r OSREDNJA KOKOŠKA KNJIŽNICA 62390 RAVNE MA KOROŠKE*! L ■/ ■/■/ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC R. O. V LETO XXII-«. 1 J. JANUAR 1990 v POŠTNINA PLAČANA Samouprava lani in letos Urednica Viharnika me je zaprosila za intervju o samoupravljanju v naši delovni organizaciji. Na to sem rad pristal. Dogovorila sva se za pismeni intervju. To sem želel zaradi tega, ker mislim, da bi bil improviziran razgovor o resnih vprašanjih neresen. Ideja samoupravljanja je zašla v hudo krizo. Pojem samoupravljanje je postal sinonim za počasnost in neučinkovitost. Krivo je za zmanjševanje motiviranosti za kvalitetno in prizadevno delo. Delavci — ti za stroji in organizatorji proizvodnje, ob resnih pogovorih o gospo- darjenju zamahnejo z roko, ko je beseda o samoupravljanju. O teh stranpoteh samoupravljanja je mogoče dovolj prebrati v časopisih in revijah. O stranpoteh nisem zapisal slučajno. Namreč, iz izkušenj lahko ocenim, da so številne seje delavskih svetov in njihovih organov zelo neproduktivne. Delegati, zasipani s kupi informacij in številk, so postali stroj za glasovanje. Te seje in sestanki le malo doprinašajo k boljšemu delu, ne porajajo nove kvalitete, ampak so, ker pač morajo biti. Vzrokov je več: samoupravljanje in vodenje ni razmejeno, samoupravljanje s plaščem brezimnosti zakriva preneka-tere slabe odločitve in odgovornosti, samoupravljanje nima notranje moči, da bi odgovorne poklicalo na odgovornost. Ne glede na sedanje popolno razvrednotenje ideje samoupravljanja se sprašujem : — ali mi je kot delavcu te delovne organizacije, v kateri sem delal skoraj četrt stoletja, vseeno, kako se v njej gospodari. Ali želim biti le pasiven opazovalec dogajanja ali kaj več? — Gospodarske razmere se zaostrujejo, socialna varnost precejšnjega dela delavcev je ogrožena. Ali naj o tem odloča le nekaj ljudi ali pa je to tudi moja stvar? — Pri svojem delu vidim in doživljam marsikaj, s čimer nisem zadovoljen in me moti. Ali naj bom samo jezen in zagrenjen opazovalec ali pa lahko zahtevam spremembo ali vsaj pojasnilo? Prepričan sem, da večina delavcev do teh stvari ni ravnodušna. Če pa si za neko stvar zainteresiran, hočeš o njej kaj več vedeti in jo hočeš tudi spreminjati. Želiš večjo kvaliteto. Zato: — da bomo bolje skrbeli za gozdove, . — zagotovili delavcem naše delovne S organizacije večjo socialno varnost, — da bomo zaslužili osebne dohodke, ki nam bodo zagotavljali višji življenjski standard, tako kot ga imajo delavci v severnih državah, — da bodo dobili lastniki gozdov primerno plačan les in vloženo delo, — da bodo pravični odnosi med delavci delovne organizacije, je potrebno storiti marsikaj. Med drugim tudi spremeniti poglede na samoupravljanje in spremeniti vsebino samoupravnega dela. Za doseganje gornjih ciljev bi bilo potrebno: — samoupravni organi naj bi se ukvarjali le z najpomembnejšimi zadevami: temeljito bi morali obravnavati in nato sprejeti gospodarski načrt, spremljati bi morali gospodarjenje in ocenjevati uspešnost gospodarjenja, skrbeti bi morali za pošteno urejanje odnosov med delavci ter med delovno organizacijo in lastniki gozdov; — nujno potrebno bi bilo postaviti ločnico med samoupravljanjem in vodenjem, s čimer bi bile poslovne odločitve pravočasne in učinkovite, razčistilo pa bi se tudi vprašanje odgovornosti; — kvalitetno in celovito informirati zaposlene o gospodarjenju v delovni organizaciji z namenom, da se razkrije povezanost med kvaliteto in učinkovitostjo dela s poslovnimi rezultati in cilji gospodarjenja, — osvojiti načela, da opravljamo le tista dela, ki so objektivno potrebna za poslovanje, da je potrebno ugotovljene negativne pojave in napake čim prej odpraviti, — zelo kvalitetno in racionalno pripraviti in posredovati gradiva za seje samoupravnih organov za kolektivne sestanke in zbore kmetov. Pred nami so velike spremembe, ki se bodo odrazile v gospodarjenju z gozdovi, organiziranosti delovne organizacije in s tem tudi v samoupravi. Prehod na tržno gospodarjenje bo naganjal dobre, da bodo boljši, in slabe v propad. Samoupravni organi bodo morali zelo pozorno spremljati in ocenjevati uspešnost vodenja delovne organiza- cije, na drugi strani pa bo pomembna njihova delegatska funkcija, da bodo poslovne odločitve, ki bodo lahko tudi neprijetne (več dela, bolj kvalitetno delo, bolj skrbno upravljanje z delovnimi sredstvi itd.) prenašali med sodelavce in pomagali zagotoviti čim boljšo realizacijo. Mislim, da dobre delovne organizacije, ki je racionalno organizirana in učinkovita, ne bi smele skrbeti spremembe, ki jih bo prinesel nov zakon o gozdovih. Saj se ne da kar tako zamenjati nekaj, kar je leta in leta rastlo, se izpolnjevalo in dograjevalo. Zato bodo po mojem mišljenju, ob predpostavki, da smo dobra delovne organizacija, spremembe predvsem formalne narave. Vsekakor pa nas bo tudi nov zakon silil h kvalitetnejšemu delu. Ker je Novo leto, želim vam in vašim, spoštovani sodelavci in lastniki gozdov, srečno in zdravo novo leto, naši samoupravi pa to, kar sem spredaj zapisal. Drago Zagorc GOSPODARJENJE KOROŠKA KMEČKA ZVEZA O SVOJEM DELU Na Koroškem so kmetje ustanovili svojo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo pred dobrim letom dni. Organizirali so se malo drugače, kot so organizirani kmetje v drugih regijah v Sloveniji, kjer ima vsaka krajevna skupnost svojo organizacijo. Pri nas so po občinah ustanovili pododbore in jih povezali v regijsko organizacijo. Menijo, da bodo tako organizirani močnejši in bodo lažje uresničevali svoja stališča in sklepe. Beno KOTNIK, p. d. LUBAS je predsednik Kmečke zveze za Koroško. O delu svoje organizacije in načrtih za leto 90 je povedal: »Organizirano delujemo že leto dni v Slovenski kmečki zvezi pa smo bili aktivni od njene ustanovitve od maja 1988. Gozdarji in kmetijci so imeli izreden posluh za našo organizacijo. Sicer nas materialno razen H KS nihče ne podpira, deležni pa smo drugačnih pomoči. Gozdno gospodarstvo nam nudi prostore za naše seje, na zdrugi na Prevaljah pa nam opravljajo določena administrativna dela. Ne morem reči, da smo v tem letu veliko naredili, čuti pa se prisotnost naše organizacije. Sodelovali smo pri obravnavah gozdarske in kmetijske problematike, svoja stališča, ki jih oblikujemo iz naše prakse, pa posredujemo pristojnim službam. Precej pa se čuti delo slovenske Kmečke zveze. Ko je ta organizirala določene akcije, smo se vključili tudi koroški, kmetje. Sodelovali smo pri bojkotu oddaje mleka in živine. Mi smo pri tem delovali na svoj način. Pred bojkotom smo se poskušali dogovoriti z mesarji in sproti reševati probleme. Na področju proizvodnje mleka stvari še niso urejene. Cena, ki jo doseže proizvajalec, je le 25 % prodajne cene, menimo pa, da bi moral kmet dobiti 50 %. Tak procent nam je izračunal naš inštitut in prizadevali si bomo, da ga bomo dosegli. Koroški kmetje gospodarimo tudi z veliko površino gozdov, zato bo naša zveza aktivno delovala tudi pri oblikovanju zakonskih predpisov za to področje. Gozdarji nam očitajo, da ne priznavamo stroke. To sploh ni res! Nasprotno menimo, da je stroka edina, ki pomeni napredek. Mislimo pa, da je treba v gozdarstvu marsikaj spremeniti. Gozdarstvo ima širši družbeni pomen in ne služi samo nam kmetom za dohodek, od gozdarstva ima korist industrija, vsi ljudje, saj je gozd tisti, ki nam čisti zrak, vodo, pa da ne bi več našteval funkcij gozda, hočem povedati, da bi zaradi tega morali drugače obravnavati vprašanja vlaganja v gozd in infrastrukturo, ne pa tako, kot je bilo do sedaj, da je vse te obremenitve prenašal m2. Zakonodaja je temelj gospodarstva in sedaj, ko se pripravljajo novi zakoni za področje gozdarstva in kmetijstva, bomo kmetje aktivno sodelovali. Če bo naše mnenje upoštevano, se ne bojimo gospodariti. Zadni čas je že, da bomo lahko les prodajali prosto. To morda ne bo več interesantno. Nekateri bodo morda res na boljšem, drugi pa bodo s slabšo kvaliteto surovine težje dosegli ceno, ki bo pokrila stroške. Sedaj smo imeli vsi kmetje dokaj dobro urejeno socialno varnost, tudi na račun solidarnosti, ki je je bilo včasih že preveč.