8554 AA >01 00200 0 S R EI) N J A K N JI 'i NIC A PRimuriSKI DNEVNIK PoStnlna plačana v gotovini A An i. Al>b. postale I gruppo (i6D9 4*U(j llf Leto XXXVII. Št. 171 (10.993) TRST, torek, 21. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VRH V 0TTflWI POTEKA V ZNAMENJU REAGANOVE NEPOPUSTLJIVOSTI Združene države ne bodo odstopile od politike visokih obrestnih mer Boj proti inflaciji ostaja prva skrb Bele hiše, pa čeprav je to proti interesom evropskih zaveznikov - Poseg Spadolinija - Zunanji ministri o libanonski krizi in položaju v Afganistanu 0TTAWA — Včeraj zjutraj se je uradno pričel sestanek državnih ™ vladnih poglavarjev sedmih najbolj industrializiranih držav zahoda WDA, ZRN, Japonska, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada). si*remljajo jih zunanji ministri in ministri za gospodarstvo, saj je »a dnevnem redu predvsem razprava o gospodarskih vprašanjih, pred-ysem o inflaciji. Bo nedelje so bila na vrsti številna dvostranska srebanja, katerih namen je bil določiti smernice v katerih naj bi potekalo plenarno srečanje. Pri tem je treba še zlasti omeniti sestanek n>ed ameriškim predsednikom Reaganom ter francoskim predsedni-kom Mitterrandom ter med šefom ®*le hiše in zahodnonemškim kanc-*eriem Schmidtom. Oba evropska predstavnika sta "haganu predočila negodovanje za-"°dne Evrope spričo restrektivne jnonetarne politike ZDA, ki s svo-Jhni visokimi obrestnimi merami povzročajo odliv kapitalov iz zahodne Evrope. Glede tega vprašanja je “eagan bil popolnoma gluh, dvo-Jbhnski pogovori med njimi in Mit-kvrandom ter med njim in Schmid-'CB> pa so bili v znamenju popolne-*a soglasja, kar zadeva vprašanje Varnosti zahodnega sveta. V Ottawi nihče ne goji velikih u-Pov v uspeh sedanjega srečanja. *si so se sprijaznili z dejstvom, da h® sklepni komunike, ki bi ga morali objaviti danes in ki je baje že halj časa v pripravljanju samo o-B»enil vprašanja, in probleme, ki tavajo zahodne države in predvsem Evropo, vendar ne bo nakazal nosnega izhoda iz krize. Komunike bo Prepustil vse dobri volji udeležen-ki naj v bližnji bodočnosti premostijo medsebojna nasprotja. Gle-he visok'h ameriških obresti je vprašanje že zaprto, saj je predsednik y*agan jasno povedal Schmidtu in Mitterrandu, da ZDA nimajo za seji8.) nobenega namena, da bi jih znižale. Visoke obrestne mere so ena bistvenih komponent ameriške polivke proti inflaciji in se torej Evropa mora s tem dejstvom sprijazniti. V daljši perspektivi pa bi ta Politika, je menil Reagan, morala Pomagati tudi Evropi, da se reši iz krize. Pičli učinkovitosti evropskih Pritiskov na ZDA je seveda prispevala tudi razdvojenost v vrstah evropskih partnerjev. Sarfio Mitterrantf j- bil v pogovoru s šefom Be'e hi-odločen. Schmidt je sicer prote-s'*ral, kaže pa. da tudi sam verja-h’’e- da bo ameriška denarna politi-slej ko prej koristila tudi Evro-P'- Velika Britanija je skorai v ce-*oti osvojila Reaganovo stališče in v J*m smislu je treba tolmačiti vče-raišnji poseg Thatcherjeve. Predstavniki sedmih najbolj indu-“rializiranih držav zahoda so se P^m posvetili manj zahtevnim vprašanjem ter zahtevali od pred-®ednika japonske vlade Suzukija, "aj Japonska končno omeji svoj trzinski ekspansionizem in naj o-mogoči uvoz evropskih proizvodov J16 samo na svoje ozemlje temveč *^di v države v razvoju. Predočili mu dejstvo, da je trgovinski primanjkljaj EGS z Japonsko dosegel r5 10 milijard dolarjev, kar je ne-yrdržno. Predsednik japonske vlade r obljubil, da bo vprašanje rešeno ,ez nekaj tednov, vendar pa gospo-^ski izvedenci v Ottavvi poudarja-da mu ne kaže verjeti. Včeraj je spregovoril tudi pred-^nyik italijanske vlade Spadolini, * K poudaril, da se velike indu-ptjske družbe morajo zavedati dej-,lVa, da sleherni ukrep na področju Oltarne politike vpliva tudi na go-fPn^arstvo šibkejših partnerjev. V m okviru je poudaril, da se ame-alta politika visokih obrestnih mer ogativno odraža v naraščanju in-^oije v Italiji, kar je predvsem jjvisno od naraščanja izdatkov za ^voavo petroleja. Spadolini je tudi k/:'al italijanska prizadevan.ja za Z Proti inflaciji in še zlasti skem, v Afganistanu in na Bližnjem vzhodu. Ob roou srečanja na vrhu je bil tudi sestanek zunanjih ministrov, na katerem so govorili o dramatičnem položaju v Libanonu. Ameriški državni tajnik Haig je poročal o prizadevanjih posebnega odposlanca ZDA Habiba ter o naporih ZDA, da bi dosegli premirje. Zunanji mi-nisteri so govorili tudi o položaju v Afganistanu in še zlasti o nedavnem potovanju britanskega zunanjega ministra lorda Carringtona v Moskvo, kjer je tamkajšnjim voditeljem orisal zahodno evropski načrt za rešitev afganistanske krize. Tako lord Carrington kot italijanski zunanji minister Emilio Colom bo sta bila mnenja, da bo treba še nekaj časa čakati preden pride do sklicanja konference, ki jo je Evropa predlagala. O vrnu sedmerice piše tudi včerajšnja Pravda, ki obtožuje Reaganovo administracijo, da hočejo izkoristiti sedanji vrh, zato da bi vsilila svojim zaveznikom protisovjetsko politiko. Gre za sedmo tovrstno srečanje, pravi Pravda, ki ga, kot prejšnja označujejo nepremostljiva nasprotovanja gospodarskega in političnega značaja. Predsednik vlade Spadolini ob srečanju s šefom Bele hiše (AP) OB TOPNIŠKEM OGNJU IH OBSTRELJEVANJU Z RAKETAMI Spopadi v Libanonu preraščajo v vojno Palestinci odbili poskus izkrcanja - V Tunisu zasedanje Arabskega sveta za obrambo BEJRUT — Predsednik PLO Ja-ser Arafat je izjavil, da je v teku že devet dni »palestinsko - izraelska vojna. V prvih dneh bombnih napadov so Palestinci ostali hladnokrvni, toda sedaj se ne morejo več obvladati*. Po mnenju mnogih opazovalcev se dogodki na Bližnjem vzhodu nevarno razvijajo. Izrael se menda pripravlja na vojno, ki pa bi bila po obsegu razsežnejša kot tista 1. 1978, ko je izraelska vojska vdrla v južni Libanon do reke Litani. Nevarnost širjenja vojnega spopada je danps še večja. Nekatere arabske države so sicer pripravljene pomagati Libanonu in Palestincem le na materialni ravni, toda druge, kot na primer Sirija, tudi z orožjem. Včerajšnji dan je bil spet priča številnim napadom. Ponoči so se i-zraelske enote skušale izkrcati s čolni na obali južno od Saide (Sidon). Izraelci pravijo, da so zadali Palestincem hude izgube in da je bilo ranjenih 6 njihovih vojakov (po neki drugi vesti naj bi bil ubit ne- ski u da bi s sporazumom med sin-organizacijami in organi-,.,.C|jarr>i podjetnikov določili naj- gfc inflaci^ko stopnjo, preko k® Ie ne bi smeli iti. spadolini se je včeraj sestal tu-Seh7 zahononemškim kanclerjem Vontom, s katerim je govoril o o iem ravnovesju v Evropi ter ^r^tebi po obnovitvi pogajanj med Obodno Evropo in Sovjetsko zvezo, ^or je bil tudi o položaju na Polj- BEOGRAD — Prvih pet mesecev letošnjega leta bo ostalo v analih poslovanja jugoslovanske tekstilne industrije zapisano z zlatimi črkami. Po lanskoletnem