S KONCERTA UČENCEV VIŠKE GLASBENE ŠOLE V VELIKI OBČINSKI DVORANI
Glasbena pokušina za dan žena
Vse skupaj ni imelo prav veliko skup-nega s proslavami, ki so v navadi za 8. marec. Ni bilo šopkov rož in praktičnih daril, niti ne družabnih stiskov rok, obje-mov, pa elegantnih toalet, penečega se vina in sladic. Zato pa so občanke, ki sta se jih spomnila Združenje borcev NOVin KO Rdečega križa »Milan Česnik«, na sam dan njihovega praznika toliko bolj uživale ob glasbi, ki so jo posebej zanjc pripravili učenci Glasbene šole Vič.
Velika dvorana občinske skupščine je bila kot nalašč za ta dogodek, saj je hkrati dovolj prostorna, da je sprejela vse povabljene občanke in njihove živ-ljenjske sopotnike in obenem dovolj aku-stična, da so tudi zadnji kotiček dosegli nežni zvoki glasbil.
Koncert je bil malodane v celem ena sama nanizanka solistjčnih nastopov:
Po uvodni koračnici pihalnega orke-stra Vič-Rudnik, se je najprej predstavil trio mladih bratov Kotar na klavirju, vip-lini in čelu z Miškovim »Triom v C duru: andantinom«. Izvajalci, čeprav mladi in brez večjih izkušenj, so jemali note scela lahkotno, sproščeno, brez treme, ki je običajna ob takih nastopih. Podobno sproščeno se je nato na klavirju predsta-vila Mirjam Jemec z »Malim črncem« mojstra impresionistične glasbe Clauda Debussyja; sledila ji je Mateja Omrzel na flavti z umirjeno (a mestoma tudi živah-no) Pessardovo »Andaluzijko«, pa zatem še duo Bojana Kifnar - flavta in Alenka Okorn - kitara, z znano skladbo Jacque-sa Iberta »Entre Acte«, mladi harmoni-kar Gregor Anderluh in še vrsta drugih mladih izvajalcev.
Žal je izpadel obetavni Dorsslaerjev »Invocation et Dance«, ki naj bi ga na klarinetu zaigrala Mateja Perme, zato pa že hip za tem občinstvu ni bilo treba ne
»rotiti« in ne »zaplesati«, da je mala Po-lona Fister odlično zaigrala (na klavirju) »Knechta Ruprechta« Roberta Schu-manna. Podoben aplavz je požel tudi pevec-solist (čeprav že odrasel) Stane Vidmar s Kozinovo »Našo barako zame-lo je« in še nekateri drugi mladi glasbeni-ki, ki so bodisi na glasbilih, bodisi s solo petjem oblikovali zaključni del koncerta.
Izvedene skladbe so bile resda zvečine monofone, tehnično manj zahtevne in tu
pa tam morda malce šibkih tonov, zato pa so jih mladi glasbeniki izpeljali toliko bolj skrbno in z zvrhano mero volje.
»Človeku je prav prijetno pri srcu, ko
- vidi, kako se ti mladi umetniki trudijo za
nas«, je med samim koncertom ganjeno
priznala ena izmed poslušalk. »Ni mi žal,
da sem prišla sem.«
Podobno zadovoljstvo je bilo čutiti tu-di med drugim poslušalstvom. Ne, niso vse rože, bi nemara porekla še tnarsika-tera izmed zbranih žena, tudi glasba je lahko lepo darilo za 8. marec...
BRANKO VRHOVEC