« Viharnik: Kaj pričakujete od nove organiziranosti gozdarstva in kmetijstva? Beno Kotnik: »Kmečka zveza o tem še ni kaj dosti razpravljala. Gozdarji so nas pri tem prehiteli. Pravijo, da nam bo v novi organizaciji bolje, pa so nam taisti že prej dvakrat govorili in nas prepričevali, da smo glasovali za organizacije, ki se niso pokazale kot najbolj uspešne. Sedaj smo malo skeptični. Mislimo, da je taka organizacija, kot jo imamo sedaj, predraga. Tudi način gospodarjenja, kot ga imamo sedaj, je predrag. Če pogledamo čez mejo, kjer delajo goloseke, je tak način bolj ekonomičen, ne vem pa za druge vplive. Tudi pri takem načinu, kot ga prakticiramo pri nas, lahko naredimo veliko škode v gozdu, če ne pazimo. To vidim predvsem v družbenih gozdovih. Preveč denarja namenjamo tudi za vzdrževanje infrastrukture. Vse te dobrine, ki smo jih tudi zgradili iz naših m2, koristijo tudi drugi uporabniki (ceste, mostove, telefon ipd). Te stroške si bomo morali pravično razdeliti.« VIHARNIK: Kako se pripravljate na volitve v letu 1990? Beno KOTNIK: »Slovenska kmečka zveza gre na volitve v okviru DEMUSA. Vseh 40 let po vojni kmetje nismo imeli takega vpliva pri urejanju svojih lastnih zadev, kot si ga skušamo sedaj pridobiti. Napake, ki smo jih delali v preteklosti, bomo skušali popraviti. Morda je vse skupaj tudi malo »modna muha«, vendar pa menim, da je med nami dovolj modrih ljudi.« Ida Robnik FELIKS KNEZ O DELU PODODBORA KMEČKE ZVEZE V SLOVENJ GRADCU Ko je bila v lanskem letu ustanovljena Kmečka zveza Slovenije, so tudi na Koroškem pričeli ustanavljati pododbore Kmečke zveze. Eden takih pododborov je tudi v Slovenj Gradcu, njen predsednik pa je mladi kmet, Feliks Knez, iz Vrh. Povprašali smo ga, kakšen program in delo si je pododbor zastavil. »No, pri nas, na Koroškem, deluje regijski odbor Kmečke zveze, ki zajema vse štiri koroške občine, saj so naši problemi, s katerimi se trenutno soočamo v kmetijstvu enaki od Mislinje do Črne in Radelj od Dravi, povezani pa smo tudi na področju gozdarstva in zadružništva. Naš pododbor v Slovenj Gradcu trenutno šteje 300 članov, vendar je ta številka še izredno mala, zato bomo člane še zbirali in želeli bi, da bi naši člani postali vsi kmetje, pa tudi tisti, ki delajo v kmetijstvu, saj to je hkrati tudi naša naloga, da pritegnemo čimveč članov. Morda nam očitajo, da od ustanovitve pododbora pa do danes nismo dovolj storili. Pa vendar moram povedati, da so naše dosedanje aktivnosti tekle v smeri pridobivanja članstva, kajti zavedamo se, da s čimvečjo vključitvijo kmetov bo naša zveza lahko bolj legitimno zastopala naše interese. Sodelo- vali smo pri oblikovanju cen naših proizvodov, predvsem mleka in mesa. Pri tem pa žal ugotavljamo, da nismo dosegli svoj namen, za kar je gotovo kriva vse večja kriza našega gospodarstva. Menim, da če Kmečke zveze ne bi bilo, bi bilo stanje še gotovo slabše, kakor pa je. Imeli smo več pogovorov s predstavniki mlekarne in Mesnine, kjer smo jim skušali prikazati naš neugoden položaj, v katerega smo kmetje zašli pri odkupu mleka in mesa. Vsakokrat smo dobili odgovor, da imata tako mlekarna kot Mesnina ogromne stroške pri predelavi. Ta problem bi morala pomagati rešiti širša družba. Kmetje se z vsem tem vendar le ne strinjamo, saj menimo, da so le prevelike razlike med odkupnimi cenami in pa cenami, ki jih plačuje potrošnik. V mesecu juniju smo zaradi tega bojkotirali oddajo mleka, bojkot je pri nas skoraj popolno uspel. S tem je Kmečka zveza dokazala, da ima podporo med kmeti in, da takšno podporo mora sprejeti tudi družba.« — In vaše delo v bodoče? »Izboljšali bi radi ekonomski položaj kmetijstva, pozornost bomo posvetili predvsem bližajočim se volitvam. Kmečka zveza bo na teh volitvah nastopila samostojno s svojimi kandida- Feliks Knez: »S skupnimi močmi bomo morali premagati težave...« ti. Če bo imela v skupščinah od občine do republike in federacije čimveč svojih legitimno izvoljenih predstavnikov, bo lahko reševala probleme našega podeželja. Prav zaradi tega je pomembno tudi politično delovanje naše zveze, ki se zavzema za svobodne volitve, strankarski sistem in pravno državo, kajti menim, da imamo lahko le v stabilnem političnem sistemu zdravo gospodarstvo, saj se bo s tem izboljšal tudi položaj kmetijstva. Zelo pomembno delo pa bo tudi na področju zadružne zakonodaje in zakona o gozdovih, za katerega upamo, da bosta prinesla marsikatero novost. V tem mesecu nas seveda čakajo še občni zbori, na katerih bomo volili nove odbore ter predlagali kandidate za volitve.« F. JURAČ UVOD Lesna je nastala, ko sta se leta 1974 združila Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec. Oktobra 1989 se je iz LESNE izločilo gozdarstvo tako, da so sedaj v sestavi LESNE le tovarne lesne industrije. Predlagana sprememba organiziranosti DO LESNE v podjetje temelji na sprejeti strategiji razvoja in je hkrati usklajena z novim zakono o podjetjih. V prvem delu obširnega gradiva je izdelana primerjalna analiza poslovanja LESNE, nato je obdelana strategija razvoja, v poglavjih 4 in 5 gradiva pa je predlagana organizacija ter poslovanje in upravljanje. V tem povzetku podajamo le nekaj temeljnih značilnosti usmeritev iz strategije. Organizacijski model družbenega podjetja LESNE s samostojnimi družbami je razviden iz priloženih shem. Medsebojna razmerja in upravljanje pa ureja samoupravni sporazum o spremembi organiziranosti DO v podjetje, katerega povzetek je priložen. STRATEGIJA Večanje obsega proizvodnje in realne rasti prihodka in dobička bo razen novih naložb temeljilo na vseh drugih metodah rasti produktivnosti dela. Proizvodni program bomo spreminjali na osnovi zahtev tržišča in tehnološkega razvoja. Letno bomo ustvarili vsaj 20 % prihodka iz novih izdelkov. Usmeritve v programu so naslednje: — namenski razrez v primarni proizvodnji z možnostjo nadaljnjih faz obdelave žaganega lesa — izboljšanje fizikalnih lastnosti ivernih plošč in prehod na BIO program surove plošče — nadaljnja finalizacija oplemenitenih ivernih plošč — tehnološki inženiring za iverne plošče — najvišji cenovni razred stilnih vrat — nadaljnja finalizacija furniranih ploskev v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu — ekskluzivni programi iz masivnega lesa: profili, fronte, plošče, lamelna vrata, elementi in končni izdelki — finalna obdelava oken v višjem kvalitetnem in cenovnem razredu — sedežne garniture in vzmetnice višjega cenovnega razreda. Z navedenimi strateškimi usmeritvami na programskem področju bomo trajno dosegli visoko stopnjo dobička in nad-poprečne plače zaposlenih, kar je osnovni cilj razvojne in poslovne politike. Trajno doseganje osnovnih ciljev Lesne bomo uresničevali z marketinško usmerjenostjo vseh družb (podjetij) v Lesni. Oraanizacij s ki model družbeneaa podjetja s samostojnimi družbami i j o K r o Realno poprečno ceno naših izdelkov bomo povečali v naslednjih treh letih od 5—30 % (različno po programih), količine pa bodo le neznatno povečane (pri nekaterih programih iz nižjega cenovnega razreda pa zmanjšane ali opuščene). Delež izvoza na konvertibilna tržišča bomo stalno povečevali, zlasti z novimi programi in izdelki tako, da bomo na finalnih programih dosegli 40—50 % delež izvoza v skupni količini. Na