izvozu v višini 730 milijonov dolarjev, kar so na nedavni seji izvršnega^g^-^te. industrijske veje očedili za zelo u-godno, se je od januarja do junija letos vrednost izvoza povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 65 odstotkov. itmiMiiiiiiiiiitiaiiiiiuiiiiimiiiimiiiiifmimitiiiiiitnniiiiiifiiitujimiiiiiiiiiuiiiiiiimiMiiiuiuiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiuiimiiitiiiiiiiiuiimimiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiP ZARADI IZVAŽANJA KAPITALA V TUJINO Zaporna kazen in 16 milijard globe za milanskega finančnika Calvija Obsojeni še trije njegovi sodelavci - Za vseh izpustitev na začasno svobodo MILAN — štiri leta zapora in 16 milijard in pol lir globe za Roberta Calvija, 3 leta zapora in 8 milijard Ur globe za Antonija Tonel-la, 2 leti in pol zapora in 6 miU-jard globe za Giuseppa Zanona ter M AtHMR «iPora in^et mi-hjard m pol globe za Giorgia Ca-pugija. Tako se je sinoči po devetih urah posveta izrekel sodni zbor na procesu proti desetim velikim itati-janskim finančnikom, obtoženih ne- dovoljenega izvoza kapitalov. Osta-Uh šest obtožencev so sodniki o-prostili sicer pa so tudi vse štiri obsojene zaradi pomilostitve dveh let kazni, ki je med tem stopila v veljavo že na začasni svobodi. »Primer Calvi* je izbruhnit .20. maja letos, ko so finančni stražniki aretirali Roberta Calvija in njegove sodelavce. Sodniki so jih obtožili nedovoljenega izvoza kapitala, do katerega naj bi prišlo med iiiinmiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitmiiiitiiaifiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KONČAN IZREDNI KONGRES POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE Kania: Socializem braniti tako kot branimo neodvisnost Poljske Državno in partijsko vodstvo pred novimi težavami: že za četrtek napovedane stavke - Hladno in odmaknjeno zadržanje Moskve VARŠAVA — Sekretar poljske partije Stanlslaw Kania je, ko je včeruj popoldne zakljnčil Izredni kongres PZDP, izrazil prepričanje, da bo socializem zmagal v vsaki deželi, vendar pa bo vsaka izmed njih prišla do te zmage po svoji poti. Danes začenjamo pisati nove strani naše zgodovine, je dejal Kania in poudaril, da je izredni kongres opravil^ dobro delo za partijo in deželo. Po besedah Stanislava Kanie je prišla do izraza obsodba mehanizmov in napak, ki so pripeljale deželo v krizo. Delavskemu razredu, celotnemu ljudstvu in Poljski lahko rečemo, da smo potek kon gresa vodili po poti graditve trajnih zagotovil za neodvisnost domovine in za čvrsto povezanost s socializmom ter za prevladovanje krize. Kania je tudi dejal, da morajo socializem braniti tako, kot branijo neodvisnost Poljske. Pod to parolo, katere besede so bile izpisane z velikimi črkami prek celotne kongresne dvorane, se je odvijal in končal izredni kongres PZDP. Pomen kongresa bo ocenila zgodovina, je nadaljeval Kania. V tem trenutku lahko rečemo le, da je deloval z veliko odgovornostjo. Izrazil je veliko pripravljenost potrditi zagotovila, da se kriza v deželi ne ^Cagan in Schmidt pred včerajšnjim srečanjem na vrhu (AP) bo več ponovila. Potrdil je krizne izvore in nakazal možnosti, kako jih prevladati. Prav tako je tudi potrdil na kakšnih temeljih je potrebno v bodoče graditi odnose v deželi. Po besedah Stanislavva Kanie so v novem CK v večini delavci in nih kmetje. »To je delavsko-kmečki cen-1 tralni komite. Nekateri pravijo, da je to tudi delavsko-kmečki-vojaški komite. Sestavljajo ga tudi tovariši 1 v uniformah, ki jih je tokrat več ] kot kdajkoli v zgodovini. Vse to I potrjuje prepričanost, da sta v na-1 šem težkem položaju idejna in bojna pripravljenost naših oboroženih sil veliki vrednoti na liniji obrambe neodvisnosti Poljske in na Uniji obrambe socializma*, je poudaril Kania. Realni sociaUzem ni in nikoli ne bo idealen. Ta socializem ne more biti absolutno idealen. Idealni sociaUzem počiva v stalnem boju v načeUh in bodoči rodovi bodo le na teh temeljih lahko ohranili pridobljene vrednote in menjali družbo, je končal govor Stanislav Kania. Kčngres se Je torej končal z zmago umerjenega krila poljske partije, ki ga vodi Kania. To pa še nc pomeni, da je Poljska premostila veUke notranje težave. Že v prihodnjih dneh se bo morala namreč vlada spoprijeti s sindikalnimi vprašanji, saj je za četrtek napovedana stavka pristaniščnikov. za petek pa ponovna stavka uslužbencev letalske družbe LOT. Jasno .je. da tak potek partijskega kongresa v Varšavi ni prijal Sovjetski zvezi. Moskovske reakcije so bile nladne in marsikdaj tudi nekorektne, ali vsaj povsem neobičajne. To velja tako za besedilo brzojavke, s katero je Brežnjev čestital Kanu za izvolitev za prvega sekretarja PZDP. Brzojavka se začenja z nazivom' »spoštovani tovariš*, namesto običajnega naziva »dragi tovariš* in ne vsebuje nobene od običajnih hval. ki so značilnih za čestitke s Kremlja. Fač pa je Brežnjev izkorištil priložnost, da je Kanio opozoril, da se bo moralo tudi v bodoče «bratsko prijateljstvo* > med obema partijama razvijati »na osnovi marksističnd-lenini-stičnih načel in sociaUstičnega in-ternacionatizma.* Sicer pa je moskovski tisk mak) poročal o poteku kongresa: omejeval se .je na navajanje posegov delegatov v zvezi s prijateljstvom do Sovjetske zveze in sploh ni poročal o izključitvi Gie-reka iz partije in niti o uvedbi taj-voUtev novega partijskega vodstva. leti 1973 in 1975, ko naj bi Calvi prodal delnice zavarovalnice Toro švicarskim finančnim družbam, od katerih so domnevati, da so bile povezane z italijansko družbo Centrale finanžiaria, ki ji predseduje Calvi, ter da je nato odkupil iste delnice po ceni, ki je bila mnogo višja od kvotacije delnic na borzi. Na ta način naj bi Calvi iisvipzil 28 milijard lir. * Podobno operacijo naj bi biti izvedli tudi z banko Credito, Varesino. Ta banka je prodala švicarskim družbam 900 tisoč delnic jn Centrale finanžiaria je te delnice odkupila za 2 milijardi in pol več. Calvijevi zagovorniki so ves čas trdili, da švicarske družbe niso bile vezane na Calvija, ampak da je šlo pač za povsem običajno kreditno o-peracijo. Vendar sodniki tej verziji očitno njso verjeli. Morda tudi zato ne, ker je ti dve operaciji zabeležil tudi častitljivi mojster framasonske lože P2 Licio GelU in so te beležke odkriti milanski sodniki- Seveda pa proces ni razkril vloge, ki bi jo lahko imel Gelli pri teh operacijah. Ugotovili so le, da je Gelli užival popolno zaupanje Roberta Calvija in ene največjih predstavnic italijanskega finančnega sveta Anne Bono-mi. Dokaz za to naj bi bilo tudi dejstvo, da so med Gellijevimi dokumenti našli tudi pogodbo, ki sta jo podpisala Calvi in Bonomijeva. O včerajšnji razsodbi sta tako dr žavni tožilec kot državni pravobranilec izrekla pozitivno mnenje. Res je kazen, ki so jo naložili štirim obsojencem še kar visoka; gre pa pripomniti, da je Roberto Calvi, kljub temu, da je državo