964
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Trojna številka sarajevskega časopisa Lica prinaša tematski blok o mladi jugoslovanski književnosti. V njem so zapisi o literaturi mlajših piscev v posameznih republikah, Srbija pa je predstavljena samo z vojvodinsko književnostjo mladih. O slovenski lahko preberemo dva prispevka. O mladi slovenski poeziji piše Jasa Zlobec, Andrej Blat-
nik pa o utripu slovenske mlajše proze in kritike.
Dve pesmi Nika Grafenauerja, Kamen in Živeti, najdemo v prevodu Spira Matijeviča v majski številki Letopisa Matice srpske. Novejše številke še niso poslali. Sicer pa lahko v njej zasledimo še črtico Noči, ki jo je napisal Vladimir Pištalo, Boro Draškovič pa je začel v obliki eseja objavljati dnevniški po-
Sprehod po Jugoslovanskih in tujih revijah
topiš: prva dela imata naslov Zima: Kitajski veliki zid in Poletje: Karibsko morje.
•
V drugi številki smederevske revije Smederevo so Alojzu Ihanu objavili štirinajst pesmi, ki jih je prevedel Milosav Slavko Pešič, objavljena pa je rudi kratka notica o tem mladem slovenskem pesniku. O srečanjih Smederevčanov s slovensko umetnostjo izvemo iz kulturnega koledarja: pri njih je razstavljal akvarele Tomaž Gostinčar, beograjsko Gledališče na Terazijah pa jim je odigralo Partljičevo komedijo Moj ata socialistični kulak.
V dvojni številki časopisa Stig (58 do 59), ki že sedemnajsto leto izhaja v kraju Malo Crniče v pokrajini Stig, to je jugovzhodno od Požarevca proti Ho-molju v Srbiji, lahko preberemo pesnitev Iva Svetina Vas mirabile, ki jo je prevedel Milosav Slavko Pešič. Tudi pogovor, ki ga je imela Ana Dudaš z Desanko Maksimovičevo o poslanstvu ženske — umetniške ustvarjalke, dokazuje, da Stig ni zgolj podeželsko glasilo. Jara Ribnikar je prispevala prozni utrinek z Baltika z naslovom Salaspih, ki je nastal leta 1978.
»
Dvojna številka skopske Sovremeno-sti (3—4) prinaša nekaj prispevkov o makedonskem pisatelju, slovstvenem zgodovinarju in esejistu Dimitru Mit-revu. Dr. Miodrag Drugovac objavlja prispevek z znanstvenega posvetovanja o Življenju in delu tega makedonskega akademika; posvetovanje je skopska filozofska fakulteta priredila letos ob desetletnici njegove smrti. Drugovac piše o kritiki akcijskih vrednot pri Dimitru Mitrevu in se zlasti ustavlja ob razčle-njanju tega metodološkega pojma. Ga-
ne Todorovski piše o Dimitru Mitrevu kot sestavljalcu cvetnikov. Atanas Van-gelov komentira razmerje Dimitra Mi-treva do modernizma. O dveh neuresničenih zamislih Dimitra Mitreva piše Aleksandar Aleksiev. Mitrev je namreč imel v načrtu knjigo o razvojnih usmeritvah makedonske drame in gledališča. Poleg tega je hotel ustanoviti tednik za kulturna in družbena vprašanja, uredništvo pa nameraval zaupati tudi nekaterim svojim najhujšim nazorskim nasprotnikom.
Svetlana Kamdžijaš piše v četrti številki skopskih Razgledov o dramaturškem postopku v drami Divje meso, ki jo je napisal Goran Stefanovski. Miloš Lindro je napisal psiholingvistični sestavek o obrazcu z oslabljenim pomenom. Norišnica kot sredstvo totalitarizma pa je naslov ocene, ki jo je MiŠel Pavlovski napisal ob premieri Jančarjevega Velikega briljantnega valčka v režiji Branka Stavreva. Dramo igrajo v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Med drugim je zapisal: »Morda zveni čudno, toda ponuja se nekakšno vzporejanje, oddaljena primerjava, med Jančarjevim Valčkom in Tetoviranimi dušami, ki jih je napisal Goran Stefanovski. Medtem ko je pri Stefa-novskem Strezova norost odsev njegove bolečine, samoobrambno sredstvo, ki ga varuje pred okolico, pred družbo, je pri Jančarju to prisotno v vsej svoji veličini, z vsem svojim zastrašujočim pritiskom, ki ga izvaja nad ljudmi, pri tem pa se pojavlja kot vrhovni razsodnik (in izvršitelj) v razločevanju med pravičnimi in nepravičnimi,« piše med drugim Misel Pavlovski.
*
V Benetkah je izšla okusno opremljena prva številka revije Mitteleuropa. Natisnjena je v italijanščini in nemščini, morala pa bi iziti še v slovenščini in
965
966
srbohrvaščini, pa iz razlogov, ki niso najbrž samo denarni, ni. Časopis je namreč namenjen bralcem v Sloveniji, na Hrvaškem, v italijanskih deželah Furlanija-Julijska krajina in Veneto, v avstrijskih zveznih deželah Koroška, Štajerska, Linz in Salzburg, ter v za-hodnonemški zvezni deželi Bavarska. 2e v prvi številki med sestavki uglednih sodelavcev zasledimo tudi prispevka spod peresa slovenskih piscev. Prvi je natisnjen v obliki pogovora. Mitja Ribičič odgovarja v prispevku z naslovom Šfst let po Titu o položaju v Jugoslaviji danes, o njenem razvoju v bližnji prihodnosti, o odnosih z Italijo in drugem. Z naslovom Kulturna krajina in predsodki piše Ciril Zlobec o smislu zlasti kulturnega druženja na območju, ki ga imenujemo Alpe-Jadran, o upanjih in nezaupanjih, ki jih zbuja takšno sodelovanje, in o značilnostih tega> skupnega prostora, ki jih moramo vsaj upoštevati, če hočemo polno zaživeti v njem. Giuseppe Marinig piše v sestavku z naslovom Deset let majhnih korakov o nekaterih premikih v dosedanjem uresničevanju osimskih sporazumov.
