Poštniua plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredniitvo in uprava, Sftosamajerjev trg 1 Tel. it. Leto XXII. »t- 17. Kranj, 23. aprila 1938 lzha|a vsako s.bofo. Naročnina: cel.kino 40,- Cln, polletno 20.- Din, čl itiemo 10 Din.; Denar, denar.. t S kakšnimi sredstvi se vse bori kapital je znano več ali manj. V svoji borbi za prestriž t vsakem oziru niti najmanj ne izbira sredstev. Znun je slučaj, ko je neki kapitalist začutil pri svojem podjetju škodo vsled delovunja konkurenčnega podjetja. Kako bi to odpravil? Ni mu za legalen način boja s konkurenco, išče krtino sredstva, kako bi konkurenčno podjetje spravil v škodo, sebe pu zopet na račun drugega obogatil. Kot ugleden in podjeten gospodarstvenik ima pač vpliv vsepovsod. Tako doseže, da neki časopis prinese zelo neugodne vesti o konkurenčnem podjetju. Ogroženo podjetje se niti najmanj ne zaveda odkod naenkrat taki napadi v časopisju. Pa se ti pojavi „dobronamer-ni" prijatelj, ki na ves glas obsoja tako pisar-jenje, sočustvuje s podjetjem, zoper katerega ijc sam naročil in dosegel kampanjo v časopisju. Ponudi se za posredovalca, češ da bo s svojimi zvezami že dosegel, da se ta nesramni boj, ki je končno v škodo vsem podjetjem, vsaj konča če že ne prekliče. Da bo pa to mogel doseči je potreben denar, ki ga tudi dobi na razpolago. Kaj lahko mu je doseči, da prestane boj, ki ga je sam naročil in povzročil. Uspeh pa je le dosegel, in to še celo dvojen: moralen, ker je konkurenčno podjetje trpelo na svojem ugledu, in pa materialen, ker je prejel lepe denarce za svoje „dobronamerno" posredovanje. V kakšnem nasprotju je vse to z moralo, ne bomo navajali, saj je to podobno roparskemu napadu, ko moraš pod pretnjo smrti tolovaju izprazniti svojo denarnico. Drug slučaj pa se je dogodil v zadnjem času. Kapitalist, ki je v svojem nečednem poslovanju prišel navzkriž z zakoni, je na vsak način hotel doseči, da javnost o tem ne bi ničesar izvedela. Zavedal se je namreč, da bi trpel njegov ugled, (t kolikor ga sploh še kaj ima človek s takimi napakami, lahko rečemo abnormalnostjo v značaju op. ur.), trpela bi njegova trgovina, njegov dobiček. Kako to doseči? Kakor se je v prvem slučaju, kapitalist poslužil časopisja da je dosegel svoj cilj — denar, tako se je sedaj v drugem slučaju z materialnimi ponudbami obrnil do časopisja, da bi preprečil objavljanje obsodbe. Kaj vse se ni poskušalo? Obljube in ponudbe so v raznih oblikah letele na vse strani. K.o pa se je prepričal, da s svojimi obljubami ae bo dosegel svojega cilja — zaslombo v svoji krivdi — se je začel posluževati drugih, bolj preizkušenih metod. Njegovi uslužbenci naj bi dosegli to, kar on ni dosegel s ponudbami, vse pa seveda ob grožnji, da je to vprašanje službe, ekzistence. Da se je tu vršil tudi pritisk na versko prepričanje uslužbencev, bo jasno, saj so kakor -tbegani skušali pridobiti časopisje za svojega delodajalca. Ta dva slučaja nam jasno kažeta, s kakšnimi »iredstvi se vse bori kapital, da bi svojega nasprotnika uničil, ali pa da bi sebe predstavljal v lepši luči, kakor stvarno je. Prepričanje kapitalista pač ne pozna socialno šibkejših, na strani katerih naj bi bila javnost. Za reveža ia trpina je vseeno, kaj bodo o njem govorili ljudje, njega sme pač vsak nahruliti in napoditi, tudi časti škodovati, mogočnemu kapitalistu pa se ne bi smel niti las na glavi skriviti, pa če stori še toliko krivic svojemu bližnjemu. Ne trdimo, da se je to poskušalo doseči pri našem listu, vendar smatramo za potrebno opozoriti javnost na take slučaje ter naj sama presoja. Papeške okrožnice drugod in pri nas Spominjamo se še, kako se je neki ..krščanski socialist" razhudil, ko so mu dokazovali, da smo katoličani dol/ni držati se papeških okrožnic. Takrat je v svoji zaslepljenosti i-.govoril besede, ki jih moremo prej smatrati kot izbruh jeze it; posledice hujskanja, kot pa s pametnim gledanjem na stvar pridobljeno osebno mnenje. Cilo bi res preveč hudo, za slovenski narod po-jubonosno, če bi presojali papeške okrožnice ir, vidika rr.znih brezposelnih hujskačer Kako pa drugi ljudje gledajo na papeške okrožnice kakšno važnost polagajo nanje, nam bo najbolj jasno pokazal slučaj belgijskega ministrskega predsednika Vata Zeelanda. Po stanovskem tedniku slovenskega dijaštva posnemamo sled<;če besede, ki jih je izgovoril v svojem govoru o odnosu katoličanov do državljanske dolžnosti; „Ne poznam v tej uri niti enega nauka, ki bi s svojo enotnostjo, izvestnostjo in gibčnostjo točneje izražal neposredno resničnost, kakor nauk okrožnic (Rerum novarum in Quudrage-simo anno). Zaradi znanstvene nepristranosti sem po vrsti predelal velike gospodarske in socialne sisteme, ki so se izoblikovali v teku zadnjega stoletja, — in jaz za svojo osebo sem prišel do zaključka, da so vsi zaostali za dejstvi, da noben ni dovolj širok, da bi še danes mogel zadostiti zahtevam. Nikakor nočem trditi, da so v okrožnicah ali pa v komentarjih, ki so jim dodani, zapisane do zadnje črke natančne rešitve za vse težave gospodarskega in socialnega značaja. Nikakor ne! Prepričan [cm pa o tem, da so splošna navodila okrožnic, vcepljena na veliko deblo katoliških resnic, najbolj varno vodilo, najbolj enoten sistem, kar jih je v tem trenutku na svetu." * Kako pa pri nas? Pri nas ljudi hujskajo proti papeškim okrožnicam in to ljudje, ki pravijo, da so ..krščanski socialisti", da so katoliki. Kot posledica tega pa more reči .krščanski socialist", da „bi bili pod copato", če bi se ravnali po papeških okrožnicah. Prosvetnim društvom kranjske dekanije 1) Društva, katera še niso poravnala članarine pri PZ (letno 1 din za člana), naj to store čim preji 2) Da bomo imeli točen pregled Vašega dela 1937-38, kar rabimo za prosvetno razstavo v Ljubjani, prosimo, da nam v nekaj dneh pošljete statistiko o izvršenem delu (knjižnica, predavanja, število iger in podobno). Hititel 3) Glavno naše delo mora biti skrb za prosvetni jubilej, ki ga letos doživi in proslavi PZ koncem junija v Ljubljani ob svoji 40-letnici. Posebno efektna bo razstava v frančiškanski dvorani, ki naj pokaže vso mnogovrstnost in uspeh dela prosvetnih društev. Nujno*je, da pri tem pomagajo svoji matici vsa društva. Zato prosimo, da takoj skličete sejo in zberete primerno gradivo, v kolikor ponekod tega še niso storili. Od vsakega društva potrebujemo nekaj markantnejših slik, lepakov, diplom in zastave, te pa se bodo izročile seveda tik pred prireditvijo. Statistiko imamo še od lanske razstave v Kranju, pošljite jo le za letošnje leto pod štev. 2. 4) Da bi prikazali tudi naše domove, dodajte fotografijo ali razglednico svojega prosvetnega zbirališča, kar nam je lani manjkalo. Vse sprejema v nekaj dneh Tiskovno društvo v Kranju ali predsednik DPO. Vsa čast tistim, kateri so se že odzvali! Dekanijski prosvetni odbor. Mrtvi Vas pozdravljajo Imena v svetovni vojni padlih in umrlih ob grobu neznanega slovenskega junaka na Brezjeh Veličastna počastitev vseh Slovencev, ki so padli v svetovni vojni, bo grob neznanega slovenskega vojaka na Brezja!.. Dostojna in ponosna grobnica bo spomenik vsem tistim, ki so dali najdražje — svoje življenje na raznih bojiščih. Ponosen spomenik bo pričal poznim rodovom, da se je slovenski narod zavedal svoje samobitnosti, cenil žrtve za svojo svobodo in pokazal veliko spoštovanje do svojih očetov in bratov, ki so pretrpeli strašno gorje svetovne vojne. Zato se nameravajo na mogočnih stebrih, ki bodo obkrožali spomenik kot mejniki stare in nove dobe, katero je začrtala svetovna vojna, z zlatimi črkami vklesati imena tistih, ki so kovali to razdobje in dali s svojo krvjo pečat lepši in srečnejši bodočnosti. Zato smo prepričani, da se bodo svojci padlih in umrlih v svetovni vojni oprijeli te veličastne zamisli in pokazali s prijavami, da so jim še pri srcu vsi tisti, ki so jim najdražji in ki že dolgo počivajo v hladni zemlji. Mogoče jih krije daleč tuja zemlja, mogoče ni znan niti njih grob, zato pa naj se njih imena bleste pri Kraljici Slovencev na Brezjah. Vsaka naša slovenska župnija bo imela določen prostor, na katerega bodo prišla imena Slovencev, padlih in umrlih v svetovni vojni. Župnije bodo na stebrih razvršene po abecednem redu, imena padlih pa po prijavah posameznih župnij. Ker bo pa izvedba celotnega načrta zvezana z velikimi stroški, je potrebno, da prispevajo svojci za imena gotov znesek. Odbor Zveze je določil vsoto 300 dinarjev za vsako ime, ki se ho vklesalo v steber ob spomeniku. Znesek se lahko plača v več obrokih. Naša želja je, da se vklešejo vsa imena padlih Slovencev, zato bi bilo prav, da zberejo župljani ta določeni znesek za revne rojake, saj so običajno svojci teh trpeli mnogo več in pretrpeli hujše gorje. Prepričani smo, da ne bo naše slovenske hiše, ki ne bi žrtvovala za to prelepo zamisel svojega daru in s tem pokazala svojo veliko ljubezen do umrlih svojcev. Prispevke sprejemajo župni uradi in pa zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul, 25. Za narodne koristi - - v Ljudsko fronto Slovenske brošure in članki, ki so namenjeni za to, da pridobivajo med slovenskim narodom simpatije za rdečo 'Španijo, posebno radi poudarjajo, koliko materialne pomoči dobivajo nacionalisti iz tujih držav. Ves svet, ki kolikor toliko razsodno motri španske dogodke, pa se je že lahko dodobra prepričal, da so rdeči tisti, ki dobivajo več pomoči iz tujine in da tujci dajejo to pomoč celo na Škodo svojega lastnega naroda. Eden največjih pariških dnevnikov, „Matin", poroča: „Ob belem dnevu je pripravljenih 52 tovornih vozov po 15 ton blaga, določenega za rdečo Španijo. Vozovi pokajo pod težo zabojev z živili, oblekami, s tobakom, ki ga pošiljajo pariški tovariši tovarišem v Barcelono. Vse naokoli se zbira množica in ljudje strme. Ubog brezposelni ne zakriva svojega začudenja: »Kako to, ko vendar toliko ljudi v Franciji ne more utešiti svoje lakote? Ali ne bi mogli obdržati tega kruha in teh konzervnih škatelj zanje? Ali poznajo v Franciji usmiljenje in denar samo takrat, ko gre za tujce?" Toda ta brezposelni jo je bridko izkupil. Ne puste ga govoriti, suvajo ga, vržejo na tla in ga brcajo. Ko ga stražniki dvignejo, je samo še človeška cunja in na levem očesu ima globoko rano. Treba ga je odnesti v bolnico. Zdaj bo imel dovolj časa, da bo lahko premišljal lepi recept Ljudske fronte, zbrane okrog Kominter-ne: „Kruh, mir, svoboda." Kruh za tujca, mir v krvi, svoboda pod brcami!" (Mi mladi borci.} Predrzen napad Skofja Loka 19. IV. 1938. Našim orožnikom se je posrečilo z energičnim nastopom doseči prav lep uspeh. Eržen Janez iz Pungerta št. 8 je namreč dobil dne 11. aprila izplačano doto pri tukajšnjem notarju Sinku, v znesku din 3000.