prikrajšal za težke milijarde, po dveh mesecih zapora zopet na svobodi. ki častnik). Palestinci trdijo, da so odbili napad z morja in tudi zračni desant helikopterjev. V jutranjih urah je izraelsko letalstvo bombardiralo trdnjavo Beau-ford. V popoldanskih urah so se napadi ponovili tudi na drugih področjih južnega Libanona. Palestinski borci so v jutranjih u-rah obstreljevali z raketami področje pri Safadu kakih 5 km severno od Genpzaretskega jezera (Galilejsko morje). Neka ženska je bila u-bita, več oseb pa je bilo ranjenih. Zaradi izraelskih napadov so prekinjene prometne žile med Bejrutom in južnim Libanonom. V Bejrutu samem obstoja nevarnost epidemij, ker so pod ruševinami področja Fahami in arabskega vseučilišča še številna trupla. Libanonska vlada je nemočna ter se je že dvakrat o-brnila na generalnega tajnika OZN \Valdheima. Prihodnjo sredo se bodo v Tunisu sestali predstavniki A-rabske lige, ati točneje »Arabskega sveta za obrambo*. Posebni poslanec predsednika Reagana Philip Habib čaka v Tel Avivu na privolitev izraelske vlade na njegove pogovore z bejrutsko vlado nakar bo odpotoval v libanonsko glavno mesto. Kitajski tisk o-stro obsoja izraelske napade ter poziva vse države, ki jim je kaj do pravice, da napravijo konec izraelskim zločinskim pobudam. STANJE NA SEVERNEM IRSKEM Neuspeh mirovne misije Rdečega križa LONDON — Člani misije mednarodnega Rdečega križa, ki so pred dnevi dospeli na Severno Irsko, da bi skušati doseči sporazum med zaporniki irske republikanske armade in britansko vlado, so morati včeraj priznati svoj neuspeh. Švicarjem Frank Schmidtu, Phi-tippu DTiauteyvilu in Rem bachu ni uspelo spraviti za” isto pogajalno mizo trdožive severnoirske separatiste in trmasto Margaret Thatcher, ki vztraja pri svoji nepopustljivosti. Da bi prenehati serijo gladovnih stavk, so jetniki IRA izrecno zahtevali skupne pogovore s predstavniki londonske vlade. Nasprotno pa so britanske oblasti pred pričetkom kakršnihkoli pogajanj zahtevale prekinitev vseh osmih gladovnih stavk, ki še potekajo v belfaškem zaporu Maže. Šlo je v bistvu za izredno formalni «kdo bo koga ponižal*, ki priča o tem, da sta biti obe strani le malo zainteresirani za pogajanja. Medtem pa vsak čas pričakujejo smrt Kierana Dohertyja in Kevina Lyncha. Dohertyjeva usoda visi kot Damoklejev meč tudi nad sosednjo dublinsko vlado. Mladi član IRA je bil namreč pred nedavnim izvoljen v irski parlament in tamkajšnje prebivalstvo z velikim negodovanjem spremlja pasivnost svoje vlade, katero obtožujejo, da ni dovolj odločno posredovala pri britanskih o-blasteh v obrambo svojega parlamentarca. V soboto je na primer kakih dvajset tisoč demonstrantov poskušalo napasti britansko veleposlaništvo v Dublinu. Da bi vsaj delno ublažil nasprotovanje večine svojih državljanov pa je sinoči premier irske vlade Fitzgerald napovedal, da utegne odpoklicati svojega londonskega vele- , poslanika, če bo Doherty umrl. I Zgodovinski dan 22. julij, dan, ko je pred štiridesetimi leti v neposredni bližini Ljubljane počila prva partizanska puška, slavi slovenski narod za Dan vstaje proti zasužnje-valcem svoje domovine. Dejansko pa se je vstaja začela že prej, s trenutkom, ko je prvi o-kupatorski vojak prestopil meje takratne Jugoslavije, in če smo zgodovinsko točni, že takrat, ko je Komunistična partija Slovenije kot najnaprednejša organizirana sila, sredi nezadržnega pohoda hitlerjevskih hord po Evropi, v ilegali pripravljala svoje kadre in množice na zgodovinsko preizkušnjo, ki jo je nezadržno napovedal tok svetovnega dogajanja. Bliskovit razvoj dogodkov pred štiridesetimi leti je znan: S. april — Koncentričen napad Hitlerjeve Nemčije, Mussolinijeve Italije, Hortyjeve Madžarske in Bolgarije kralja Borisa na Jugo- Danes v Ljubljani osrednja proslava 40-Ietnice vstaje LJUBLJANA — Glavno mesto Slovenije bo danes v prazničnem vzdušju sprejelo več deset tisoč uslužbencev osrednje proslave 40-letnice Dneva vstaje slovenskega naroda, ki se praznuje 22. julija na dan, ko je počila prva partizanska puška. Proslava bo drevi ob 20. uri (po jug. času) na Trgu revolucije. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher, ki bo odkril spomenik revolucionarju Edvardu Kardelju. Proslave se bodo množično u-d vic žili tudi zamejski Slovenci iz Italije in Avstrije. Pred osrednjo proslavo bodo na svečani seji republiškega od-bera Zveze združenj borcev NOB podelili letošnja priznanja Dneva vstaje slovenskega naroda. slavijo in njen žalosten razpad z razkosanjem Slovenije med Nemčijo, Italijo in Madžarsko; 'Že nekaj dni nato poziv Komunistične partije Slovenije na združitev v enotno fronto za boj proti okupatorjem; 27. april — Ustanovitev Proti imperialistične fronte slovenskega naroda V Vidmarjevem stanovanju v Ljubljani z objavo programa neizprosnega boja za svobodo s takojšnjim začetkom mobilizacije množic za upor; 22. junij — Napad Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo in istega dne preimenovanje Protiimpe-rialistične fronte v Osvobodilno fronto slovenskega naroda ter u-stanoviten Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet; IS. julij — Odločitev Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da se v Sloveniji prične oborožen upor proti okupatorjem 22. julija; 22. julij — V zasedi pod Šmarno goro poči prva partizanska puška na okupatorjevega sodelavca in izdajalca. Do konca leta 1941 deluje v Sloveniji že 38 partizanskih čet, 6 partizanskih skupin in 8 bataljonov z več kot 2500 borci. Dejanja, ki so se v očeh orna- ZAČEL SE JE PROCES PROTI PAPEŽEVEMU ATENTATORJU Ali Agca sodnikom: «Ne priznavam tega sodišča» RIM — »Ne priznavam tega sodišča*. »Soditi mi morajo v Vatikanu*. »Italija ne spoštuje mednarodnega prava*. »V zaporu so me mučiti*. To so nekateri izmed najbolj značilnih stavkov, ki jih je papežev atentator, Turk Ali Agca, izrekel med svojim kratkim samozagovorom na procesu, ki se je pričel včeraj pred rimskimi porotnimi sodniki. Takoj zatem je Agca dejal, da ne namerava odgovarjati na vprašanja sodnikov in da je zanj proces dejansko končan. Več kot dvesto novinarjev iz vsega sveta in na desetine fotoreporterjev, ki so pričakovali marsikatero pomembno pričevanje, je ostalo povsem razočaranih. Zmanjkal je osrednji protagonist, za katerega skoraj ni dvomov,- da bo vztrajno molčal in prikrival marsikatero pomembno dejstvo. Sodniki se bodo morali le sprijazniti s tem, da je Agca res streljal na papeža, ozadje afere, mandatarji in druge podpore, katerih je bil Turk deležen, bodo še dalje skrivnost. To pa je tudi kar pravzaprav želi »mednarodni terorist*, med katere se Agca sam prišteva, kateremu res ni do tega, da bi dokazal svojo nedolžnost Papežev atentator Ali Agca (na sliki z brado) Je razočaral številne novinarje, ki so pričakovali, da bo končno osvetlil ozadje atentata. Sicer pa je mladi Turk spremljal včerajšuji