V HORJULU
Kmalu nov vodni rezervoar
S prvim lepšim spomladanskim vreme-nom, so v Horjulu znova stekla tudi dela na novem vodnem rezervoarju, ki naj bi, kot načrtujejo, primaknil nove prepotrebne kubike vode vse bolj užejanim gospo-dinjstvom in gospodarskim poslopjem v kraju.
Gradnja predstavlja del prvotnega načr-ta, po katerem naj bi vodo (z zajetjem) potegnili iz bolj oddaljenega Kisovnika, vendar pa so morali spričo gmotnih in drugih težav projekt začeti z lažjo in cenej-šo fazo. Temu primerno računajo, da bo tudi novi rezervoar uspešno reševal stisko z vodo le kakih deset let, potem pa bo treba dokončno izpeljati tudi prvotni pro^ jekt Kisovnik.
»Z izgradnjo novega rezervoarja si obe-tamo novih 300.000 litrov vode,« pravi Franc Jazbec, predsednik vodovodnega odbora Horjul. »To je vsekakor precej več, kot nam nudi zdajšnji rezervoar, ki zmore komajda 70.000 I vode. Ta količina je ob vse večji porabi v kraju (še zlasti v sušnem obdobju) seveda veliko pre-majhna.
Novi rezervoar bo, gledano na njegov osnovni smoter, koristno dopolnjeval sta-rega. Tudi vodo bo dobivai iz že obstoječe-
ga zajetja, ležal pa bo približno na isti višini kot stari rezervoar in se temu pri-merno tudi enakomerno napeljal.«
Graditelji na tem, za Horjul gotovo po-membnem projektu, so nameravali sicer zasaditi prve lopate že marca, a je prav tedaj zapadel nov sneg in za nekaj časa odložil gradnjo. Le-to je potem omogočila šele prva večja otoplitev.
»Predvidoma bi morali že aprila končati izkop,« pravi na to Franc Jazbec. »Tega je prevzel zasebnik Šprajcar z Lavrice, med-tem ko so sam načrt za gradnjo rezervoarja prevzele Hidrogradnje iz Ljubljane.
V aprilu naj bi med drugim položili tudi cevi, kajti če v tem času tega ne opravimo, bomo morali spričo del na poljih s tem počakati vse do jeseni. To pa ne bi bilo
načrtom v prid. Seveda pa ne bo manjkalo tudi drugih težav. Od starega rezervoarja, denimo, bo treba kopati na roke, kajti teren je težak in poln skal. Tu naj bi izdat-neje zavihali rokave tudi sami krajani, ki bodo z delom in denarjem predvidoma prispevali 400 milijonov starih din (celotna gradnja naj bi po predračunu stala cca milijardo in pol din). Podobno naj bi kraja-ni pomagali tudi pri izravnavi zemljišča, ki mora biti enako uporabno kot prej.
Podobno kot izkop voda iz starega re-zervoarja, pa je tudi lokacija samega nove-ga rezervoarja vse prej kot lahka (V. te-žavnostne stopnje). Tudi tu ne manjka skal, tako da bodo morali tu pljuniti v roke tudi minerji. Vendar pa pričakujemo, da bomo gradnjo do konca avgusta le nekako spravili pod streho (predvidoma).«
Vodovodni odbor si seveda ne dela utvar, da bo z izgradnjo rezervoarja potem že vse rešeno. Stare salonitne cevi v glav-nih vodih bo treba, kot ugotavljajo, zame-njati najkasneje v desetih letih in sicer z novimi - alkoten. Tudi stari priključki pri stanovanjskih hišah bodo začeli počasi puščati in treba bo slej ko prej misliti na nove. Ob vsem tem si horjulski vodovo-darji res ne belijo las, kam s prostim časom. Pač, dokler bo voda pritekala v vas, toliko časa jo bodo spremljali tudi različni problemi in nekdo jih bo pač moral odpravljati.
BRANKO VRHOVEC