—. Zato se je napotil v Kranj, da bi si nakupil nekaj potrebščin. V Kranju pa si je kupil le ene hlače, zakaj kmalu se mu je pridružil Skrabelj Vinko ia vasi Trata pri škofjeloškem kolodvoru. Z njim sta nato popivala po več gostilnah v Kranju. Od tu sta se s kolesi napotila domov proti Skofji Loki. Komaj sta dospela do kovača T Stražišču, že je Skrabelj zahteval od Eržena din 50.—, češ da nima nič denarja. Vedel j« namreč, da ima Eržen precej denarja pri sebi, ker je preje z njim zelo neprevidno ravnal. Eržen pa se za Skrabljevo zahtevo ni zmenil, ampak se je s kolesom obrnil in odpeljal nazaj, da bi se odpeljal po bližnici v Skofjo Loko. Ko pa je pripeljal do Križnarjevega vrta, jo nekdo pridrvel s kolesom za njim, sunil od strani vanj, tako da je Eržen padel, neznane« pa nanj. Neznanec, ki ga vsled precejšnje pijanosti in vsled velike naglosti Eržen ni pozna), se je hitro pobral in pobegnil. Eržen se je tudi pobral in peljal nekaj metrov. Ko pa se je potipal za denarjem je opazil, da mu je izginila del. knjižica in denar, ki ga je imel v njej. Stopil je zato v bližnjo Križnarjeva gostilno, kjer so mu povedali, da niso videli nikogar drugega kot dotičnega s katerim sta bila preje v gostilni. Zato se je Eržen drugo jutro napotil v upravičeni sumnji, da mu je denar vzel Skrabelj. na njegov dom z zahtevo, da naj mu denar vrne. Skrabelj pa mu je pripravil sprejem t polenom, s katerim je Eržena prav poštena naklestil in ga končno vrgel iz hiše. Eržen pa se je seveda takoj podal po orožnike v Skofja Loko. Ti so pričeli takoj z energično preiskavo ter zaprli Skrablja. Vendar je ta dolgo časa trdovratno tajil. Ko so mu pa dokazali, da preje ni imel denarja, sedaj pa je plačal neki svoj dolg s 10C dinarskim bankovcem je priznal. Pri hišni preiskavi so tudi našli Erženovo del. knjižico ter v njej 1000 din. Drugih 1000 din je pa Skrabelj dal v shrambo svoji sestri Ivanki. Nekaj kovanega denarja pa so našli zakopanega v zemlji, tako da znaša vsota, ki so jo orožniki vrnili Erženu 2085.25 din. Manjka pa še okoli 700 din. Skrabelj se sedaj nahaja f zaporih škofjeloškega sodišča, njegova sestra, ki mu je denar pomagala skriti pa je začasno na svobodi. Eržen se ima le hitri in energični preiskavi orožnikov zahvaliti, da je dobil vsaj toliko denarja nazaj. Odgovor predsednika ZZD v Kranju g. Tonetu Fajfarju V ..Delavski pravici" se je oglasil g. Tone Faj-far s pismom, naslovljenim na g. Meglo Aloj. zija, predsednika ZZD v Kranju, kot odgovor na izvajanja g. Megle na ustanovnem občnem zboru ZZD ▼ Kranju. G. Megla nas je zaprosil, da objavimo njegov odgovor, kar rade volje storimo. Vendar pa smatramo za potrebno, da radi lažjega razumevanja prinesemo tudi govor g. Megle, kot ga je objavil .Slovenski delavec": ..Dragi tovariši in tovarišice! Dolgo smo čakali in vendar smo pričakali to, da imamo svojo strokovno organizacijo, ki je I00V« katoliška. Več kot 10 let smo tavali kot brezdomci, brez zaščite in brez zavetja ter s tem veliko zamudili. Jugoslovanska strokovna zveza obstoja več desetletij. Borili smo se zanjo, za njen obstoj in napredek. Ali kaj nam je ona dala? Kratko nič, ker ni hotela dati, kar smo od nje zahtevali. Pa smo še čakali, da se gospodje generali zavedo, da so na napačni poti, in da spoznajo svojo zmoto. A presneto smo se zmotili in varali sami sebe. Samo čakali smo leta in leta ie to v našo velika škodo, da smo danes to, kar smo, ko bi pa lahko obhajali že svojo desetletnico. Ko je jugoslovanska strokovna zveza približno pred 7 leti na svojem občnem zboru zavzela stališče, da se hoče voditi sama, brez duhovnikov, ko je zahtevala odstranitev katoliških duhovnikov iz svojih vrst — je kocka padla. Kar so gospodje generali JSZ želeli, se je zgodilo. Duhovnik je šel, pa tudi mi smo šli, zavedni katališki delavci, ker smo videli, da ni vse v redu in da se ne da več popraviti. Ostali bo sami strahopetci, mlačneži in pa osi poštenjaki, ki so še upali, da se da popraviti in urediti. In vendar se ni uredilo in se hajbrže nikoli ne bo. Pa pustimo, to je za nami in se ne povrne več. Sedaj je ZZD, katoliška, delavska »GORENJEC« Proti rumenim zobem i um i m m npm 11......■ UMI i......mil mi mi 11 ■»imui—.jm kaHiirpv 8e PriP<>ro0» z največjim au i Itv » uspehom Chlorodont- zob-afaWa*i»i*a»)a** na pasta. — Umazano pobarvana zobna prevlaka zgine že popolnoma po enkratnem čiščenju. strokovna organizacija, v kateri je tudi naša duhovščina, in ki z njo sporazumno sodeluje. Zato, dragi tovariši in tovarišice, tukaj je sedaj naše mesto. Če smo zavedni katoliki, potem absolutno ne moremo biti v nobeni od naših treh nasprotnih organizacij organi-lirani, ki so si tako podobne kakor jajce jajcu. Zato vas sedaj prosim in želim, da je današnji dan, dan odločitve, in da zavzame-te svoje stališče. Vprašam vas, ali ste za katoliško, delavsko fronto, da v njej sode-delujete in ji pomagate do zmage, ali ste pa proii njej in se raje družite z onimi, ki s satansko vztrajnostjo delajo to, da bi čimprej zrušili in uničili katoliško delavsko skupnost. Če ste za katoliško, delavsko fronto, mi boste odgovorili s tem, da boste prišli k nam in se boste vpisali v Zvezo združenih delavcev, vsi oni, kateri še niste tega storili. Trdno sem prepričan, da bo zmagala v vas treznost in pa katoliška zavednost. — Bog živil" Kot odgovor na ta izvajanja je objavila JDe-lavska pravica" sledeče pismo g. Fa j farja: Odprto pismo predsedniku ZZD v Kranju Lojze Megla! Na občnem zboru ZZD v Kranju dne 27. marca si med drugim povedal tudi tole (posnemam po „Slov. Delavcu"): „JSZ obstoja več desetletij. Borili smo se