prvi dan procesa dokaj ravnodušno, saj Je bil v domovini že itak obsojen na smrt zaradi umora nekega novinarja (Telefoto AP) hovalcev in skeptikov, pa tudi nekaterih poštenih rodoljubov, zdela za mali slovenski narod sredi zasužnjene Evrope samomorilna, so se z razvojem narodnoosvobodilnega gibanja in oboroženega boja ter vzporednim nastajanjem nove ljudske oblasti, vse bolj potrjevala kot zgodovinsko utemeljen in dale-koviden epohalen podvig, ki mu v morečem vzdušju okupirane Evrope ni bilo primere. Slovenski narod je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi pod Titovim vodstvom v naslednjih štirih letih s svojim bojem, s svojim nepopisnim požrtvovanjem, s pripravljenostjo na žrtve, z neizmernim junaštvom svojih ljudi, izpisal najbolj svetle strani v svoji zgodovini. Primorski Slovenci smo bili zavesten del tega boja, ki je za nat pomenil nadaljevanje odpora proti fašizmu med dvema vojnama, vendar pa zdaj prvič z jasno perspektivo končne osvoboditve in združitve v skupni domovini. Pogoji za vstajo pri nas leta 1941 še niso bili zreli zaradi specifičnih razmer, toda kljub temu smo tudi na Primorskem že na jesen istega leta imeli prve oborožene skupine, že v poznem poletju istega leta smo imeli v samem Trstu in Gorici in na podeželju prve zametke Osvobodilne fronte, še pred kapitulacijo Italije prve bataljone in brigade, da bi v septembru 1943 vsa Primorska zažarela v vstaji, ki je zajela takorekoč vsakega slovenskega človeka od otroka do starca in potegnila za seboj u skupen boj tudi italijanske delovne množice. Podobno je bilo na Koroškem in v manjši meri v Prekmurju tja na porahsko stran. Prvič je vsa slovenska zemlja prek takratnih krivičnih meja živela isti boj za iste cilje in prvič e zgodovini je skupno slavila zmago in osvoboditev. štirideset let poteka od tistepa prvega partizanskega strela. V tem razdobju, ki v zgodovinskih razsežnostih časa ne pomeni mnogo, ki pa pomeni ogromno za generacije, ki so to razdobje živele in ga živijo, je slovenski narod v novi enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov dosegel ve-sluten razvoj na vseh področjih življenja. Dosegel je lastno državnost, ustvaril si je v njej družbeni sistem, ki mu je omogočil sprostitev vseh ustvarjalnih sil, ustvaril si je temelje za socialno pravično družbo in dosegel ekonomsko blagostanje, ki ga nikoli prej ni poznal. Kot zavestni in ustavno zadolženi soustvarjalec politike, je na novih temeljih začel graditi in razvijati odnose med ljudmi, iz širokih demokratičnih vidikov je začel urejati odnose do narodnosti v svojih mejah m se aktivno angažirati za usodo tistih delov svojega narodnega telesa, ki so kljub zmagovitemu narodnoosvobodilnemu boju ostali izven njegovih državnih meja. Vse to ni bilo doseženo brez žrtev, brez samoodpovedot anja, brez premagovanja odporov in objektivnih težav. Vse to so rezultati sposobnosti obvladovanja živega procesa družbenega presnavljanja, ki mora skozi sprotna preverjanja in korekture družbenega sistema, ki mora skozi razvoj miselnosti ljudi, ki se mora spopadati z lastnimi slabostmi in jih premagovati, ki mora računati tudi s sovražno dejavnostjo od zunaj, ki se mora — v svetu vedno večje soodvisnosti in integriranja — spopadati s političnimi in gospodarskimi krizami svetovnih razsežnosti. Toda prav ta sposobnost je obenem jamstvo, da bo naš matični narod, v sklopu jugoslovanske državne skupnosti, sposoben premagati tudi sedanje težave. Ko tudi mi, Slovenci v zamejstvu, skupno z matičnim narodom proslavljamo 40-letnico Dneva vstaje, izražamo s tem ne le našo vero v nadaljnjo zmagovito pot njegove rasti, ne le zaupanje v njegovo sposobnost obvladovanja vsakršnih težav, pač pa tudi zvestobo idealom, ki so navdihovali prve upornike pred štiridesetimi leti in vse, ki so jim sledili na bojno pot, zavedajoč se, da nas ta zvestoba zavezuje tudi zelo konkretno s tem, da smo živa, tvorna, narodnostno in politično osveščena skupnost, ki se zaveda, da boja za lastne narodnostne pravice ni mogoče ločevati od življenja matice, od boja za splošni demokratični razvoj v državi, v kateri živi, za sožitje in sodelovanje ob meji, za prijateljstvo med narodi. Naša hvaležna misel naj gre ob štiridesetletnici prvega strela iz partizanske puške vsem, ki so v u-poru padli, da bi preživeli uživali svobodno pravičnost in mir. (jk) NA SINOČNJI REDNI SEJI SKUPŠČINE Pokrajinski odbor LpT je predložil proračun za letošnje finančno leto Po predvidevanjih bo glasovanje, izid katerega je ie določen, na petkovi seji Središče krajevnega političnega dogajanja se je včeraj preselilo s tržaške občine na pokrajino; na sinočnji seji skupščine je namreč manjšinski odbor Liste za Trst predstavil proračun za finančno leto 1981. O njem bo pokrajinski svet glasoval po vsej verjetnosti že na petkovi seji, sestal pa se bo tudi jutri in v četrtek; vsekakor pa se mora pokrajinski svet izreči o politično - programskih predlogih li-starskega odbora pred soboto 25., ko bo zapadel rok, ki ga je določil pokrajinski nadzorni odbor za o-dobritev proračuna. Po odločitvi LpT, ki ne namerava sodelovati z nikomer in potem ko je tudi neposredno sodelovanje med ostalima dvema številčno najmočnejšima strankama, to je KD in KPI, v sedanjem trenutku zaradi križanih vetov nemogoče, je usoda pokrajinskega proračuna že določena: skupščina ga bo zavrnila, za njegovo odobritev pa bo predsednik nadzornega odbora imenoval komisarja «ad actum*. prefekt pa pozneje komisarja «ad acta», ki bo razpustil skupščino in sklical nove volitve. Politično poročilo k proračunskemu dokumentu je podal predsednik Ventura, ki je uvodoma orisal tisto verižno reakcijo, 1 i je sledila izstopu KPI iz prejšnje koalicije in se zaključila z izvolitvijo manjšinskega odbora LpT. Predlog o u-ravnovešenih upravah je Ventura označil kot nekoristnega, škodljivega in dvoumnega; zato je LpT dala svoj predlog, ko je glasovala za po enega predstavnika ostalih političnih sil; s tem v zvezi je dejal, da ta formula za rešitev mesta ni bila sprejeta zaradi volje drugih ter da KD in KPI še nista pripravljeni sodelovati z listo. Obširneje je govoril o treh programskih točkah liste, brez katerih je ni sploh mogoče pojmovati in nato podal pregledno poročilo o posameznih sektorjih. v katere posega pokrajinska uprava. Najprej je govoril o prispevkih, ki jih lahko nudi pokrajina za razvoj krajevnega gospodarstva in nato poročal o vprašanju osebja, uradov in služb, kar je treba vsekakor preurediti. Poročal je za tem o javnih delih, o kmetijstvu, športu in prostem času; peto poglavje njegovega poročila je bilo posvečeno dobrinam okolja in ekologiji. za kar je bilo ustanovljeno posebno odborništvo šesto pa izo- pokrajinski odbor sestavil proračunski dokument s trdno voljo in s prepričanjem, da bo z njim koristil splošnim interesom mesta. Predsednikovemu poročilu so