domačem tržišču bomo povečevali delež lastne prodaje (prodajalne, inženiring, nove oblike direktnega trženja) in zmanjševali delež prodaje preko posrednikov. REORGANIZACIJA Pri oblikovanju predloga nove organiziranosti smo doslej obravnavali dve varianti: a) enovito podjetje b) družbeno podjetje (delniška družba) s samostojnimi družbami z omejeno odgovornostjo. Po razpravi (poslovodni odbor, direktorji tozd in vodilni delavci) je pripravljen predlog za družbeno podjetje (delniško družbo) s samostojnimi družbami (glej priloženi shemi). Funkcija trženja je organizacijsko vključena v več družb. Na ravni Lesne je dejavnost strateškega marketinga. V družbi »POSLOVNI INŽENIRING« so dejavnosti: zunanja trgovina, domača prodaja in skupna nabava, tržne raziskave in komuniciranje, skladiščenje, servis in spremljajoče administrativno tehnične dejavnosti. Vse dejavnosti lastnih prodajaln in prodajnega inženiringa so zajete v družbi »TRGOVINA-IN-ZENIRING«. Hkrati s to prvo fazo reorganizacije se sprejme tudi statut družbenega podjetja in izvoli delavski svet, ki imenuje vršilce dolžnosti PO Lesne. Samoupravni sporazum velja, če zanj glasuje večina zaposlenih delavcev v vsakem TOZD, statut družbenega podjetja pa je sprejet, če zanj glasuje večina delavcev v DO. V drugi fazi reorganizacije družbeno podjetje Lesna prenese del kapitala ustanoviteljicam, delavski svet Lesne pa sprejme pogodbe o ustanovitvi družb z omejeno odgovornost- j°- Delež poslovnega inženiringa Lesne (glej organizacijsko shemo) je 3,58 %, kapital družb z omejeno odgovornostjo pa 96,42 % (od tega lastna prodaja 5,32 %). Nato se izvolijo organi upravljanja družb (skupščina, nadzorni odbor, delavski svet, direktor) in izvedejo druge naloge v skladu z zakonom. V skupščino družb se enakopravno delegirajo delavci Lesne (na podlagi vloženih družbenih sredstev) in predstavniki delavcev družb. Žage: skupščina je sestavljena iz 5 članov: — 2 člana — 1 predlagajo delavci, 1 sindikat — 2 člana predlaga Lesna — 1 člana delegirajo vodstveni delavci žage (ne sme biti direktor) Finala: skupščina je sestavljena iz 9 članov: — 4 člani (3 delegirajo delavci, 1 sindikat) — 4 člane predlaga Lesna — 1 člana delegirajo vodstveni delavci Finale (ne sme biti direktor) TIP: skupščina je formirana iz 9 članov: — 3 člane delegira Lesna — 6 članov TIP (1 delegira sindikat.) Skupščina poslovnega inženiringa in trgovine je formirana po istem sistemu kot žage (2 + 2 + 1). Družbe z omejeno odgovornostjo imajo delavski svet in ustrezne organe in komisije. Sestav je določen s statutom družbe. Izločitev družbe iz sistema Lesne je trajna pravica vsake_ družbe. Že vse od prikaza poslovanja v združeni Lesni in izdelave strategije Lesne v letu 1988 tečejo razprave in načrtovanje organizacijskih sprememb. Novo sprejeti Zakon o podjetjih je naša prizadevanja samo še rokovno opredelil. Dosedanji poslovni rezultati — ekonomska in finančna moč obeh delov DO Lesne, so bili dobri. Rast Lesne in višja stopnja predelave lastne surovine, realne, tržne in izvozne možnosti so rasle. Tehnični in tehnološki razvoj in skupni cilji so bili realizirani. Vendar poleg nove zakonodaje in s prehodom na tržne gospodarske odnose želimo naše nadaljnje cilje uresničevati ter uvajati nove kvalitetnejše programe v bodoče po ločenih poteh. Pri načrtovanju naših organizacijskih sprememb smo izhajali iz sprejete strategije, iz smernic dolgoročnega razvoja in iz osnov skupnih usmeritev Lesne, ki so jo sprejeli samoupravni organi in pripravili ter uskladili vodstveni in vodilni delavci Lesne. Predloge nove organiziranosti, ki so pred vami, je izdelala skupina vodilnih in strokovnih delavcev ob sočasnem sodelovanju predstavnikov naših temeljnih organizacij, zato ti materiali niso le rezultat samo dela skupine na nivoju Lesne v Model samoupravne organiziranosti LESNE z družbami S T J O ID g ? n a o 1 3 a Slovenj Gradcu, temveč razširjenega kolegija Lesne in ob sodelovanju še nekaterih strokovnjakov iz temeljnih organizacij in tudi še posvetovanja z zunanjimi strokovnimi delavci iz tega področja s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Tako smatramo, da je prihodnost našega podjetja Lesne odvisna od nas, ker tudi ti predlogi izhajajo iz nas samih in predvsem iz ljudi, ki jih bodo v bodoče tudi izvajali. Pri tem naj omenimo, da smo vsi delali v veliki časovni stiski, tudi med prazniki in v popoldanskem času. Tako prosimo, da nam eventualne pomanjkljivosti oprostite in v času razprav tvorno sodelujete in pomagate zadeve dopolniti in izboljšati. Organiziranost, ki jo načrtujemo in predlagamo, mora prispevati k čim manjšemu riziku poslovanja in mora krepiti zaupanje naših partnerjev. Uvesti moramo še večjo kakovost poslovanja, razvijati tržno zanimive izdelke, večati izvoz in pridobivati dodatni domač ali tuj kapital, zagotavljati nova tržišča in nova znanja. Dalje moramo krepiti, posodabljati in poglabljati naša znanja, saj je od tega v pretežni meri odvisno doseganje zastavljenih ciljev. Pri razvoju se bomo naslanjali predvsem na lastna sredstva, storili pa bomo tudi vse, da pridobimo čim več tujega kapitala in nova znanja^ Sodelovali in pospeševali bomo nastajanje novih podjetij. Želimo krepiti LESNO in vse njene družbe, menimo pa, da mora naše podjetje ostati trden in povezan sistem. Tako predlagamo, da obdržimo na nivoju LESNE le zadeve, za katere smatramo, da so pomembne za nadaljnjo uspešno poslovanje Lesne v hitrejšem razvoju tehnologij, osvajanju domačega trga in tujega tržišča. Skupno se bomo odločali o večjih naložbah, skupno bomo določali merila in se dogovorili za poslovanje v okviru Lesne — dajali bomo prednost zaposlovanju v okviru Lesne in tako v največji meri skrbeli za socialno varnost vseh zaposlenih. Z ustanovitvijo samostojnih družb z omejeno odgovornostjo bomo dosegli maksimalno možno decentralizacijo služb in odgovornosti za uspešno poslovanje in večanje dobička. Vsaka družba v Lesni bo živela od rezultatov svojega dela. Ni več usklajevanja osebnih dohodkov na nivoju Lesne, vsaka družba si jih na osnovi rezultatov dela sama oblikuje in izplačuje. Ni več medsebojne solidarnosti ob eventualnih finančnih ali kakih drugih težavah. Za medsebojno pomoč se družbe lahko pogovarjajo le na osnovi programov in polnega soglasja udeleženk. Na referendumih v decembrskih dneh preteklega leta smo se odločali o preoblikovanju DO LESNA v družbeno podjetje z nazivom LESNA — lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, sočasno pa to podjetje iz svojih sedanjih temeljnih organizacij in DSSP, IB in BP ustanavlja 11 družb z omejeno odgovornostjo in nazivom: 1. LESNA — Žaga Otiški vrh, družba z o. o. 2. LESNA — Žaga Vuhred — družba z o. o. 3. LESNA — Žaga Mislinja — družba z o. o. 4. LESNA — Žaga Mušenik — družba z o. o. 5. LESNA — Tovarna ivernih plošč, Šentjanž, družba z o. o. 6. LESNA — Tovarna pohištva Pameče, družba z o. o. 7. LESNA — Tovarna vrat — Prevalje, družba z o. o. 8: LESNA — Tovarna oken — Radlje — Podvelka, družba z o. o. 9. LESNA — Nova oprema — Slovenj Gradec, družba z o. o. 10. LESNA Trgovina — Inženiring — Slovenj Gradec, družba z o. o. 11. LESNA Poslovni inženiring Slovenj Gradec, družba z o. o. Tako bomo lahko sprejeli samoupravni sporazum o spremembi organiziranosti DO v podjetje. Istočasno pa bomo glasovali tudi za statut Lesne, lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec, p. o. Družba »TRGOVINA-INŽENIRING« se oblikuje iz sedaj zaposlenih v TOZD BP v prodajalnah in prodajnih inženiringih. V družbo »Poslovni inženiring« se formirajo sedanje službe v DSSP in del služb DS IB in vsa komerciala iz Blagov- nega prometa. Vendar se njihov obseg