zanjo, za njen obstoj in njen napredek. Ali kaj nam je ona dala? Kratko nič, ker ni hotela dati, kar smo od nje zahtevali. Pa imo še čakali, da se gospodje generali zavedo, da so na napačni poti in da spoznajo svojo zmoto." Nisem mogel verjeti, da si kaj takega izrekel ti — bivši član Krekove družine in prav zadnje čase celo član JSZ. Se se spominjam, da si včasih precej drugače govoril o JSZ in sploh o našem gibanju. Kdaj si prišel do tega najnovejšega spoznanja: „Ko je JSZ približno pred sedmimi leti na svojem občnem zboru zavzela stališče, da se hoče voditi sama, brez duhovnikov, ko je zahtevala odstranitev katoliških duhovnikov iz svojih vrst (!) — je kocka padla. Kar so gospodje generali JSZ želeli, se je zgodilo. Duhovnik je šel, pa tudi mi smo šli, zavedni katoliški delavci..." Ali si kaj pomislil, ko si to govoril, ko si pljunil na JSZ, za katero sam dobro veš, da je resnica precej drugačna kot si povedal? Toda šel si še dalje: „Ostali so (v JSZ) samo strahopetci, miačneži in pa tisti poštenjaki, ki so še tipali, da se da popraviti in urediti .. ." Torej s strahopetci in miačneži ter z naivnimi poštenjaki si predrzneš zmerj-iti člane JS7, vse te tisoče najbolj zavednih, najbolj poštenih slovenskih delavcev! Stra- hopetci, miačneži in naivneži so že davno pobrisali iz JSZ, kamor jim je pač trenutno najbolj kazalo — velik del te peščice tudi v ZZD. Čudim se ti, da se upaš tako soditi, saj kot JSZ nisi pokazal take mere odločnosti, zavednosti ic trdnosti, da bi ime) danes pravico obsojati tisoče delavstva. Vem sicer, da so skozi tvoja usta govorili drugi, pravi ustanovitelji ZZD v Kranju (ki si jim iz osebnih razlogov dolžan hvaležnost), toda to te ne opravičuje. „Resnica nas bo osvobodila I" Tone Fajfar. Pismo, ki ga je pa g. Megla naslovil na g. Fajfarja, se glasi: Tone Fajfar I Ti se torej razburjaš radi mojega govora, ki sem ga imel na občnem zboru ZZD v Kranju, dne 27. marca t. 1. Verjamem, da si prav malo pomislil, ali pa sploh nič predno si šel priobčiti to pismo name, za kar sem Ti iz srca hvaležen. Praviš, da ne moreš verjeti, da sem kaj takega izrekel jaz, kot bivši član Krekove družine in kot Ti praviš zadnje čase JSZ... Tudi jaz ne morem verjeti, da Ti kot moj nekdanji sobrat v misijonski družbi, zagovarjaš in braniš z vso silo skupino ljudi, ki blati našo katoliško duhovščino, pljuje po naših svetinjah, ki so nam svete in dragocena dediščina. In da Ti sam pljuješ po vsem onem, kar si pred šestimi leti še spoštoval in čast;I. In Ti, sin slovenskih staršev, Ti ki se pred šestimi leti pristopal vsak dan k obhajilni mizi in prejemal Kristusa. Ali je to resnica? Ali se Ti ne smili Tvoja že stara mati, ki se spominja vsak večer v goreči molitvi svojih otrok, moli za njih srečo, kakor tudi za srečo Tvojo. Ti pa pljuješ na molitev svoje matere in to na ta način, da zagovarjaš in braniš vse ono, kar je obsodila sv. cerkev, kar je obsodil sv. oče in škofje. Pribijem kot gotovo resnico, dober katolik ne more biti nikdar dober socialist, kakor tudi nasprotno ne. Nadalje mi očitaš, da sem v svojem govoru na občnem zboru ozmerjal one tisoče zavednih slovenskih delavcev, ki so včlanjeni v JSZ. Resnica pa je le ta, da so bili prizadeti samo gospodje generali JSZ in pa gotovo tudi oni, ki so se oglasili. Jaz kot zaveden katolik — delavec, nimam prav ničesar proti zavednim slovenskim delavcem. Ta očitek se mi zdi brez podlage, je delo neznačajnih agitatorjev JSZ in več kot otročje. Jaz želim samo, in to iz vsega srca, da zmaga v njih (v zavednih slovenskih delavcih), enkrat za vselej treznost in pa katoliška zavednost, ker le edino to jih bo osvobodilo v imenu Kristusovem. Ker me tako ponižuješ radi moje neodločnosti pred leti, Ti tudi jaz pokličem v spomin, ko sva hodila po samostanskih vrtovih, ali ko sva kramljala v misijonski tiskarni, takrat tudi Ti nisi kazal take odločnosti, kot jo kužeš danes proti našim duhovnikom. In na koncu še praviš, da so skozi moja usta govorili drugi, pravi ustanovitelji ZZD v Kra- nju, katerim sem jaz dolžan neko hvaležnost iz osebnih razlogov. Kot resnicoljuben človek pa jaz priznavam in izpovedujem veliko hvaležnost kot edino moje plačilo vsem onim... ki so mi večkrat pomagali v stiski in na katere tudi ti namiguješ. Ničvrednež bi bil če bi dobroto vračal z ne-hvaležnostjo. Kar sem pa govoril na ustanovnem občnem zboru ZZD v Kranju, sem govoril iz svoje lastne preizkušnje. Trdil sem, kar sem sam doživel, povedal sem, kar mi je narekovalo moje katoliško prepričanje, ki se ga ne sramujem priznati v javnosti. Skozi moja usta pa ni govoril nihče, niti sam g. dekan Matija Škerbee ne, ki si ga prisvajaš za svojo glavno tarčo, kar je nepobitna resnica. Zato Te v imenu prave odkrite resnice pozivam, da prekličeš oni stavek, ko praviš, da so skozi moja usta govorili drugi pravi ustanovitelji ZZD v Kranju in le verjemi mi, da sem govoril to jaz, kot Tvoj nekdanji samostanski sobrat. Želim, da je s tem mojim odgovorom zaključena najina debata. Poslužujem se onega izreka, ki pravi: Kdor je brez napake in brez greha naj vrže kamen na tega grešnika. Svetujem Ti, prej pometi pred svojim pragom, potem šele pridi čistit pred mojega. V imenu vstalega Kristusa bo zmaga delavstva pribor jena! Megla Loj:« predsednik ZZD v Kraaju. Tedenske novice KRANJ Občina Kranj opozarja vse hišne posestnike v mestu in okolici, katerim so bili dostavljeni plačilni nalogi za vodarino, da isto plačajo najkasneje do konca tega meseca, ker se bo v nasprotnem slučaju voda zaprla. Nadalje opozarja občina vse lastnike psov, da najkasneje do 26. t. m prijavijo svoje pse na policijski stražnici. Pasji kataster mora občina predložiti sreskemu načelstvu najkasneje do 30. aprila. Kdor ne bo psa do tega časa prijavil bo kaznovan po določilih tega pravilnika. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvrSuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Odbor Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Kranju ima svojo redno sejo dne 26. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih Tiskovnega društva. Vsi odborniki, pa tudi člani vljudno vabljeni. — Odbor. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča, da se bodo vršili pomočniški izpiti 11. maja. Ali se narava moti? 3A2U XT»l W&ttKttruttlt0ttlttK^ttttKtmtKm jjh je tudi manj dovolj? Gotovo ne I Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za nase splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega » Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, obrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorcdontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. zadnji čas za prijave je 27. april. Prijaviti "str je v pisarni združenja med uradnimi urami. Himen. V nedeljo popoldne sla se poročila v župni cerkvi v Kranju g. Ivan Savnik ml. z gdč. Leo Sabothv. Mlademu paru želimo v zakonu obilo sreče. Na velikonočni ponedeljek pa se je poročil g. dr. Franc Stular, uradnik pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani, z gdč. Mileno Rovško-vo, profesorico v Ptuju. Mladima zakoncema iskreno čestitamo ter želimo obilo sreče na novi življenjski poti. Krajevna kmečka zveza za Kranj bo imela v nedeljo, dne 24. aprila ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu svoj redni občni zbor. Na občnem zboru bo predaval zdravnik g. Vinko Be-denk. Opozarjajo se vsi člani kakor tudi nečlani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Na zemljišču, ki je last kranjske gasilske čete, so začeli sedaj postavljati ograjo. Cel prostor bodo začasno splanirali in ogradili. SKOFJA LOKA Muzejsko društvo je imelo te dni svojo sejo. Ugotovilo se je, da društvo nikakor ni zadovoljno s prostori, ki jih jim je dala občina sedaj na razpolago. Odbor je izrazil željo naj bi se društvu odstopilo stanovanje bivšega obč. tajnika g. Zadnika v Mestni hiši, ali pa ena soba v novem šolskem poslopju. Društvo ima zbranega že precej zanimivega materijala in zato nujno rabi nove prostore. Gospodinje prosijo, da se jim še poleg treh' kolov, ki so bili postavljeni v njihovo veliko zadovoljstvo, postavila malo bližje hiši g. Ber-nika še vsaj dva kola, kar bi omogočilo sušenje perila vsaj dvema gospodinjama in ne samo eni kot je sedaj. Dentistu g. Cirilu Lužarju ukradeni dokumenti. Škofjeloškemu dentistu g. Lužarju Cirilu iz Spodnjega trga 7, so bili prejšnjo nedeljo zvečer iz njegovega avtomobila, ki se je nahajal v nezaklenjeni garaži ukradeni sledeči dokumenti, vsi glaseči se na njegovo ime: i potni list, 1 prometna knjižica in 1 triptik za Italijo in Avstrijo. Ker bo storilec na kak način gotovo hotel zlorabiti te dokumente, se vsa oblastva opozarjajo na to. Nadalje so bile ukradene še ene klešče, en francoz in ena ni-klasti avtomobilska črpalka. Orožniki so tatu na sledu. Občni zbor Krojaške zadruge bo 1. maja 1938 ob 9. dopoldne v Mestni posvetovalnici. Nato se opozarjajo vsi krojači in šivilje. Občni zbor je zelo važen. Gasilske vesti. Veliki dnevi naše gas. čete se bližajo. 8. maj je pred durmi. Zato gas. četa prosi vse člane in nečlane, da se držijo točno navodil, ki bodo objavljena prihodnjič v ,,Go- Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Možje so Stopali molče ob vodi, ki je podila valove naprej in naprej, kakor ji je velevala nenapisani postavo Večnega. Makrinijev meh je včasih bolno zaječal, pa je takoj utihnil, kakor bi se bal motiti nočni molk. Na križ-potjti so se ločili, Martin je moral iti v hrib. »Srečno pot. prijatelja!" »Tudi tebi." Izginil je v hosti in onudva sta sama nadaljevala pot proti Gor j tisam, ki so samotno čepele v hribu in molčale. »Koliko let že hodiš po svetu?" je nenadoma vprašal Rado. »Ej. dolgo je že tega. Mlad sem začel, zdaj sem siv in star, kniiiln bom ustavil potovanje. Ko se poslovim s tega sveta pa pojdem na to tiolgo rajžo, na to dolgo večno pot." Makrinij je umolknil in Rado ga ni hotel več spraševati, ker je čutil, da je zadel na struno, ki večnemu lieraču ne poje rada. Makrinij pa je sani začel govoriti. „Ti vodiš punt?" »Da." „Prnv. — Ali je še daleč na Gorjtiše?" »Ne. Glej, tamle se vidijo prve koče." Zavila sta med speče tlačanske domove, glas koraka se je izgubljal v tiho noč. Tedaj je nenadoma Rado obstal in zastrmel v nebo. čez temino neba se je utrgal utrinek, nato drugi, tretji, deseti. Kar deževali so. kakor bi se vse zvezde potrgale z nebesneg svoda. »Kaj je to?" je hlastnil Rado. Makrinij je strmel v ognjeni dež in je šepnil: ..Znamenja! Bog se nas usmili." Luna je nenadoma ugasnila, le še dež ognjenih utrinkov je motil temino neba. Nekaj strahotnega je bilo v tem. Vse je gluho molčalo, zvezde »o vrtoglavo plesale, da se je vse mešalo ob pogledu na ta nered. Pogumni Rado je s strnjenimi ustnami strmel v nebo in na tihem trepetal. Makrinij pa je poltiho vzdihoval. »Kriste eleison, Gospod, usmili se nas!" Iz silne teme