sledila še druga poročila odbornikov: finančnega je podal odbornik za proračun Bonat (proračun se izenačuje na 42.610.442.354 lir), o vprašanjih osebja pa jc govoril odbornik Cesanelli (v organiku ima sedaj pokrajina 744 oseb, predvidenih pa je kar 975); o javnih delih je spregovoril odbornik Bari (med drugim je dejal, da je pokrajina pred kratkim poverila nalog profesionalcu za izdelavo načrta o preureditvi enega paviljona v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice za sedež inštituta za geometre s slovenskim učnim jezikom; za izpeljavo teh del pa mora tržaška občina odobriti varianto k varianti 25 splošnega regulacijskega načrta), o kmetijstvu in športu pa odbornik Cavicchioli. Poročila odbornikov sta sklenila Di-ni (o dobrinah okolja in ekologiji) in Meloni (o šolstvu in mladinski problematiki). • Tržaško šolsko skrbništvo javlja, da je bil rok predložitve prošenj za začasno dodelitev učnih mest na osnovnih šolah podaljšan do 30. julija. • Danes, 21. julija, bodo na gradu Sv. Justa ob 21.15 predstavili film Andreja Tarkovskega «Stalker» (SZ 1980), kateremu je žirija prvega festivala festivalov dodelila prvo nagrado kritike. Reakcije nekaterih strank na odločitev Liste za Trst PREDSTAVITEV III. ZVEZKA Posegi z mednarodne konference o manjšinah V četrtek, 23. julija, bo ob 11.30 v dvorani pokrajinskega sveta predstavitev tretjega zvezka o posegih na mednarodni konferenci o manjšinah, ki je julija 1974 združila v našem mestu več kot tisoč raziskovalcev. Zvezek vsebuje predavanja, ki so jih imele vidne osebnosti in se nanaša na socialni in e konomski pogled obstoja in raz voja manjšin. V njem lahko dobimo dela prof. Babudiera in Aleša Lokarja s tržaške univerze, prof. Toussainta Hočevarja z new orleanske univerze. Stojana Spetiča, Lucijana Volka in drugih, ki so trezno in podkovano podali razne aspekte manjšinske problematike. braževanju, kulturi in mladinski problematiki. Sedmo poglavje predsednikovega poročila je bilo posvečeno vpraša nju slovenske narodnostne skupnosti: svoje misli o tem vprašanju je LpT že večkrat izrazila, je dejal Ventura in pristavil, da je treba z njim v zvezi do konca izvajati u-stavna določila; po njegovem mnenju je izvajanje teh določil predvideno v Gruber Bencovem zakon skem osnutku, ki predvideva tudi zaščito drugih manjšin in narod nostnih skupnosti. Izrazil je prepričanje. da stara nerazumevanja bo moč premostiti le z večjim medsebojnim poznanjem, zaradi česar bo treba napeti vse sile in doseči ta cilj; pristavil je še, da bo italijanska večina skušala do konca na rediti svojo dolžnost in to poglavje zaključil z ugotovitvijo, da bo mo goče mesto rešiti samo z združeni mi silami. Svoje politično poročilo o programskem dokumentu je sklenil s poglavjem o socialnih in psihiatričnih vprašanjih ter pristavil, da je Ni bilo treba dolgo čakati na reakcije političnih strank na sobotno odločitev Liste za Trst, ki je na skupščini članov zavrnila vsako o-bliko sodelovanja z ostalimi političnimi silami, predvsem pa s KD in se raje zavzela za sklicanje predčasnih volitev. Le te so namreč neizogibne tako za obnovitev občinskega, kakor tudi pokrajinskega sveta, kjer se je sinoči začela proračunska razprava, k: se bo že v tem tednu zaključila - zavrnitvijo najvažnejšega politično - programskega dokumenta manjšinske uprave LpT. Reakcije na tako odločitev liste so bile zelo ostre. pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni je med drugim izjavil, da odločitev liste, ki je odklonila predlog demokratičnih strank za sodelovanje na občini in pokrajini, kar neizogibno vodi k predčasnim volitvam, neizpodbitno potrjuje nesposobnost Liste za Trst, da bi zaradi svoje heterogenosti delovala za ponovno povezavo bistvene enotnosti v mestu v tako težkem trenutku, kot ga preživlja Trst. Gre za zelo težko odgovor nost — je še dejal Pittoni — za odgovornost, ki je z različnih vidikov skupna tudi drugima dvema največjima političnima silama, to je KD in KPI. O odločitvi skupščine listarjev je bil govor tudi na pokra jinskem festivalu komunističnega tiska, ki se je v nedeljo zaključil na razstavi šču pri Montebellu s posegi člana strankinega vsedržavnega vodstva senatorja Cossutte, pokrajinskega tajnika Tonela in predsednika KGS Miloša Budina, o čemer pa poroča mo na drugem mestu. Pokrajinski tajnik KD Antonio Coslovich pa je med drugim izjavil, da vtis že vnaprej določenega izida sobotne skupščine LpT kaže, da je temperatura politične emotiv-nosti v mestu še zelo visoka. Glas 247 oseb, kar je le nekaj več od polovice vseh članov LpT — je še dejal Coslovich — lahko spravi v težave mesto; da bi lahko škodovala krščanski demokraciji, je lista raje »kaznovala mesto* in mu od vzela trdna odbora, ki bi bila v vsakem primeru boljša od najboljšega prefekturnega komisarja. Te odgovornosti je trebi razkriti — poudarja Coslovich — in nanje opo zoriti predvsem tiste občane, ki so verovali, da bo taka LpT lahko mesto rešila iz vseh težav. Posledica takega zadržanja je zastoj v življenju mesta, za kar bo nosila vso krivdo samo LpT. Pokrajinski tajnik KD je še izjavil, da glede možnosti sporazuma ni bilo elementov, ki bi narekovali optimizem, v demokraciji pa ne veljajo toliko vtisi, kot pa konkretni predlogi. Dokazano je bilo, da je enotna KD z jasnimi in bistvenimi predlogi naredila vse, kar je bilo v njeni zmožnosti, da bi rešila pokrajinski in občinski odbor. »Vtis imam — je zaključil Coslovich — da LpT gre v smeri krize in globokega razkola, ne pa v smeri dosege absolutne večine. To mora biti v premislek vsem, da ne bi še naprej izolirali mesta od de žele, države in Evrope*. Po mnenju socialdemokratov po meni odločitev LpT poraz razuma; istočasno pripisujejo križanim vetom vso odgovornost, ker da so onemogočili vsak poskus ohranitve sedanjih mandatnih dob in še poudarjajo, da je treba sedaj narediti vse, da bi čimprej sklicali nove volitve. O potezi LpT se je s tiskovnim sporočilom izreklo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Zapora nasproti ostalim strankam — piše v sporočilu — je kratkovidno politično dejanje, ker nobena stranka- ali gibanje ne more biti v naši različni in raznoliki stvarnosti zastopnik vsega prebivalstva in kriti vseh njegovih potreb in teženj. Predlog KD, da se oblikujeta koalicijska odbora na tržaški občini in pokrajini — se nadaljuje sporočilo — je propadel, ker ga večina zborovalcev Liste ni osvojila; zato izhod skoraj ne more biti drugačen od novih predčasnih volitev tako na občini kot na pokrajini, kjer pa ta uprava traja šele nekaj mesecev. Na obeh glavnih krajevnih ustanovah se bo tako začela komisarska uprava, to je polletna ali tričetrt-letna doba, ko ne bo ničesar storjenega — piše naprej v tiskovnem sporočilu SSk. razen tekočih upravnih zadev, v veliko škodo prebivalstva. Tako bo Trst po vsej verjetnosti edini primer v Italiji, kjer bosta obe največji krajevni upravi i-meli istočasno komisarja, kar da negativno spričevalo političnim silam, ki ne morejo zagotoviti trajne uprave. To tudi v veliki meri jemlje zaupanje prebivalstva v vodilni politični razred. Glavno odgovornost za krizo na tf-žšški občini ima po sodbi SSk Lista, «kar bodo, upajmo, prej ali slej ljudje uvideli in spoznali, da je tako početje škodljivo za vse krajevno prebivalstvo.