Stran 496.
Maloobrtni kredit.
Ministrstvo trgovine je ravnokar izdalo stenografiški protokol enkete o maloobrtnem kreditu, ki se je vršila v maju tekočega leta. Reči se sicer ne more, da bi ministrstvo ta protokol izdalo s kako hitrostjo. Vender pa smo ga videli nekoliko popreje od drugih vladinih publikacij. Protokolu so priložene vesti o pismeni enketi, katero je ministrstvo 1. 1899. priredilo, ki pa je bilo, mimogrede rečeno, vse drugo le ne uspešna, in pa uvod, ki nam pbve, zakaj se je bila ta enketa sklicala. Leta 1892. — se piše v uvodu — je pričelo ministrstvo trgovine akcijo v podpiranje malega obrtništva, kateri svrha je: ohraniti srednji rokodelski btan, ojačiti ga in mu omogočiti tekmovanje z veleobrtjo. Ta akcija sicer pokazuje prav mnogo uspehov, ali ob jednem se je pokazalo, da bi ne zadostovalo samo, pa še boljše tehniško in zadružno organizovanje rokodelstva, kajti njegovo konkurenčno zmožnost težkoče, kako si preskrbeti konkurenčna sredstva. Organizacija rokodelskega kredita je zaostala daleč za organizacijo kredita pri drugih stanovih, glavno pri veleobrti, pa četudi rokodelstvo sorazmerno več potrebuje kredita nego drugi stanovi. Istotako ne-dostaja obrtniku potrebnega konkurenčnega kapitala. Pri vsem tem pa mora obrtnik dajati svojim naročnikom daljši kredit, včasih celo na nedoločno dobo; svoje dolžnosti pa mora prav točno izpolnjevati. Veleobrtniku je pa tu drugače; dobi za svoje izdelke menico, katero more takoj eskomptovati! Obrtnik dobi težko kredit pri sedanji organizaciji, zlasti če nima imetka. Sicer je tu še privatni kredit, ali ta dela obrtnika odvisnim od upnika. Preiskovanja so pokazala, da je skoro povsod, kjer je propadlo kako rokodelstvo, sodelovalo — pomanjkanje kreoita.
V poslednjem času se je obrnila občna pozornost na to vprašanje. Pozvalo je vse trgovinske zbornice, da mu podajo vesti iz svojega okraja. Trgovske in obrtne zbornice so odgovorile na vprašanja. Iz odgovorov je pa bilo videti, da je velika nejednotnost pri organizaciji kredita.
Iz celega uvoda je razvidno, da je vprašanje o maloobrtnem kreditu tudi od strani vlade smatrano za aktualno, za stvar, katero treba rešiti čim preje. Obrtništvo se seveda ne sme dosti zanašati na vladine akcije, temveč mora samo ugibati, samo razmišljevati, kako bi se rešilo tako vprašanje. Obrtnik sam ve najbolj, kje ga črevelj žuli. Obrtniških organizacij dolžnost pa je, da se marljivo pečajo s tem vprašanjem ter ga natančno študirajo.