dela oblikuje šele nato, ko bodo novo ustanovljene družbe (9) sedanji tozdi lesne industrije s svojimi akti opredelile obseg služb, ki jih bodo želele organizirati v družbah samih. Družba — podjetje »Poslovni inženiring« bo svoj dohodek pridobival s prodajo svojih storitev znotraj sistema LESNE, lahko pa tudi izven. Medsebojne odnose bomo urejali s posebnimi pogodbami (ob enakih konkurenčnih pogojih ima v sistemu Lesne prednost poslovni inženiring). Da smo racionalni in da bo omogočena priglasitev spremembe organizacije LESNE pri sodišču v Mariboru, smo na dan referenduma opravili volitve v centralni delavski svet Lesne, po opredelitvah po temeljnih organizacijah in enotah pa tudi volitve v skupščine in delavski svet družbe. Številčne opredelitve in zastopanost so vsebovane v predloženih aktih. Centralni delavski svet LESNE se je konstituiral konec preteklega leta, in imenovali tudi vršilce dolžnosti poslovodnih organov na nivoju Lesne, kakor tudi vršilce dolžnosti — direktorje vseh enajstih družb. Družbeno podjetje LESNA upravlja centralni delavski svet, družbe pa skupščina in delavski svet. Ustanovitev družb Lesne temelji na »lastništvu kapitala«, posamezne organe upravljanja, njihovo sestavo, pristojnost in način odločanja bodo urejali statuti teh družb. Tudi pristojnosti direktorjev bodo opredeljene v statutih družb. Delavski svet Lesne je obravnaval pripombe na predložene akte. Pripombe, kolikor je bilo, so bile upoštevane in na strokovnem kolegiju in nato na seji delavskega sveta preoblikovane v predlog SaS in statuta in dane v verifikacijo vsem enotam, da bodo kot predlogi pripravljeni za sprejem na referendumu. Referendumi, na katerih smo se odločali o sprejetju predloga statuta Lesne in predloga samoupravnega sporazuma o spremembi organiziranosti DO v podjetje in na katerem smo sočasno volili delegate v samoupravne organe podjetja in družb so potekali zadnje dni v mesecu decembru 1989. Smatramo, da je nujno potrebno sprejeti te akte za nadaljnji razvoj in poslovanje LESNE. Ob tem posebej poudarjamo, da je bila za vodstvo LESNE in njene strokovne službe v prvi fazi — prva varianta — enovitega podjetja bolj primerna in morda strokovno celo bolj utemeljena. Predlagana varianta pa pomeni dejansko maksimalno decentralizacijo, ki je nastala na pobudo nekaterih temeljnih organizacij. Razvoj organizacije se bo moral v prihodnje sproti prilagajati razmeram na trgu. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da organizacija ni osnovni cilj, temveč le oblika za uspešno delo. Poslovno moč LESNE sestavljajo ljudje, programi, raz-vojno-tehnološka dejavnost, tržišče, inovacijska dejavnost itd. Na podlagi usmeritev samoupravnega sporazuma o spremembi organiziranosti DO v podjetje in na podlagi Zakona o podjetjih je pripravljen osnutek statuta Lesne, lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec. Z njim delavci opredeljujejo podjetje kot poslovni subjekt, določajo pravice in obveznosti delavcev in organov, pravila o planiranju in razvoju, o delitvi dobička, o odgovornosti v pravnem prometu, o reševanju sporov med deli podjetja, statusne spremembe in prenehanje podjetja ter druge določbe pomembne za opredelitev dela in poslovanja. Povzetek statuta LESNE V družbenem podjetju delavci na osnovi zastopanja družbenega kapitala podjetje samoupravljajo, nosilci trajnih vlog kapitala (občani, civilne pravne osebe, tuje osebe) pa pri upravljanju sodelujejo. Ko je dosežen 10 % delež trajnih vlog od začetnega družbenega kapitala, se družbeno podjetje preobrazi v mešano podjetje. Dejavnost podjetja, ki posluje še vedno pod firmo Lesna, ostaja z majhnimi spremembami enaka. Tudi pri zastopanju in predstavljanju podjetja ni pomembnejših sprememb. Notranja organizacija podjetja se prilagaja spremembam v tehniki in tehnologiji, trgu in državnim ukrepom in jo določa delavski svet s samoupravnimi akti. Statusne spremembe in prenehanje podjetja sprejemajo delavci na skupščini na predlog delavskega sveta z večino glasov, če se ugotovi, da to bi- KAKO INOVIRATI TRŽENJE stveno ne oteži ali onemogoči delo podjetja ter da bistveno ne zmanjša učinkovitost uporabe premoženja podjetja. Pobudnik statusne spremembe je lahko tovarna oz. poslovna enota, skupščina, delavski svet, direktor ali lastnik 5 % trajnega kapitala podjetja. Pred statusnimi spremembami se medsebojne pravice in obveznosti med udeleženci uredijo s pogodbo. Spore v zvezi s statusnimi spremembami (delitev, spojitev, pripojitev, prenehanje, reorganizacija) rešuje pristojno sodišče ali arbitraža. S ciljem, da se zagotovi uspešen ekonomski in tehnično-tehnološki razvoj podjetja in uspešno poslovanje, se v podjetju sprejemajo planski akti in preverja njihovo uresničevanje. Sprejemajo se naslednje vrste planskih aktov: dolgoročna strategija razvoja, srednjeročni plan za obdobje 5 let in letni plan. Poslovno politiko sprejema delavski svet, generalni direktor (poslovodni odbor) pa ima vsa pooblastila za njeno izvajanje. Ugotavljanje dobička poteka skladno s predpisi in družbenimi usmeritvami ter lastnimi samoupravnimi splošnimi akti in planskimi akti. Z delitvijo dobička se zagotavlja razvoj podjetja ter zadovoljuje osebne, skupne in splošne potrebe. Podjetje lahko sklepa pogodbe, dogovore in sporazume ter opravlja druge pravne posle v okviru dejavnosti, za katero je registrirano. Odgovornost podjetja za obveznosti je celovita — polna (p. o.). Odgovornost za druga podjetja je omejena skladno s po godbami. Delavci podjetja uresničujejo samoupravljanje po že znanih oblikah izjavljanja preko organov upravljanja. Statut tudi podrobneje določa področje in načine odločanja posameznega organa upravljanja, delavcev podjetja in lastnikov trajnih vlog ter delo drugih organov in komisij, ki jih poznamo že v dosedanjem sistemu samoupravljanja. Tako v statutu kot v samoupravnem sporazumu so določila o zagotovitvi socialne varnosti delavcev. Vsi delavci LESNE imajo enake pravice glede zaposlovanja v Lesni in družbi. Družbe so dolžne, da dajo absolutno prednost pri zaposlovanju eventualnih tehnoloških viškov Lesne (12. člen Sporazuma). Ob reorganizaciji je zagotovljena prioriteta pri zaposlovanju delavcev iz dosedanje DSSP, DS in BP v novo ustanovljenih družbah (4a člen statuta). V statutu je posebno poglavje namenjeno sindikatu. Položaj in vlogo sindikata pa bomo v celoti lahko opredelili po novem letu ob novem organiziranju sindikalne organizacije. Tone Potočnik Potem, ko smo v preteklih nekaj letih razširili mrežo lastnih prodajaln in predstavništev prodajnega inženiringa, smo si v načrtu trženja za leto 1989 zastavili nadaljnje naloge pri ustvarjanju prodajnih mest za naše izdelke. Konkreten načrt je predvideval nastanek in razvoj sodelovanja s specializiranimi zasebnimi trgovinami po principu franšizinga in sicer z 12 do 15 zasebnimi prodajalnami. Sočasno z razvojem lastne prodajne mreže so nastajali tudi problemi povezani s kadri, odsotnostjo z dela, potrebnimi prostori za prodajo in skladiščenje, socialni problemi, prilagajanje dnevnega (odpiralnega) delovnega časa in sezone, motiviranosti in podobno. Sproščanje zasebne iniciative je našlo ugodno ozračje ravno na področju trgovine in omogoča bolj racionalno in podjetniško obnašanje. Interes za dobiček (preko prometa) je v zasebni dejavnosti veliko bolj neposreden. Osnovna zamisel je bila, da Lesna ob mreži lastnih prodajaln ustvari prodajna mesta pri zasebnih prodajalnah in tako bolj učinkovito nastopa na trgu. Sistem franšizinga je v razvitem svetu poznan. Za ta tip povezovanja proizvodnje in prometa blaga je značilno, da obstaja eden dajalec in številni prejemniki franšizinga povezani