* Krizo na pokrajini pa je po mnenju SSk povzročila odločitev KPI, »ki je, ne da bi se prej izoblikovala boljša alternativa od koalicijskega odbora KD, PSI, 'PSDI in SSk, odtegnila zunanjo podporo, kar je omogočilo Listi za Trst prevzem pokrajinske uprave*. POSL CUFFARO V RAZPRAVI V NOVINARSKEM KROŽKU Predstavitev predloga KPI o Centru za raziskovanje Poseben poudarek na upoštevanju prebivalstva in ohranitvi značilnosti okolja Krožek za družbenopolitične študi-' je «Che Guevara* je priredil včeraj v Novinarskem krožku razpravo na temo: »Center za znanstvene in tehnološke raziskave za industrijski razvoj: predlogi Komunistične partije Italije*, med katero je tržaški komunistični poslanec Antonino Cuf-faro predstavil javnosti zakonski predlog KPI o ukrepih za uresničitev Centra za znanstvene raziskave v Trstu. Govornik je uvodoma omenil, da je gospodarska kriza, ki že dolgo let pesti Italijo, odvisna v mnogo-čem od pomanjkanja znanstvenih raziskav na industrijskem polju. Za prebroditev krize je potrebna reforma na tem področju, potrebne so nove pobude z jasno začrtanimi cilji. Ena od takih pobud zna gotovo biti uresničitev Centra za znanstveno in tehnološko raziskavo, ki bi moral vzrasti na področju Padrič. Center naj bi bil evropskega, oziroma mednarodnega obsega, predstavljal naj bi pomembno gospodarsko okrepitev za tržaško pokrajino in za celotno Furlanijo - Julijsko krajino, to pa še predvsem, če bodo v sklopu centra zgradili evropski protosinhrotron. , Operativno središče bodočega centra bi postalo sedanje že opuščeno begunsko taborišče pri trbiški cesti. Seveda bi morali za vse ostale objekte uporabiti že nekaj časa vinku-lirana zemljišča pri Padričah. Zakonski predlog, ki ga je včeraj o-risal posl. Cuffaro, predvideva v svojem tretjem členu, da bi moral Konzorcij za raziskovalni center skupaj s Kraško gorsko skupnostjo izdelati splošen načrt s podrobnostni-mi programi za pridobitev in uporabo zemljišč. V načrtu bi morali določiti izplačila in odškodnine za prisvojena zemljišča, razen tega bi marali poskrbeti za ustrezno zaščito okolja. S tem bi okolje ohranilo svoje sedanje značilnosti, poskrbeti pa bi morali tudi za določene servise v prid tamkajšnjemu prebivalstvu. Za komunističnim poslancem je posegel v razpravo predsednik Konzorcija za Center za raziskave Ful-vio Anzellotti. Dejal je, da je prav dopoldne Konzorcij podpisal pogodbo o najemu padriškega begunskega taborišča, izrekel pa se je za spoštovanje okolja in zahtev zainteresiranega prebivalstva. V tem sklopu je Konzorcij že iskal stik s Kraško gorsko skupnostjo, v bližnji bodočnosti pa ima namen razpravljati o Centru s tamkajšnjimi ljudmi. Dr. Anzellotti je nato najavil za-30. julij tiskovno-konferenco, na kateri bodo podali obračun dosedanjega dela Konzorcija, ki mu predseduje. V razpravo so nato posegli še predsednik tržaškega Združenja in-dustrijcev Tassi, univerzitetni prof. Costa, prof. Kersovanijeva in delavec štivanske papirnice Fragia-eomo. Izidi izpitov na trgovski Na trgovskem tehničnem zavodu «ž. Zois* so včeraj objavili izide letošnjih zrelostnih izpitov. Izdelali so: Walter Ban (40/60), Ksenija Berdon (56), David Blasina (44), Vanja Cernjava (40), Igor Corossi (60), Viviana Danieli (40), Samo Ferlu-ga (50), Egon Fonda (40), Nadia Frandoli (47), Natalia Gabrovec (43), Pavel Godnič (37), Kristina Gornik (36), Loredana Guštin (53), Nives Guštin (40), Peter Ivancich (38), Vladimir Kosmač (38), Sara Košuta (58), Fabijan Kraljič (39), Walter Labiani (50), Adriana Ku- ret (39), Radivoj Leghissa (46), Paolo Lovrencich (39), Florjan Macor (37), Astrid Marsetti (55), Aleks Milic (40), Laura Negrini (44), Darko Pahor (47), Eda Pancrazi (37), Romana Pecchiari (48), Marko Perčič (60), Romano Pernarčič (56), Bogdan Raseni (51), Alba Rebula (43). Nevio Regent (37), Susanna Sker-lavai (44), Cinzia Škerla vaj (38), Zdravko Skupek (38), Tatiana Smerdel (39), Sergij Stancich (40), Marina Stepancich (46), Mira Sto*- (41), Nadja Tretjak (43), Maria Ussai (42), Giorgio Zahar (37), Nevenka Žerjal (41). Štirje dijaki niso izdelali. Izide zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju »Prešeren* bodo objavili jutri ob 12. uri. NA NEDELJSKEM «NAŠEM PRAZNIKU» V NABREŽINI Drago Legiša o stvarnosti devinsko-nabrežinske občine SSk bo zahtevala predvsem jamstva, da se izvajajo doseženi sporazumi - Pozdrav Filipa VVarascha ■ Kulturni spored Slovenska skupnost bo na pogovorih, ki bi se morali pričeti čimprej, zahtevala predvsem jamstva, da se bo sporazum o programu nove občinske uprave dosledno izvajal. To je na nedeljskem «Našem prazniku*, ki ga je priredila devinsko - nabre-žinska sekcija SSk, poudaril dolgoletni župan devinsko - nabrežinske občine, časnikar dr. Drago Legiša. V svojem govoru je spregovoril najprej o splošnih političnih vprašanjih naše slovenske zamejske stvarnosti in se je zavzel za čim večjo politično in akcijsko enotnost Slovencev, ki je »najtrdnejše jamstvo za obstoj in nadaljnji razvoj* manjšine. «Vsi se zavedamo,* je poudaril Legiša in dodal, da je to tudi eden glavnih vzrokov, da se vprašanje globalne zaščite ne premakne z mrtve točke. Ko je spregovoril o političnem sta- ........................................................... Cossutta, Budin in Tonel ob koncu pokrajinskega festivala «Unita» in «Dela» Politični program tržaških komunistov za sožitje in demokratično prenovitev Temeljne postavke so zaščita Slovencev, sodelovanje z Jugoslavijo, antifašizem in politika obnove ■ Ostra ocena manevrov Liste za Trst nju v devinsko - nabrežinski občini, je Legiša najprej dejal, da je Slovenska skupnost »z velikim čutom odgovornosti spremljala dogajanja v občini*, da je pet let podpirala manjšinsko upravo, ki sta jo sestavljali KPI in PSI. da pa je bil tokrat glas SSk za proračun osnovan na drugačni stvarnosti, to je na sporazumu o nekaterih načelnih programskih točkah in na odstopu sedanjega odbora. »Zdaj*, je nadaljeval Legiša, »je treba začeti z izvajanjem tega sporazuma Izvoliti je treba župana in občinski odbor, skratka zares novo občinsko upravo, kar naj bo razvidno tudi na zunaj.