je nenadoma planila grozna svetloba. Čisto temnordeča je bila in vse je hotela zaliti, kakor voda. Zdelo je je, da je vse koče objel silen, vse uničujoč plamen. Pogumnemu Rudoltt je stopil pot na čelo in srce mu je nemirno burkalo v pršili. „Makr nij kaj to pomeni?" »Zlo, smrt mori!;!., pogin vsega rodu. Molči, moliva!'1 „Kaj govoriš?" se je zgrozil Rado. »Moliva, moliva!" Nekje na vasi ji: zatulil pes. Potem so se naenkrat oglasili vsi in tulili tako grozno in tako zateglo zavijali, da bi moral človek skoprneti od groze. Rado je trepetajo prijel Makrinija za roko. »Ali psi vohajo nesrečo?" »Psi slutijo mrliče, ogenj, kri. Gorje! Moliva, moliva!" Rado je izpust 1 beračevo roko in je zmeden stal sredi pošastnih slik, ki so mu plesale pred očmi. Tedaj je nenadoma rdeča luč ugasnila, utrinki so nehali padati in psi so vsi naenkrat utihnili, Luna je spet objela spečo naravo s svojimi mehkimi, sanjavami rokami, stkanimi iz žarkov. Rado si je mel oči in je začudeno gledal tovariša. „Makrinij, ali se mi je sanjalo?" „Ne", je odkimal berač. »Ne bodi maloveren. Znamenja so bila, poslana od Boga. Strašna nesreča pride nad te kraje. Toliko bo gorja, da še sanjati ne morem o tem." Rado se je šiloma nasmejal. ..Nič ne bo." ..Videl boš. Če hočeš, moliva." ..Domov pojdiva," je velel Rado in ga potegnil za seboj. „Gospod reši nas!" je milo vzdihoval Makrinij in brzel za Radotom čez travnike, na čigar rol/u se je koša ril« mogočna Veharjeva domačija. IX. Čvrst bodi, neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. (S. Gregorčič.) V rdečkasti meglici jutranjega somraka se je kopala l>ohinjska kotlina v sivini jc tonil Bled. ravnina od Lesc do Begttnjščce je žarela v zlatem morju žarkov. Gorski velikani, kljubujoči tisočletjem, so vzdigovali sive glave iz morja meglic in žarkov, resnobno so pozdravljali drug drugega. Triglav je z eno glavo gledal na morje., z drugo na strme gore tirolske, tretja se je obračala po domovini. Vetrič, ki je tedaj zavel čez njegovo plešasto glavo, je nesel sosedom pozdrave od širne dežele, segajoče od strmih vrhov do modrega morja, od Furlanskih nižn do kraških goličav. — Meglica je dobivala več in več zlate barve, nazadnje se je prelila v samo zlato, se vlačila nekaj časa ob robovih n zkih gričev, potem pa je splavala med brute oblake in se izgubila v nebesni modrini. Tedaj sta se blejska in bohinjska kotlina začeli drami-ti iz sna, kakor mesto v pravljici. Jezeri sta se zalesketali ob poljubu sončnih žarkov, Savca je hitreje pognala valove iz tesnega objema skalnih pečin, začrnelih, poraščenih z dolgimi kodeljami mahu. Vse se je dram lo v življenje. V hribu so se začuli udarci sekire, ob jamah se je slišalo vpitje rudarjev ki so kopali bobovec in ga topili, da so dobivali iz njega velike železne pogače. Pv vodi so drseli splavi lesa in splavarji so peli, ko so obračali z dolgimi železnimi drogi splav, da ni zašel v premočan tok, ki bi ga mogel prevrniti. Na cesti so se oglasili tožeči vzdihi beračev. A hitro jih je preglasila pesem tovornikov, glasna prešerna, samo veselje je dihalo iz nje. Veharjeva domačija je imela pogled odprt na vse strani, le za hrbtom so ga ji zastirali temni gozdovi, segajoči daleč v hrib. Na eni strani je zrla velika stavba resnobno na tlačanske koče pod seboj, zadaj se je pogled izgubljal v nepreglednih gozdovih, ki so obkroževali ves Bohinj. Na drugi strani pa so mala okenca meživkala doli na Bled, kjer se je videla pečna z gozdovi in se je jezero svetilo, kakor smaragd. Tik pred seboj, na drugi strani doline, je zrla na ostri Babji zob. Pod njim je čepel Kubljenik, par tlačansk h koč se je ponižno stiAalo k strmim bregovom in se z naporom vseh sil oklepalo revne zemlje, ki je dejala življenje. Prav v dolino pogled ni mogel, odnesli so ga hribje. po katerih so bile raztresene tlačanske hišice. Svobodnjak je bil na Gorjušah samo Vehar, zemlje je imel, kakor mali grof. Vsa vas, od doline pa prav do vrha sedajoča. je bila pod njegovo oblastjo. On je sodil prepire, o:i posredoval med kmeti in gosposko. STRAN 3 renjcu". Za danes opozarjamo zlasti naše žene in dekleta od blizu in daleč, da ja katera ne pozabi priti na naše svečanosti v lepi narodni noši. Čim več vas bo tem lepše bo. Vse pa pa se zberite najkasneje do osme ure zjutraj na Lahovem klancu, kjer bo zbirališče. Tukaj bo tudi sprejem odličnih gostov g. bana itd. Zato opozarjamo tudi sve člane iz vseh čet v župi in druge, da morajo biti zbrani vsaj tri četrt na 8 pri evharističnem križu, kjer bo sprejem. Sodelovali bosta obe domači godbi vojaška in „Ljubnik". Sprevod bo krenil čez Spodnji trg in Karlovac nato pa na Mestni trg, kjer bo sv. maša, blagoslovitev in odlikovanje. Po svečanosti bo defile, nato pa odhod na igrišče SK. Sore. Motorno kolo je že razstavljeno t Okrajni hranilnici. Od bele nedelje naprej pa bo tudi prapor in druge stvari. Velikonočna procesija pri sv. Jakobu se sedaj že tretje leto ni mogla vršiti. Predlanskim je edino njej nagajal dež, dočim so se druge tri procesije v redu vršile, lani tudi ni bilo nobene procesije radi snega, letos pa se je ponovila predlanska slika. Drugim procesijam je sijalo sonce. Pri farni procesiji pa je precej močno deževalo, tako da niso mogli iz cerkve. PREDDVOR Prisega o polnoči je naslov igri, ki jo bodo igrali igralci Prosvetnega društva v Preddvoru v nedeljo l. maja. Začetek ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Igro