tako neprisiljen način ima v počitniškem času toliko večji pomen, saj, kakor v uredniškem zaznamku poroča Jože Kopeinig, pričakujejo skupine mladih iz vseh delov Avstrije in tudi iz Nemčije. Jože Kopeinig pa je v tej številki prispeval še razmišljanja o veri in kulturi, ki sta bili v zgodovini te povezani.
Peta številka bratislavskega literarnega glasila Slovenske pohPadv prinaša prispevek Štefana Druga z naslovom ». .. veliko skrbi imam z urejevanjem PohVadov .. .«, kar je odlomek iz pisem Andreja Mraza, literarnega kritika, Jožefu Nižnanskemu, pisatelju zgodovinskih romanov. Štefan Drug namreč komentira korespondenco med tema književnikoma, ki je nastajala v tridesetih letih. Za nas je pomembna toliko, ker iz nje zvemo, kako so se tedaj na Slovaškem pripravljali na objavo prevodov iz srbske in hrvaške poezije v tem časopisu. Ob petdesetletnici prvega kongresa slovaških književnikov je krajši prispevek napisal Daniel Okali, spomin na ta kongres pa je prispeval tudi Josef Rybak.
Tinjski Dialog je svojo 21. številko razširil v četverno. Pretežni del zajemajo obvestila o predavanjih, tečajih in drugih prireditvah, ki potekajo pod okriljem tamkajšnjega Katoliškega doma prosvete do septembra. Med drugim objavljajo tudi tedenski tečaj z naslovom Slovenske počitnice. Predviden je zlasti za nemško govoreče Korošce in obsega pouk slovenščine, to je od preproste konverzacije do prebiranja slovenskih časnikov, pogovor za okroglimi mizami, prepevanja slovenskih ljudskih in nabožnih pesmi, ogledov filmov ipd. Srečanje je predvideno za srednješolsko in visokošolsko mladino, zato bodo slovenski organizatorji poskrbeli tudi za družabne prireditve in kopanje. Pouk slovenskega jezika na
Časopis Monato, ki izhaja v esperan-tu v belgijskem Antwerpnu, objavlja v peti številki med drugim prevod članka Cirila Zlobca, ki je izšel lani v Delu z naslovom Smo Slovenci kulturno zaostal narod? in ki je bil sestavni del Zlobčevega prispevka na lanskem bu-dimpeštanskem kulturnem Forumu. Gottfried Hofstatter v članku o Jugoslaviji komentira znane peripetije z Jo-vanko Brozovo. O evropskem federalizmu na podlagi švicarskega zgleda razmišlja Claude Gacond.
Iz Ingleburna v avstralskem Novem Južnem Walesu smo dobili prvo števil-
967
Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah
ko trimesečnika Svobodni razgovori. Časopis ponatiskuje tudi marsikaj, kar se v kulturi dogaja pri nas. Tako na primer objavlja dve pesmi Ervina Fri-tza, govor Matjaža Kmecla na slovesnosti ob podelitvi Prešernovih nagrad, polemični zapis Janeza Menarta proti vsiljevanju Miodraga Bulatoviča, polemično pisanje matičnega tiska o ustvarjanju jugoslovanšcine, o odgovornosti za slovensko knjigo in še o nekaterih prireditvah v zadnjih mesecih. Ta dvojezični avstralski časopis pa je predvsem poln literarnih prispevkov naših izseljencev. Književnik Bert Pri-bac na primer objavlja dve svoji pesmi, Ivan Zigon v sestavku O Slovencih in slovenščini izvirno razlaga izvor vrste slovenskih imen, Jože Zohar pa v članku Kdo smo, kakšni smo, razčlenjuje in komentira nekatere demografske podatke o naših avstralskih izseljencih glede na razmah kulturnega življenja.
Dodamo lahko še kratek pregled vsebine 2. številke Svobodnih razgovorov, ki smo jo dobili prav te dni. Tudi v tej številki je kopica prispevkov, ponatisnjenih iz slovenskih glasil. Naše avstralske rojake, kakor lahko vidimo iz izbora, zanima predvsem slovenska misel naj si bo v kulturnem ali v narodnem pogledu. Tako so izbrali prispevek dr. Matjaža Kmecla o slovenski prihodnosti 'in kulturi, deset pomisli o skupem slovenskem kulturnem prostoru Marjana Tavčarja, sestavek dr. Borisa Paternuja o temeljnih pomenih slovenske reformacije in še nekaj krajših prispevkov iz naših časopisov. Sicer pa od domačih prispevkov Ivan Žigon nadaljuje s sintezo rezultatov treh raziskav o nastanku slovenščine, Miran Mihelič piše o tem, kako nas asimilirajo in kako se asimiliramo, v reviji pa je še vrsta leposlovnih prispevkov, med njimi Bert Pribac tokrat sodeluje s poezijo v angleškem jeziku.
A. A.