z enotnimi pogodbami in standardi poslovanja. Na splošno se smatra, da takšna oblika in vsebina prodaje blaga zadovoljuje sodobne potrebe potrošnikov in predstavlja višjo stopnjo kvalitete v primerjavi z dosedaj znanimi oblikami. Kot pri vsakem poslu, je tudi v tem načinu poslovanja nujen obojestranski in trajen interes. Za nas se kaže v omogočanju rasti in razvoja na trgu, racionalizaciji naložb v trženje, racionalizaciji rizika in povečanju konkurenčnosti s posodabljanjem prodaje. Za zasebnega trgovca — prejemnika franšizinga se kaže interes v racionalizaciji naložb, zmanjša se riziko ustanovitve in uspešnega poslovanja, znižajo se stroški poslovanja, zmanjša poslovni riziko in racionalizira delo z usmeritvijo na prodajno poslovanje. Kriteriji za ustvarjanje mreže zasebnih prodajaln Osnovno izhodišče za strategijo ustvarjanja in povezovanja verige zasebnih prodajaln, ki bi v svojem prodajnem programu imele izključno ali pretežno naše izdelke(iz-haja iz tržne strategije Lesne na domačem tržišču. Z zastavljeno strategijo smo želeli uresničevati naslednje osnovne cilje trženja: — povečati tržne deleže večine izdelkov stavbnega pohištva in notranje opreme, — spreminjati strukturo kupcev — potrošnikov v prid kupcem z višjo kupno močjo in na geografsko zahtevnejših področjih, — povečati obseg in kvaliteto direktnih prodajnih kanalov in tako doseči bolj samostojno in neodvisno politiko plasmana. Za sklepanje pogodb z zasebnimi prodajalci — prejemniki franšizinga smo postavili kriterije, zadovoljitev katerih prispeva k doseganju naših osnovnih ciljev podjetja na področju trženja. Ti kriteriji za presojanje so: a) za partnerja — sposobnost, poslovnost, poznavanje trga za naše izdelke, reference — ugled nosilca in družine, starost, zdravstveno stanje: b) makrolokacija — za makrolokacijo je odločilen tržni potencial območja, razvojni trendi območja, konkurenca, dostopnost za oskrbo iz naših prodajaln, naklonjenost prebivalstva našim izdelkom, politično-ekonom-ske razmere, naklonjenost prebivalstva zasebni dejavnosti;,^ c) mikrolokacija — za mikrolokacijo so odločilni promefhi tokovi, vidljivost objekta, dostopnost in prometne okoliščine, možnost manipulacije transportnih sredstev; urbanistična politika kraja, bližina komplementarnih dejavnosti (trgovina, tržnica, banka, javni transport, itd.); d) objekt — zunanji videz objekta, možnosti za razstavni prostor in videz razstave, možnosti za kvalitetno hrambo in manipulacijo, funkcionalna razporeditev prostorov; e) ostalo — dosedanja pozicija Lesne na določenem območju, ocena sprememb v razvoju. Navedeni kriteriji so okvirni in v marsičem niso ekzaktni in objektivni, temveč podvrženi subjektivni presoji, pa vendarle pomenijo pripomoček za iskanje dobrega partnerja na ustrezni lokaciji v primernem objektu, kar vse zmanjšuje poslovne rizike. V pogodbi so določene obveznosti obeh partnerjev. Prodajalec prodaja le izdelke Lesne in le z našim soglasjem tudi dopolnilni program. Za prodajo valjajo cene in drugi pogoji praviloma enako kot v naši maloprodajni mreži. Ta vrsta prodaje je namenjena predvsem za maloprodajo končnim kupcem in le izjemoma za veleprodajo. Posebej bi omenil našo obveznost za ureditev in obnavljanje razstavnega prostora, vključevanje v propagandne in posebne prodajne akcije, svetovalne, servisne aktivnosti in pomoč pri obračunu. Dogovorjena cena dela je določena v odstotku od vrednosti ter je diferencirana po izdelkih. Ta provizijski sistem dovolj neposredno stimulira, oba partnerja za dobiček in promet. Kako je načrt izpolnjen? Delo na projektu je bilo težavno, srečevali smo se s številnimi neznankami in ovirami Opravili smo razgovor z okoli 60 potencialnimi partnerji, si ogledali blizu 30 lokacij ter sklenili 15 pogodb. Število kandidatov je postopoma naraščalo, toda sorazmerno malo je takih, ki bi kar najbolje ustrezali našim kriterijem. A tudi druga stran ima svoje kriterije izbire. Mogoče pa Lesna s svojimi pogoji in poslovnostjo za mnoge ni ravno ustrezen partner? Za začetek smo morda lahko zadovoljni s številom sklenjenih pogodb, nekoliko manj z obsegom poslovanja, medtem ko s kvaliteto sodelovanja v glavnem ne moremo biti zadovoljni. Tu mislimo predvsem na kvaliteto in strukturo prodaje, dobiček, obračanje zalog, vse vidike poslovnosti v sodelovanju na relaciji Lesna — prodajalec — končni kupec. V zadnjih mesecih dosegamo po tem prodajnem kanalu že okoli 15% lastnega maloprodajnega prometa, kar ustreza zaposlenosti okoli 15—16 delavcev v maloprodaji. Kako v bodoče? Razvoj tržnega gospodarstva in zakona konkurenčne borbe neverjetno sprošča zasebno iniciativo. Tendence v razvoju trgovine kažejo izrazito hitrejše trende v razvoju zasebne trgovine in tako na tem sektorju gospodarstva vzpostavljajo potrebno tržno ravnotežje. Največ novo nastalih podjetij na osnovi novega zakona d podjetjih je ravno iz področja trgovine. Te tendence bomo morali izkoristiti ir. še bolj vključiti ta segment prodaje v naše tržne aktivnosti. Iz začetnih izkušenj kaže s temeljito strokovno analizo izluščiti dobre in slabe strani in si zastaviti novi načrt kompleksnih tržnih aktivnosti. Čeprav se zdi na prvi pogled ta segment prodaje neznaten, pa ne bi smel biti v dnevni delovni praksi obravnavan kot manjvreden. V nadaljnjem delu bomo posebno pozornost posvetili sistematičnemu iskanju najbolj sposobnih in ambicioznih trgovcev na ustreznih makro-in mikrolokacijah. Seveda pa sodelovanje z zasebno trgovino terja enako skrbno sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji in končnimi kupci, če naj svojo pozicijo na domačem tržišču obdržimo inUtrdim0' Duro HARAMIJA Redvvood National Park Cali forma, Orick Area, Tali Trees Grove Najvišja in najdebelejša drevesa V človekovi naravi je, da ga zanimajo izredne stvari. Hannes Ma-yer je opisal najmogočnejša drevesa sveta, ki rastejo v Redwood in Sequoia — nacionalnem parku v Severni Ameriki. Pripravil sem izvleček njegovega prispevka: »Najmogočnejša drevesa sveta v Redvvood in Sequoia nacionalnem parku« objavljenem v Jahresberiht 1988, Institut fiir Waldbau der Universitat fiir Bodenkultur Wien. 1. Obalni gozdovi mamutovca (Sequoia sempervirens). Redwo-odski gozdovi se uvrščajo med pacifiške severozahodne vlažne gozdove iglavcev in uspevajo ob obali Pacifika do višine 700 m. Nanje močno vplivajo megla in nizki oblaki. Optimalno rastni do 100 m visoki sestoji uspevajo na ravnih ali položnih rastiščih, na globokih glinastih do peščenih ilovicah (rjava gozdna tla), ki imajo veliko kapaciteto za vodo tako, da poletna suša ne vpliva na rast. Pacifiško (oceansko) klimo označujejo: srednja letna temperatura 10—12° C, januarska 8° C, julijska 17° C, letna aplituda 11° C, podavin je 1500—2000/4000 mm. Poleti sta dva meseca skoraj brez padavin. Toda tudi v poletni suši se tla ne izsušijo zaradi vsakodnevne megle. Rosenje odločilno izboljšuje zalogo vode v tleh. Ob hitro rastočem zgornjem sloju sencoljubne sekvoje rastejo številne zimzelene drevesne vrste. Sekvoja raste v mladosti zelo hitro: pri starosti 30 let zraste 24 m visoko in 40 cm v debelino. Poprečna starost je 500 let, najstarejše pa so stare okrog 1800 let. Na 50 km dolgi Aveniji gigantov rastejo na površini 20000 ha številna 80—100 m visoka drevesa s premerom 2—6 m. Najvišja Sequoia v Redvvood Creeck/Orick. 70 m nad morjem raste v zavarovani dolini na naplavini rečnega zavoja Trees Grove, ki je najvišje drevo na svetu s 112.1 m višine, 4.23 m premera in je staro 1000 (1500) let. Kot kaže je zraslo iz panja. Zaradi gostega sklepa so debla polnolesna in imajo ozko in visoko krošnjo. V spodnjem sloju dominirata zimzeleni hrast in kalifornijski lovor. Druga visoka drevesa Redvvooda: Founder’s Tree 105 m 3.9 m 0 Big Tree 93 m 6.5 m 0 Imontal Tree 91 m / Optimalna vlažnost tal, stalna vlažnost zraka, zasenčenost zaradi gostega sklepa, izrastki iz panja in pomlajevanje na podrtih drevesih (kadavrih) pojasnjujejo izredno rastnost in maksimalno produktivnost. 