je napisala znana pisateljica Manica Komanova in je vzeta iz življenja na deželi, torej naša. Lastniki psov morajo prijaviti svoje pse, kateri so stari 3 mesece, v občinski pisarni na predpisani tiskovini. Pasje znamke se bodo aamenjale. Plača za organista se ne bo pobirala po biri, pač pa bo občina razdelila čekovne položnice in bodo plačevali farani iz Preddvora od zemlja-rinc 25V« zgradarine 20«/a; kdor pa nima predpisa, pa najmanj 10— din. HRAŠE Daleč na okoli dobro znani krojač Tršan Jakob po domače Plavškov Jaka, bo praznoval «25. aprila pomemben jubilej. Preteklo je nam-leč 50 let, odkar se je izučil krojaške obrti, ki jo še danes izvršuje. Naš Jaka ima izredno dober spomin. Ve za vse važne in nevažne dogodke celih 50 let nazaj. Zanimivo ga je poslušati, ko pripoveduje, kako je včasih poleg svoje obrti mešetaril s kravami in teleti. Vse pa zna zabeliti z dobrim dovtipom. Ob pridnem delu in barantanju si je na mesto slabe lesene bajte, ki mu jo je mati zapustila, sezidal prijazno hišico, kjer sedaj v krogu svoje družine obuja spomine na lepše in slabše pretekle čase. Jubilantu iskreno čestitamo k njegovemu 50-letnemu obrtniškemu delu in mu želimo, da bi še desti let bil vesel med nami. Bog ga živi! Fotograf ŠTEFAN ROVŠEK Kratlj Cojzove cesta 4. (pri pokopališču) Priporoča se za vsa v fotografsko široko spadajoča dela CERKLJE Lepi časi sc nam obetajo od ptičev, ki imajo svoj pristan v „sračjem gnezdu". Prvak med njimi, z lepo pisanim perjem že „korajžno" reže valove v političnem ozračju, ker ima baš zato stroko prav sprejemljivo glavico, tako, da se že prav dobro razume na „prave" politične struje. V „hvaležno razumevanje" vam bomo priobčili sijajne načrte, ki jih ta »politično brihtna" glavica proizvaja, za ureditev razmer v procvit in napredek naše občine in gospodarsko blagostanje občanov. Recimo, ko bi ta glavica imela čast nositi županov ali kak podoben klobuk, bi izgledalo takole: Vodovod bi bil že davno dograjen brez slehernih dajatev? Farna cerkev bi se lepo prenovila z ..malim proračunom"? (Mogoče bi jo pa še treba ne bilo? Sedaj pa »toliko žrtvovati" za tako pičlo porabo.) Občinski uslužbenci s svojim šefom bi delali brezplačno; P: os vet a v »sračjem gnezdu", drugje bi jo namreč ne bilo, bi sijajno delovala brez sleherne podpore. Občinski proračun bi bil uravnovešen z 0"/t dokladami. Za obrtnike bi ne bilo potrebno nobenega tečaja? Časniki bi prinašali »kratke in objektivne" notice. Nič bi se ne politiziralo? Študiralo bi se doma? In še polno, polno drugih dobrot. Pa kaj bi Vam jih naštevali, ko nam jih pa k sreči, gotovo ne bo dano doseči in uživati, kljub temu, da »ima JRZ pri nas samo 15 članov" in da prvaku ob pogledu na »svoje ljudi" povečevalno steklo sijajno deluje. Ptiček ima namreč samo velik kljunček in skromno telesce ter temu primerno glavico, zato bo pač ostalo in prevladovalo samo čivkanje. Pa vendar, ker smo prijatelji pt'"jv pevcev nam je ta »muzika" v prav lepo razvedrilo in zabavo, zato želimo, da bi še nadalje potrebno znanje v tem tempu romalo v glavo in tako navdušenemu pevcu dalo priliko še dalj časa bivati med nami in nas kratkočasiti z »lepim" petjem. Ce bo prav lepo, bomo dali še sladkorček. BRITOF PRI KRANJU V nedeljo, dne 1. maja bo imela pri nas Prostovoljna gasilska četa blagoslovitev nove motorne brizgalne pod pokroviteljstvom g- dr. Albina šmajda, botrovala pa bosta ga. Milka Zabretova in g. Jožko Zabret. Po blagoslovitvi se bo razvila prosta zabava pred gasilskim domom. Prostovoljna gas. četa prosi vsa sosedna društva, da upoštevajo ta dan in ne prirejajo drugih prireditev. STRA2IŠCE f TONCEVA MAMA. V torek 19. aprila je po kratki mučni bolezni umrla v starosti 71 let priljubljena posestnica Rozman Neža. Tako nenadoma nas je zapustila Tončeva mama, saj smo jo videli še pred tednom pri delu na polju, v njenem veselju. Vsemogočni jo je poklical k sebi po plačilo za njeno plemenito delo, ki ga je opravljala za blagor družinice celih 41 let. Živela pa ni samo za svojce. V svojih očeh ni videla samo krvnih sorodnikov, temveč je njeno srce živelo in čustvovalo z vsakim poštenim človekom. Njeno življenje je bilo mirno brez iskanja samega sebe. Zato pa je bila toliko bolj živa njena ljubezen do dela v karitativnih društvih, kjer je skrita delovala celo svoje življenje Bila je tudi verna podpornica prosvetnih društev, ki jih je vedno podpirala. Zlasti pa je pomagala s svojo živo besedo propagandi za katoliško časopisje, v katerem je spoznala veliko moč, ki jo ima tisk v boju s slabim. Bila je tudi zvesta čitateljica »Gorenjca", ki ga je z zanimanjem prebirala med prvimi našimi bralci. Zlasti je njena smrt težka izguba vzorni dru-žinici, ki jo je znala tako umno in modro voditi skozi vse življenje. Ohranimo blag spomin verni slovenski ženi, ki je dosegla s svojim doslednim, poštenim in krščanskim življenjem vzor slovenske kmetske žene! BREZJE Na naš odgovor v ..Gorenjcu" nam je dopisnik nekega lističa v Kranju zopet odgovoril. Glede igre »Dva para se ženita", da ni na dramatski višini, odgovarjamo, da igra ni prirejena za velikomestna gledališča, ampak za podeželske odre, kateri imajo predvsem namen ljudem nuditi praktične življenjski, nauke in jih sem ter tja malo pozabavati. Da bi pa bila igra preveč pohnjšljiva in zapeljiva, tudi mi vztrajamo pri svoji trditvi, da je le zelo pouč-ljiva. V nasprotnem slučaju bi moralo biti letos od sile veliko slovenske mladine na novo pohujšane, ker je bila ta igra v letošnji sezoni splošno vpr:zorjena po slovenskih podeželskih odrih Vendar tega ne moremo verjeti, ker je proti njej nastopil v vsej dravski banovini edino brezjanski dopisnik omenjenega kranjskega lističa. Nn gorostasne (.