* Treba je uspešno izvajati sporazum, jamstva, da bo do tega prišlo, pa morajo nuditi ljudje, ki bodo zasedli najodgovornejša mesta v novi upravi. Udeležence «Našega praznika* je pozdravil tudi predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch, ki je še z'asti poudaril, da Slovenci ne bodo šli v sosvete. v katere jih sili dunajska vlada. Popoldanski spored, ki je kljub neugodnemu vremenu privabil na i-grišče Sokola veliko obiskovalcev, se je pričel s koncertom nabrežinske godbe na pihala, ki jo vodi Stanko Misie.i, nato pa je za ples igral ansambel Igo Radovič. Šesti pokrajinski festival komunističnega tiska, ki je doživel izreden uspeh, saj ga je obiskalo na tisoče Tržačanov, se je v nedeljo končal z govori tajnika pokrajinske federacije KPI Tonela, člana pokrajinskega vodstva KPI Budina in senatorja ter člana vsedržavnega vodstva KPI Armanda Cossutte. Tonel se je uvodoma zaustavil pri vprašanju popuščanja napetosti. Spomnil je na peticijo, ki naj na deželni ravni zahteva odpravo sklepa, da se v naši deželi postavijo jedrske rakete. Prešel je nato na sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in zahteval od vlade in dežele konkretnejše in resnejše zavzemanje za uresničevanje vseli delov osimskih sporaz.umov. To ima velik pomen tako za gospodarski razvoj Trsta kot za utrjevanja sožitja med Italijani in Slovenci. Zato pa je potrebno, da parlament odobri v teku leta zakon o globalni zaščiti Slovence#*.y..Italiji in fta se z združenimi močmi vodi boj proti fašizmu na Tržaškem, kjer smo v preteklih TV naročnino pravočasno poravnati! Vodstvo finančne intendance sporoča višino zneskov, ki jih morajo radijski in televizijski naročniki plačati za obnovo naročnine. OBNOVA TELEVIZIJSKE NAROČNINE: črno-beli: 2. polletni obrok....... 21.785 lir 3. trimesečni obrok....... 11.365 lir barvni: 2. polletni obrok......... 40.280 lir 3. trimesečni obrok....... 21.020 lir OBNOVA RADIJSKE NAROČNINE 2. polletni obrok............L340 lir 3. trimesečni obrok.......... 700 lir Kdor ne bo do 31. julija poravnal naročnine, bo moral plačati zvišane zneske, kot jih predvideva zakon. Nove naročnine za barvne televizijske sprejemnike: naročnino za nove barvne sprejemnike, ki zamenjujejo črno-bele, je treba poravnati na t/r 9100 in ne na računu, ki je namenjen obnovam. meščanom, ki so bili prepričani, da je listarsko gibanje tuje vsakršnim manevrom. Osrednji del Tonetovega govora je bil posvečen politični krizi, ki je zajela občinsko in pokrajinsko upravo. Poudaril je huda na-sprotstva, ki so se znotraj LpT pokazala v zvezi s predlogom o sodelovanju s KD. »čudno je,» je dejal Tonel. «kako so bili nekateri voditelji LpT pripravljeni sodelovati prav s tisto KD, proti kateri je volilo več tisoč Tržačanov, ko so svoj glas oddali za melonarski sim-Dol.» • Istočasno pa dokazujejo razne de mokristjanske pobude za sodelovanje z Listo, da se KD boji predčasnih volitev in da je skušala do seči sporazum, ki je imel predvsem antikomunistični predznak. Ob koncu je Jotiel poudaril, da se komunisti teh volitev ne bojijo in da že sedaj vabijo k čimširšemu soočanju 1 množicami rdbMMnovi stvarnega načrta za razvoj Trsta, v katerem ima prednost predvsem industrijski razmah in kulturno sožitje, Miloš Budin je v slovenščini med drugim podčrtal, da je prisotnost slovenske problematike in seveda slovenske kulture in besede na takem prazniku, kot je pokrajinski fe stival komunističnih glasil, nekaj povsem običajnega in normalnega, saj je odraz tržaške stvarnosti, ki je zgodovinsko dvonarodnostna in in mimo katere ne more niliče, razen tistega, ki tako resničnost hote in v krivi veri zakriva. Ugotovil je, kako je protislovenska in protikomunistična politika LpT obudila v nekaterih krogih nacionalistično nestrpnost in kako je bito s tako politiko preprečeno izvajanje dobrega dela osimskega sporazuma ter sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo »To so rezultati politike Liste za Trst, ki je tri leta upravljala tržaško občino. Danes se je to upravljanje, kot kaže, prenehalo. Listo bo na občini zamenjal komisar. Jasno je, da je prav odločna politika naše stranke odločilno prispevala, da se za entoat ni uresničilo sodelovanje med Listo. KD in drugimi manjšimi strankami. Prav slednje stranke so v zadnjem času preveč mešetarile okoli vprašanja sodelovanja z mplonarji in to v upanju, da bo Cecovinijeva Lista vsaj delno odstopila od svojega nazadnjaškega programa in politike. Včerajšnja skupščina listarjev pa je še slednjič dokazala, kakšne pasme so in kako pojmujejo svojo vlogo: to je bil še zadnji dokaz, da je z njimi mešetarjenje nesmiselno in da ne more privesti do razčiščevanja, saj hoče ostati ta formacija protidemokratična protislovenska in v bistvu protitržaška,* je dejal Budin in nato nadaljeval z ugotovitvijo, da Trst potrebuje alternativno politiko. Komunisti imajo točen politični program s temeljnimi točkami, kot so zaščita Slovencev, antifašizem, sodelovanje z Jugoslavijo in demokratično reševanje drugih vprašanj. V zvezi z zaščito Slovencev je Budin dejal, da .je treba politično akcijo za dokončno rešitev tega vprašanja popestriti. Potrebna .je enotnost vseh Slovencev in tistih sil, ki jim je ta problem pri srcu. Za komuniste je to vprašanje prvenstvenega pomena in zato ne bodo popustili v doslednem boju, da se začne v parlamentu razprava o tem vprašanju. O hudi in vsestranski krizi, ki je zajela Italijo, je nato spregovoril komunistični senator Cossutta. Od inflaci.je do energetske krize, od industrijskega razvoja do kmetijskega načrtovanja, od terorizma do hudih škandalov, ki pestijo Italijo, od pobud za mir in popuščanja napetosti do odnosa z mednarodnimi premiki: na nobenem področju nima italijanska vlada jasnih in konkretnih smernic in načrtov. Zato .je potrebna popolnoma nova politika, ki naj obnovi in sanira težki položaj, do katerega je pripeljalo 35-letno upravljanje skorumpiranega političnega vodstva. Zato pa je potrebno, da se, podobno kot v Franciji, združijo vse levičarske sile, ki naj ustvarijo al-. ternativno demokratično upravljanje države. Prešel je nato na tržaške razmere. »Z zavrnitvijo proračuna in z imenovanjem komisarja, je vprašanje občinske uprava doseglo višek. Glavni vzrok za to je nadutost LpT, ki bi rada še naprej upravljala mesto, ne da bi imela privoljenje večine*, je dejal senator. «Ni dovoljeno voditi kampanje proti domnevni nadutosti strank — kot je to delala Lista in zavzeti nato stališča, ki jasno kršijo najosnovnejša načela demokracije. Za dobro upravljanje Trsta in za reševanje njegovih težkih problemov je potreben obnovitveni načrt. ki naj najde uravnovešeno rešitev gospodarskih (pa ne samo teh) težav mesta. Nadalje je nujno doseči sporazum in sodelovanje vseh demokratičnih sil, ki se borijo za obnovo. Danes je boli kot kdaj prej nevarna" in: absurdna linija KD. ki zavrača ljudsko in obnovitveno moč KPI*. Cossutta je v sklepnem delu iz javil, da če bo prišlo do razpusta občinskega in kot kaže tudi pokrajinskega sveta — za kar je kriva oholost LpT in zaprtost KD — bodo komunisti pozvali delavski razred in vse državljane, naj se s svojim glasom opredelijo za obnovo in za enotnost vseh sil, ki so za Eksplozija v mehanični delavnici V mehanični delavnici JEG v lJ-lici Flavia 130 sta se v manjši eksploziji poškodovala včeraj, nekaj po 14. uri, mlada delavca. 