2. Mamutovci (Grant Sequoia, Big Tree) v Sierri Nevadi. Ti gozdovi uspevajo v vegetacijski coni sušnih iglastih gozdov v zahodnem delu Severne Amerike. Kljub temu da so ti predeli sušni, rastejo v gozdovih Sierre mogočnejše drevesne tvorbe, kot so obalni Redvvood sestoji. Mamutovci v južnozahodni Sierri Nevadi v Kaliforniji uspevajo na zelo razdrobljenem arealu, na 32 ploskvah (Groves) v višini 1400—2550 m. Združba mamutovcev je prehodna združba med sušnimi iglastimi gozdovi in visokogorskimi sestoji iglavcev. V rastiš-čnem pogledu obstajajo podobnosti z obalnimi gozdovi mamutovca s tem, da je Sierra sekvoja še veliko bolj navezana na trajno sveža tla. Današnjo subkontinentalno klimo označuje: 600—1000 mm padavin, julijska temperatura je 15—20° C, letna amplituda 20—23°, 2—3 sušna meseca. Mamutovci iz Sierre ne dosegajo takih višin (50—80 m) kot obalne sekvoje, so pa veliko bolj debeli (4—8/10 m premera). Ker rastejo zelo počasi na rastiščih, ki so poleti zelo suha, občasno pa bogata s snegom, dosežejo drevesa starost 2000—3000 let. Škode zaradi insektov in gljiv so neznatne. Pogosti požari aktivirajo naravno pomlajevanje in so pogoj za uspešno regeneracijo sestojev. Dimenzije najmočnejših Sierra mamutovcev so enkratne. Del sestoja v Giant Forest Area, kaže okolje drevesa General Sherman Trees (drevesa imajo imena): višina m 0 m volumen teža General Sherman Tree 83.8 11.1 1487 m3 1256 t General Grant Tree 81.4 12.3 1344 m1 1135 t Robert E. Lee Tree 77 6.7 - — Grizzly Giant 64 8.0 - — Columbia Tree 91 — — — Sestojne vrednosti z 10.000—20.000 mJ niso redke, ker so mestoma sestoji zelo gosti. Najgostejša skupina Congres Trail v Sequoia nacionalnem parku z 12 drevesi na površini 0.2 ha ima rekordno lesno zalogo 25—SIkOOO mVha. Drevesa mamutovca redko stojijo v čistih sestojih. V Giant Forest so naslednji deleži drevesnih vrst po številu: 60 % je jelke (Abies concolor), 9 % bora (Pinus Lambertiana), 30 % drugih drevesnih vrst in le 1 % je mamutovcev. V večslojni sestojni zgradbi se lahko mamutovec pomlajuje le iz panja ali korenin, iz semena pa le po požaru. Mogočne veje s premerom 2.1 m v višini 40—60 m kažejo na enkratno mogočnost teh dreves. Najvišje drevo na svetu je listavec, evkalipt (Eucalyptus regnan), ki je med 500 vrstami in podvrstami evkaliptov najvišji in raste v Avstraliji. Ta drevesa pogosto dosežejo v Južni Viktoriji in Tasmaniji višine 70—90 m. Najvišje drevo, ki je bilo posekano in avtentično izmerjeno je bilo visoko 114 m. Nekatere raziskave kažejo, da bi ta drevesa lahko dosegla višino 130 m. In pri nas v našem območju? Kot naravna dediščina je pri nas zaščitenih preko 60 dendrolo-ških spomenikov. Nekatera drevesa so prvaki v Sloveniji, proti tistim v Redvvood in Sequoia nacionalnem parku pa so seveda pravi pritlikavci. Med njimi je največ lip, nekaj je jesenov, jelk, hrastov, tis, smrek, duglazij in drugih vrst. Najbolj znana je Najevska lipa, ki raste na Ludranskem vrhu nad Črno. S premerom 345 cm je najdebelejše drevo v Sloveniji. Rekorderka med smrekami v Sloveniji je Bošnikova smreka v Radušah, s premerom 177 cm. Draučbaherjev bor s premerom 110 cm je pravtako najdebelejši v Sloveniji. Druge najdebelejše lipe so: pri Sveti Neži na Vrhah 250 cm 0, Urhova lipa na Tolstem vrhu 251 cm 0, Ižekove lipe na Braniku nad Muto do 277 cm 0, Sedovnikova lipa na Primožu na Pohorju 258 cm 0. Najdebelejše jelke: Burjakova jelka v Topli s 110 cm 0. Najdebelejši macesni: Plešivčnikovi macesni pod Uršljo goro do 100 cm 0. Najdebelejše tise: Ternikove tise nad Radljami z 80 cm 0. DRAGO ZAGORC S TRDIM DELOM DO USPEHA Pred tridesetimi leti, ko so mladi množično zapuščali kmetije in se zaposlovali v dolini, so bile številne kmetije obsojene na propad. Med temi kmetijami je bila tudi Eratova z Branika nad Muto. Erato-va mati bi zaman vabila hčerko Ančko in zeta iz doline, kjer sta si že ustvarila dom, če v njiju ne bi bilo volje in ljubezni do kmetovanja, tako sta se odzvala klicu zemlje. Res veliko poguma je bilo treba mladima, če pomislimo, da so bila na višini 750 m n. m. vsa poslopja v majavem stanju ter so vse-prek kazala gola rebra, skozi katera je svetilo sonce ali pa zamakal dež. Tudi ceste tja gor takrat še ni bilo, ko so vandrali v planino s štirimi majhnimi otroki, ampak ozek in strm kolovoz. Ni bilo ne elektrike, ne živine, da o orodju sploh ne govorimo. Najprej je bilo treba urediti zasilno bivališče za ljudi in živino, potem pa vse na novo zgraditi in vzporedno z gradnjami napeljati elektriko, nabaviti orodje in stroje, dokupiti in prirediti živino. Trdo delo in trud nista bila zaman. Razmajane stavbe so zamenjale nove. Nova hiša že dvanajst let služi kmečkemu turizmu, kjer v prijetnem okolju gostom postrežeta Anica in Ferdo Knap. Ludvik MORI Ferdo in Anica Knap Sequoia National Park, Giant Forest Fotobodica PEČOVSKA LIPA JE OMAHNILA Na Čerčerjevem vrhu blizu Podgorja je dolga leta mogočno rastla in se bohotila Pečovska lipa. Ob nekem neurju pa je v lipo udarila strela. Ker ni več kazala zelenja v svoji krošnji, se je začela sušiti. Ker ni bila več zanimiva, so v lipo naložili nekaj kilogramov razstreliva in jo zaminirali. Njeno sto let staro okostje je takole ostalo na Čerčejevem vrhu. Mogoče pa le kdo rabi suha drva? Foto: F. Jurač AMERICA AW; Marija Ramšak prejema nagrado in priznanje Franc in Marija Ramšak sta v Ameriki prejela: <0^ Čeprav malo pozno, pa vendar z veseljem lahko zapišemo, da sta Franc in Marija Ramšak iz Prevalj lani, 17. novembra v hotelu OMNI INTERNATIONAL v Miamiju v Ameriki prejela mednarodno ameriško nagrado AMERIKA AVVARD kot priznanje poslovnemu izrazu podjetij iz Amerike in drugih držav, ki so zaradi visokokvalitetnih izdelkov ali storitev zavzela izstopajoče mesto na mednarodnih trgih. Franc in Marija Ramšak imata že preko deset let zasebno obrt kovinske obdelave rezilnega orodja za strojno obdelavo lesa. Kot njihova specialnost pa so pred vsem profilni rezkarji ter garniture za obdelavo stropnih oblog in ladijskega poda. Za svoje specialne izdelke, ki so dobro znani v Jugoslaviji, sta Franc in Marija Ramšak prejela v Ameriki mednarodno nagrado in priznanje za svoje izdelke. K prejeti nagradi, katero sta prejela kot edina Jugoslovana, iskreno čestitamo. F. Jurač Viški delovne sile tudi med nami SINDIKAT V GOZDNEM GOSPODARSTVU Predsedniki osnovnih organizacij TOZD in TOK gozdarstva so se sestali 22. decembra z namenom, da pripravijo predlog organizacije sindikata v gozdnem gospodarstvu. Obravnavali so predlog poslovne politike za leto 1990 in imenovali razpisno komisijo za razpis del in nalog poslovodnega organa delovne organizacije. V letošnjem letu pričakujemo velike spremembe v organizaciji in delu sindikata. Veliko je še nejasnosti in nerazčiščenih dilem, zato so se predsedniki osnovnih organizacij odločili, da se bodo na tozdih in tokih organizirali svobodno po potrebi in primernosti, predsedniki osnovnih organizacij pa bodo sestavljali izvršilni organ sindikata gozdnega gospodarstva. Če se bo pokazala potreba, bomo organizirali tudi konferenco sindikata GG, ki jo bodo sestavljali poleg predsednikov osnovnih organizacij še delegati, ki jih bodo imenovali v osnovnih organizacijah. Predlog poslovne politike za leto 1990 bo obravnaval in politiko sprejel delavski svet gozdnega gospodarstva. Naše poslovanje bomo planirali