je smert. Rim. 6, 23. e) Človeku je odločeno enkrat umreti, po tem pa sojenimu biti. Hebr. 9, 27. IJ Vsi moramo razodeti biti pred sodnim štolam Kristusovim, de sle- hern prejme po tem, kakor je storil v’ svojim lastnim telesu ali dobro ali hudo. 2 Kor. ft, 10. tj) Kdor pa do konca dostoji, bo zveličan. Mat. 10, 22.