čitke, ki se predvsem tičejo mater na Brezjah sploh ne odgovarjamo; saj smo najlepše odgovorili z lepo uspelo materinsko proslavo, ki jo je priredilo naše prosvetno društvo na velikonočni ponedeljek, odgovorili pa so tudi številni ugledni in manj ugledni Brezjani, ki so proslavo obiskali. Glede denuncianstva naj slavni dopisnik izpraša vest svojih somišljenikov od I. 1931 do 1935 i no! ušive. Da padejo krinke z obrazov, si mi bolj želimo, ker imamo natančno popisano vso kulturno in politično kroniko za Brezje zlasti od 1. 1930 dalje, podprto z dokumenti v originalu. poštev, ko je bilo toliko zanimivosti. Točno ob štirih smo se prvikrat prešteli in napolnili oba avtobusa do zadnjega prostorčka. Naša čreda je štela nekaj čez šesdeset. Nežni spol je imel neznatno večino in meški svet mu je kavalirsko odstopil boljši in lepši voz, ki je na tem izletu z vso svojo vsebino vred prestal sijajno krstno preizkušnjo. Nič preveč se nismo tepli za sedeže, gospod dekan je komandiral in kmalu smo vsi udobne sedeli. Samo svojci in »žalujoči ostali" so bili še zunaj in bilo bi jih lahko za majhen vlak. Tudi tovorni promet je bil kaj kmalu urejen, saj je vsakdo imel le nekaj seboj , to se pravi: nekaj zalogajev kruha, žegna in kaj podobnega, pa tudi Hofmano-vih kapljic in aspirinov ni manjkalo, a te je imel vsakdo spravljene v kakem skritem žepu ali pa v kotu torbice, da bi ne videl vsakdo; se je pač treba pripraviti za vsak slučaj, kdo ve, kaj se vse lahko zgodi na tako dolgi vožnji.. Zagrmeli so motorji, da se je kar trg potresel, premaknilo se je in mahali smo v slovo Kranju in svojim znancem. Negotovo vreme je marsikoga plašilo, a bodrilo nas je upanje na italijansko sonce in smo se prav dobre volje odpeljali proti beli Ljubljani. Sorsko polje v pomladanski obleki nas je pozdravljalo in nam želelo srečno pot. „Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo..." Pa smo šli kakor veter. Čim bolj smo se bližali Ljubljani, tem bolj se je cesta polnila s pešci, kolesarji in avtomobili. To je bilo tudi za nas usodno. Pri Mednem smo imeli že prvo nesrečo ki nam je pokvarila lepo razpoloženje. Neka kolesarka je zašla preveč na cesto in jo je naš avto neusmiljeno podrl na tla, da je obležala. Ustavili smo in ji hiteli na pomoč. Kolo je bilo uničeno, ona pa je imelo veliko zeva-jočo rano na ».topalu. Seveda se je takoj izkazal naš »zdravnik" in jo za silo obvezal, potem smo prvega motorista poslali nazaj v Ljub-Ijono, ds je poklical reševaini avti ki jo je takoj odpeljal v bolnico. K sreči ni dobila težkih poškodb. I a slab začetek bi nam bil kmalu vzel vs 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetni k Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Parcelo v mestu na Jezerski cesti prodam. Naslov v upravi. Kolarskega pomočnika sprejmem takoj Dolenc F., Stražišče pri Kranju št. 122. Enosobno stanovanje na periferiji mesta iščem za 1. junij. Ponudbe pod HNovoporočenca" na upravo. ' Prodam posestvo, pripravno za gostilno, parcelo za stavbo ih gozd blizu Škofje Loke. Naprodaj do 28. aprila t938. Naslov v upravi. Dvosobno podstrešno stanovanje ter lokal pripraven za manjšega obrtnika se takoj odda. Blejska cesta 5. .Kranj. V i n a Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Družine! Tudi na domu Vam naredim za Isto ceno ravnotako lepe fotografije. Foto JUG, - Kranj Žarnice pregorele, zamenja za nove od Din 6'50 dalje. Pri zamenjavi 50 kom. popust. „ObnovaM pri Franjo Nadižar KRANJ, Prešernov« 18. Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa In vsa popravila Kje? pri Kje? B. RANGUS zlatar In sodni cenilec v Kranju 1888 1938 VELIKA JUBILEJNA PRODAJA MANUFAKTURNE IN MODNE TRGOVINE PRI „BAJZELNU II NA ROŽEN VENSKEM KLANCU V KRANJU Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke, bomo v jubilejnem letu 1938 od 20. marca dalje prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na naše že itak nizke cene še 10°|0 popusta IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NAŠE JUBILEJNE CENE V LETU 1938 (Ljudski domJLr z, z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago. Hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi, Hranilne vloge se obrestujejonajugodneje. Zahvala. Ob težki in nenadomestljivi izgubi nad vse ljubljene mamice Frančiške Golob izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo spremljali na poslednji poti tega sveta, ki so ji poklonili cvetje in nas za časa bolezni in ob težki izgubi iskreno tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, č. g. prof. Slaparju za tolažilne obiske v bolezni in g. dr. Bežku za njegovo pomoč. Vsem in vsakomur stoteri — Bog plačaj I Struževo, 20. IV. 1938. ŽALUJOČI. urednik* in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja. vseh svetovnih znamk, kakor: Wanderer, Dürrkopp, Styria, Waffenrad, Spezial, Steuer, Viktoria, Presko, Herkules in raznih drugih ter motorje vseh vrat, šivalne stroje svetovnoznanih nemških tovarn s 15 letno garancijo dobite najceneje pri znani tvrdki BITENC IVAN - KRANJ Blago solidno in poceni! Oglejte si brezobvezno našo zalogo Tiska tiskarna Tiskovne«* ^rastra v Kranju. 4277