še po trenutno veljavni zakonodaji, po sprejetju sprememb v samoupravni in poslovni organiziranosti GG in po sprejetju sprememb zakonodaje, bomo poslovno politiko in plane za leto 1990 prilagodili. Planirali bomo zmanjšano sečnjo v obeh sektorjih. Sečnjo moramo znižati predvsem zaradi poškodb gozdov zaradi onesnaženega ozračja. To bo imelo hude posledice: manj bo dohodka, manjše bodo potrebe po delavcih, štipendistih, pripravnikih. Naša skupna skrb bo, da bomo imeli toliko produktivnega dela, da bodo imeli vsi sedaj zaposleni osebni dohodek. Na področju investicij in vlaganj v gozd ne bo bistvenih sprememb glede na lansko leto. Glede na zmanjšano proizvodnjo bomo znižali tudi prevozni park na TOZD Transport in servisi. Pri prevozih se bodo gotovo vključevali tudi privatniki s svojimi uslugami, mi pa bomo morali zdržati konkurenco. Povečali pa bomo obseg proizvodnje gozdarske transportne mehanizacije, smučarskih vlečnic in druge opreme. Problem bo na gradbenem področju investiranja in vzdrževanja gozdnih cest. Čeprav že nekaj let zmanjšujemo število zaposlenih v tem tozdu, se nam je kljub temu pojavil višek delovne sile. V letu 1990 bomo izkoristili reorganizacijo delovne organizacije za boljše uspehe pri delu in seveda za boljše dohodke z dobrim in discipliniranim delom. Kakovost dela bo eno prvih meril pri zaposlovanju in nagrajevanju. Še vedno pa pričakujemo velike težave pri zaposlovanju invalidov, saj v GG ni dosti opravil, ki bi bila primerna za invalide. Gozdarji stremimo za tem, da bi bili naši delavci dobro opremljeni. Kupujemo najboljšo opremo, ki pa še vedno ne zaščiti delavca dovolj dobro, da ne bi prišlo do poškodb. Na tem področju bo moralo podjetje in sindikat odigrati svojo vlogo, da bo skrbelo za ljudi, ki so pridno in dobro delali. Poslovno politiko bo sprejel delavski svet GG na svoji seji. Podrobno jo bomo predstavili v naslednji številki VIHARNIKA. Ida Robnik Izraz »viški delovne sile« se je začel pogosteje pojavljati v medijih javnega obveščanja pred kakšnim letom. Kaj to dejansko pomeni, so med slovenjegraškimi gozdarji prvi občutili delavci tozda Gradnje. V prvih zimskih mesecih je 25 teh delavcev ostalo brez dela. TOZD Gradnje zaposluje nekaj več kot 50 delavcev in izvaja nizke in deloma tudi visoke gradnje za potrebe gozdarskih tozdov in za naročnike izven delovne organizacije. Pred razdružitvijo Lesne je ta dela opravljal tudi za lesarske tozde. V času, ko je ta TOZD opravljal še dejavnost turizem, so gradbeni delavci delali poleti na gozdnih cestah, pozimi pa na vlečnicah na Kopah. Po izločitvi turistične dejavnosti iz tozda Gradnje so pozimi zaposlovali določeno število delavcev v tozdih lesne industrije Lesne, predvsem v TIP Otiški vrh, občasno pa tudi v Novi opremi, TP Pameče, TP Prevalje, žagi Mislinja pa tudi v TSP Radlje— Podvelka. Pri tem so upoštevali kraj bivanja delavca. Več delavcev je pozimi plužilo ceste. Pred leti tudi niso za stalno zaposlovali delavcev iz drugih republik, saj so jih v sezoni lahko dobili. Pokazalo se je, da je bilo bolje te delavce, ki imajo določeno znanje in dobre delovne navade zaposliti za nedoločen čas. V sezoni, to je od 1. maja do 31. oktobra, še kljub temu zaposlujejo 10 delavcev za določen čas. V TIP so bili vsa leta zadovoljni z delavci iz tozda Gradnje, zato so na tozdu Gradnje pričakovali, da bodo ta proces nadaljevali, ne glede na organizacijske spremembe ob koncu leta. Težave v Lesni pa so ta proces za-vrle. V TIP so bili razporejeni delavci iz Nove opreme, ki je imela v drugi polovici leta hude proizvodne težave. V iverki pa tudi imajo težave s prodajo svojih proizvodov. Probleme je najtežje reševati takrat, ko se pojavijo čez noč in nanje nismo pripravljeni. Višek delavcev na tozdu Gradnje bodo v letošnji zimi reševali sproti. Če bo s 1. 1. 1990 TIP Otiški vrh začela normalno poslovati, bo zaposlila nekaj delavcev iz tozda Gradnje, 8 ljudi bodo poskusili zaposliti pri DO Merx, nekaj delavcev pa v Rudniku Mežica, kjer bi jih zaposlil do konca meseca marca. Delavci, ki upravljajo težke stroje za pluženje, bodo v pripravljenosti, če bo zapadel sneg, sicer pa jih bodo poskusili zaposliti v naših gozdarskih tozdih. Probleme prezaposlenosti bomo morali reševati znotraj podjetja. Nekateri tozdi gozdarstva še vedno izvajajo gradbena dela z lastnimi gradbenimi skupinami, ob tem pa prihaja do podvajanja kapacitet. Imamo lastne neizkoriščene kapacitete in dopuščamo, da razna strojna dela opravljajo za nas privatniki, ki pa del ne opravijo ceneje, včasih celo dražje, ko izsilijo krajše plačilne roke. Odgovorni delavci na TOZD Gradnje se zavedajo, daje le malo možnosti, da bi se njihovi delavci, tako kot v preteklih letih, zaposlili pozimi v lesni industriji. Rešitev vidijo v tem, da prevzamejo zares vsa dela s področja investicij in investicijskega vzdrževanja, po dogovoru pa tudi dela rednega vzdrževanja. V bodoče bi bilo tudi razmisliti, da v glavni gradbeni sezoni ne bi zaposlovali sezonske delavce. Probleme bi morda reševali s prerazporeditvami delavcev znotraj gozdarstva. Ida ROBNIK KADROVSKE VESTI — SOCIALNA PROBLEMATIKA — REKREACIJA r RAZPIS DEL IN NALOG V DO GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC "N I. Delavski svet delovne organizacije GG Slovenj Gradec, r. o., razpisuje ob ustanovitvi naslednja prosta dela in naloge: 1. direktorja delovne organizacije 2. namestnika direktorja delovne organizacije POGOJI: ad 1) — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih v gozdarstvu ad 2) — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj II. Delavski sveti TOZD Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec so rzapisali naslednja prosta dela in naloge: 1. direktorja TOZD gozdarstvo Mislinja, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj 1.1 vodenje gojenja gozdov (namestnika direktorja TOZD) POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj 2. direktorja TOZD gozdarstvo Črna na Koroškem, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske, lesarske ali druge ustrezne tehnične usmeritve oz. visokošolska izobrazba ekonomske ali družboslovne usmeritve — namanj 5 let delovnih izkušenj 3.1 vodenje pridobivanja lesa (namestnik direktorja TOZD) POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj 3.2. vodenje gojenja gozdov POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj 4. direktorja TOZD gozdarstvo Radije, r. o. POGOJI: — visoka ali višje šolska izobrazba gozdarske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj 5. direktorja TOZD Centralnega lesnega skladišča Otiški vrh, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj 5. 1 vodenje proizvodnje (namestnik direktorja) POGOJI: — višje šolska izobrazba gozdarske usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj 6. direktorja TOZD Transport in servisi Pameče, r. o. POGOJI: — visoka ali višješolska izobrazba tehniške ali družboslovne usmeritve — 5 let delovnih izkušenj 7. direktorja TOZD Gradnje, r. o. POGOJI: — visoka ali višješolska izobrazba gozdarske ali gradbene usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj V___________________.____________________________________________ 7.1 vodenje gradbene operative (namestnik direktorja) POGOJI. — visoka ali višješolska izobrazba gozdarske ali gradbene usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj 8. direktorja TOK gozdarstvo Slovenj Gradec, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj 9. direktorja TOK gozdarstvo Ravne, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj Kandidat mora imeti ustrezne organizacijske sposobnosti, poznati mora kmečko problematiko in imeti smisel za sodelovanje z ljudmi. 10. direktorja TOK gozdarstvo Dravograd, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidat mora imeti ustrezne organizacijske sposobnosti, poznati mora kmečko problematiko in imeti smisel za sodelovanje z ljudmi. 11. direktorja TOK Gozdarstvo Radlje, r. o. POGOJI: — visokošolska izobrazba gozdarske usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidat mora imeti ustrezne organizacijske sposobnosti, poznati mora kmečko problematiko in imeti smisel za sodelovanje z ljudmi. III. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodje ekonomsko finančnega sektorja 2. vodje sektorja komerciale 3. vodje kadrovsko splošnega sektorja (vodja delovne skupnosti) POGOJI: pod tč. 1: — visokošolska izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj pod tč. 2: — visokokošolska izobrazba gozdarske, lesarske ali ekonomske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj pod tč. 3: — visokošolska izobrazba družboslovne, gozdarske, lesarske ali ekonomske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj' IV. Delavski svet DSSS GG Slovenj Gradec razpisuje še naslednja prosta dela in naloge pod reelekcijo: v tehničnem sektorju s taksacijo: 1. vodenje urejanja gozdov 2. vodenje projektiranja in investicij 3. vodenje gojenja gozdov 4. vodenje pridobivanja gozdov 5. vodenje varstva pri delu ______________________________________________________________J 10 ■ V I H A R N I K KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, Uredništvo priloge Za kmetijstvo, telefon 842-341. Tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1990. LETO Vlil - ŠTEVILKA 1 JANUAR 1990 POŠTNINA PLAČANA ZA NOVO LETO Ko bo izšla številka priloge VIHARNIKA, za katero pišem ta članek, bomo že v letu 1990. Pozabili bomo že na novoletne praz-njke, na prešernost in veselje ob praznikih. Delovni dnevi nas bodo znova postavili na realna tla, začutili bomo, da življenje ni samo praznik. ■ Naredili bomo obračun za leto 1989. Rečemo lahko, da smo bili priča političnih spopadov med posameznimi republikami, še zlasti pa med SR Srbijo in SR Slovenijo. Ta trenja so do dobra ohromila gospodarsko stanje države, močno pa nam je upadel tudi ugled v svetu, kjer smo vrsto let predstavljali napredno in demokratično družbo. Tudi za našo KKZ leto 1989 ni bilo zadovoljivo. Zmanjšal se je odkup živine in prodaja mesa, nižji je bil obseg'prodaje ter bremena zalog naših trgovin, visoka je bila zadolženost naših temeljnih organizacij. Spološne značilnosti kmetijske proizvodnje so torej povzročile denarno izčrpanost, nizko akumulativ-nost, odvisnost od tujih virov in zmanjšanje materialnih vlaganj v osnovna sredstva. V tem letu bomo v praksi uresničevali koncepcijo ekonomske politike za leto 1990, ki jo je sprejela Zvezna skupščina.Ta program bi naj dokončno ponudil model za zmanjšanje inflacije in ozdravil gospodarski in finančni sistem. Izvedli in opravili bomo tudi svobodne in demokratične volitve po novem volilnem konceptu, kf so ga izoblikovala napredna politična gledanja v Sloveniji. Zadrugam bodo dane vse zakonske možnosti, da se novo organizirajo. Prenova Koroške kmetijske zadruge bo zahtevna naloga. Obliko bo potrebno iskati premišljeno in ne zaletavo. Ugotoviti ji treba, kaj je bilo do sedaj dobro in kaj ob novi zakonodaji kaže spremeniti. Zadruga mora biti v bodoče samostojna, samoupravna, prostovoljna in ekonomska organizacija zadružnikov, v kateri se združuje delo in sredstva za uresničevanje skupnih interesov z namenom doseganja dobička oziroma zadovoljevanje drugih potreb zadružnikov. Pred nami je torej razgibano leto. Naloge bodo povzročile mnogo medsebojnih napetosti in konfliktov. Zato bo potreben razum im včasih strpnost, seveda pa tudi več reda in discipline pri delu, kar bo prispevalo k našemu poslovnemu rezultatu in boljšemu kosu kruha v letu 1990. Jože Krevh KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENJ GRADEC VOŠČI srečno novo leto 1990 VSEM ČLANOM-KMETOM, DELAVCEM IN UPOKOJENCEM IN JIM ŽELI VELIKO USPEHOV PRI DELU IN SREČE, ZADOVOLJSTVA TER ZDRAVJA. ______‘_________J Pomen kolobarjenja in gnojenja na kmetiji Zaradi nesorazmerja cen kmetijskih pridelkov in rriateriala, ki ga porablja kmetijstvo ter majhne posesti, so kmetije pri nas še bolj prisiljene, da čimbolj intenzivirajo pridelavo in prirejo. Veliki pridelki, ki jih želimo in moramo dosegati, pa zahtevajo poleg kvalitetnega semena in kvalitetne obdelave'tal tudi ustrezen kolobar in primerne količine gnojil tako organskih (hlevski gnoj, gnojevka,...) kot mineralnih. V tem sestavku bom skušala opisati nekaj smernic za sestavo kolobarja na kmetijah. Th. Roemer navaja, da je kolobar oz. vrstenje poljščin na določeni površini osnovni pogoj za uspešno ali neuspešno gospodarjenje. Pravi, da so največje rezerve v kmetijstvu ravno v ureditvi ustreznih kolobarjev, iz tega se vleče rdeča nit. Čim bolj se spreminja struktura prebivalstva, toliko bolj nujne so spremembe v kmetijstvu. Kolikor dražja je delovna sila, toliko večja je potreba po mehanizaciji in poenostavitvi proizvodnje. V zvezi s tem pa se pojavlja več rastlinskih bolezni in škodljivcev ter posledice enostranske uporabe kemijskih preparatov, ki se uporabljajo v razne namene Če upoštevamo vse to, vidimo, da je potrebno posvetiti kolobarju vedno več pozornosti. Različnost tal in rodovitnost te teh lahko izkoristimo le s primernimi poljščinami v kolobarju. Pravi nosilci'kolobarja so tiste rastline, ki imajo majhne zahteve do predhodne rastline, same pa so dobre predhodnice (npr. krompir, lupine, bob, ogrščica in tudi koruza), v nasprotju z rastlinami, ki 'zahtevajo dobre predposevke, same pa so slabe predhodnice (npr. pšenica, ječmen, . . .) Posebno pozornost moramo posvetiti pri sestavljanju kolobarja strpljivosti rastlin. Razlikujemo rastline, ki se dobro, in tiste, ki se slabo prenašajo: dobra različna majhna rž krompir ječmen koruza nizki fižol pšenica bob lupine soja proso konoplja tobak strpljivost nekaterih poljščin nestrpljiva potreben premor med setvijo oves 5 let ogrščica 3 leta pesa 5 let črna detelja 6 let lucerna 5 let kapusnice 4 leta grah 4 leta lan 6 let Pridelek je na splošno toliko večji, čim daljša je časovna razlika med isto poljščino na isti njivi. Čim slabše se neka rastlina prenaša, toli-J zAvoo zA GObAvcE DELI R A SLOUEkJ. &C.AD&. PoDjET- V DtPART. v _. W**£v ( TVORBA PA NJO HABIMC ANDREJ Ilsl-I CELITI SILA HOtAi. ItLU b -*| 12. Aten/ DENROV IVAN MONT EVERC^T ČESkl KAMION PRITRDI LNtCA JVGOS. BoksAR pustu. PLEMENA v OELAV.V KlAV*llC| LULE TONA SREDNJI NAPAD- ROkOM. N A OLE Ž. ŽUŽELKA Pokva- rjenost OGRADA UMijA ZVEZA SLONOV ČEKAN mooEi. PLES GEOK. POJEM TELICA VlROVl- TICA POSODE ZA VOOO HORSk.1 SESALEC NA0T|N KINO NITKE POLITIK. VUOIHIR IZMETfcdl v*soj.pai PU&Rl VRSTA LETAL POLETA OMAN Avgust PKEfclV. SLOVfcN. PRODUKT GOZDA DELAVEC NA MATIČN. URADU LOŠkA TOVAB.NA UlADIL. UTOPI- ČNOST bERT0W- CELj PISANA PAPIGA IRENA RVfclČ MA RORI INDIJSKO OTOČjR kAMEl/A DofcA LONDON. GALERIJA ŽIVljEN. TtKOOKA ABGON CINCAR RADIJ RAZPAO. CELIC SiftUJ5kA MORSKA POŠAST tovarna V CELJU ustano- vitelj ŠVICAR. ZORAVNVlt OkAMEN. SMOLA ARGON RAJKO C'PER prislov AlAfeSkl SRESRNlk GEOM. Uk. MAJMEN TEKHOV. AVTO MAKA LjOER. PIVO (domače) DEL NASt ZG**j E TtbPlN VRSTA RAkA 5EstAv. VLRl£t\HR ODER PftiZOB.- IN 01] AN. PUHE IZVIRI 6EO&R. VEDE- IEVALRA SLADR. RIBA MOSTAR NEMŠKI SUR AR TUJE. ZENSKO IME sestra Boga JV PIT RA vzhod angl. MESTO v ITAL. AVTOM. DlRkE VLB. SJAV U.ONJ TELEVI- ZIJA EMIM5IU ČOLN PRIPAD- LEN'N'1- HA NftJST- PREVOD 6I&LIJE KOso- vNicA OŽINA na halaki MIT. OS. SIN 'ŽARA sesta- vil K.Z. RIMSRI GR'C RADIJ SEVER TONA, amper Alan ajorb. DEL. OSTREGA PR'DEL. SAN AN KONICA