18-letne-ga Oriana Minco, ki je doma v Ulici Forti 74, so zaradi udarca v glavo in drugih lažjih poškodb sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil 20 dni, medtem ko so 17-letnega Giampaoia Samso, ki je utrpel opekline prve stopnje po rokah, po prvi pomoči odpustili. Delavca sta se ponesrečila med varjenjem železnih vrat. Vrata sta namreč naslonila na prazen sod, v katerem je pa očitno ostalo nekaj vnetljivega topila, ki je zaradi visoke temperature povzročilo eksplozijo. Na kraj nesreče so prišli tudi možje policijskega znanstvenega oddelka. Osa je povzročila nesrečo Zaradi pika ose, ki se je pritihotapila v vozilo, je 24 letni uslužbenec Alessandro Gianoglio izgubil oblast nad avtomobilom znamke renault in je nekaj po ovinku pri univerzi v Ul. Valerio trčil v obcestni drog mestne razsvetljave. Pri teto je utrpel udarec v glavo in zloto nosne kosti ter drugo poškodbe, tako da se bo zdravil 20 dni. V nesreči se je laže poškodovala tudi sopotnica, 23-letna Patrizia Cu-mar, por. Betic ter njena dveletna hčerka Ambra, ki so jo sprejeli v otroški bolnici Burlo Garofolo s se-obnovo razpoložljive. demdnevno prognozo okrevanja. ....................... iiiliiiiiiMiiiilmiinummiiM.iiiiiiu n i mn Ivan Bratina nasledil pokojnega S. Zorzenona daj vodil komunistično skupino na goriški pokrajini. V KPI se je vpisal leta 1974, sedaj pa je član pokrajinskega tajništva komunistične federacije in deželnega odbora KPI-Bil je tudi podpredsednik deželnega odbora za radio televizijsko službo. Z Borisom Iskro je Bratina drugi Slovenec, ki je član dcžclneg* sveta. Ivan Bratina Komunistični svetovalec Ivan Bratina je med včerajšnjo sejo deželnega sveta nasledil pokojnega Spar-taca Zorzenona, na katerega so se tovariši včeraj spomnili s šopkom nageljnov, ki so ga položili na njegov sedež. Ob priložnosti je spregovoril tudi predsednik deželnega sveta Colli. Ivan Bratina, ki je prisegel včeraj tudi v slovenščini, je doma z Goriškega in je do se- ŠD Breg izreka iskreno sožalje odborniku Silvestru Korenu ob izgub* drage mame. Ob izgubi drage mame izrekaj0 najgloblje sožalje Silvestru Korenu uslužbenci občine Dolina. Uprava občine Dolina izreka iskreno sožalje Silvestru Korenu ob 1*’ gubi drage mame. Sekcija KPI občine Dolina izrek* globoko sožalje tov. Silvestru Ko” remi in svojcem ob izgubi drag* mame. Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni v 61. letu starosti umrl v Sydneyu (Avstralija) ARMAND0 CROLLINI udeleženec NOB in preživeli interniranec uničevalnega tabo-šča Rižarna v Trstu. Od zaslužnega antifašista in borca NOB se bomo poslovili danes, 21. julija, ob 16.30 (po jugoslovanskem času) na piranskem pokopališču. Zveza ZB NOV In druge MDPO obalnih občin ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame IRME PRASEU vd. GERMI se iskreno zahvaljujemo sorodnikom zano sočustvovanje. Trst, 21. julija 1981 in prijateljem za izka-SVOJCI PRERANI GROB ZA GRETEL IN DIEGA SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE 81 Ogromna množica prijateljev, sorodnikov in domačinov je včeraj pospremila k zadnjemu počitku zakonca Gretel Starke in Diega Pri-tnossija, ki sta utonila preteklega 10. julija med poročnim potovanjem nedaleč od grškega otoka Lefkas. Na željo Gretelinih staršev, ki sta prišla iz Nemčije, je bil pogrebni obred v boljunski cerkvi, od koder so nato Diegovi prijatelji ponesli krsti do pokopališča. Pre- den je sveži gomili povsem prekrilo cvetje, je v zadnje slovo zapel domači pevski zbor pod vodstvom Draga Žerjala. Gretel, ki je bila nemška državljanka in po poklicu babica, je spoznala svojega bodočega moža pred tremi leti, ko je bila na počitnicah ob Jadranu. Z Diegom, ki je delal v pristanišču in si je sam izdelal jadrnico, je delila navdušenje nad morjem in križarjenjem. Pretekle- BHiiiiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiitiiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiitiiiiiiilii Gledališča VERDI V četrtek, 23. julija, ob 20.30 bo v okviru Operetnega festivala v Ver diju tretja predstava Kalmanove o-Perete «Grofica Manca*. Orkester gledališča Verdi bo vodil Oskar Da non, zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf Uberto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreogra Tija Gino Landi. Med pevci gre zlasti omeniti naslednje: Elena Zilio, Ggetano Scano, Aurora Banfi, Gi-no Pernice. Riccardo Peroni. Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter. Umberta Raha in Franca Jesuruma. Kino Arision 21.30 (na prostem) «The ele-phant man*. Režija David Lynch. John Hurt, Anne Hopkins, Anne Bancroft. Ritz 18.00 «Papillon» Grattacielo 18.00—21.15 «D gattopar-do». A. Delon, B. Lancaster. Aurora 17.00 »Saturn 3». Capitol 17.00 »Vestilo per uccidere*. Moderno 16.00—22.00 «Butch Cassi-dy». Lumiere 16.30 «Sesso nero*. Prepo-vedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «H tunnel deli orrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Pilodrammatico 15.00 '«!5exy erotic job*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Radio taxi f*irl». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Gioia morbosa del ses-so». Prepovedan mladini pod 18 letom. Razna obvestila Seja pripravljalnega odbora za po "Osnovanje celodnevne osnovne šole Bomjo bo jutri, 22. julija, ob 20. Uri v šolskih prostorih. Gobarska družina Bresadola obveza svoje člane, da bo sedež v uli-ri Giustinelli 7 odprt vsak ponede Wk od 9. do 21 ure za klasifici ranje nabranih gob Izleti SPDT prireja za izkušene planince 25. in 26. julija dvodnevni izlet v Dolomite na Tofano di Rozes in na vrh Fanis Sud. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI. Ul sv. Frančiška 20/11 (telefon 040/767304), do vključno četrtka. 23. julija Sekcija PSI Prosek - Kontovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6 30 Združenje Union Pndlonjer prire di 26. 7. izlet v Pieve di Cadore Vpisovanje danes in v petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Tel.: 64 459. f Čestitke Danes praznuje 11. pomlad ORIET-TA ZUDICH iz Ricmauj. Obilo sreče, zdravja in veselja v krogu svojih najdražjih ji iz srca želijo mama, papa, brat VValtcr, sestra Giu-liana z možem in malo Monico. Ob uspešno opravljeni maturi čestitajo EGONU FONDI teta Sabina z možem Andrejem, Stojan in Suzana ter Dora in Mirjan z malo Irino. Te dni je v Saležu praznovala rojstni dan NADA PERČIČ. Še na mnoga leta ji kličejo mož Pepi, hči Silva in tvsi, ki jo impjo radi. Na Padričah praznuje danes K''rojstni" mn......."" ELENA GRGIČ Vse najboljše ji želijo stric Lojze, teta Milka ter Morana, Sergij in Peter ELENA GRGIČ za Tvoj IS. rojstni dan Ti voščijo vse najboljše Luka, Martin, mama, tata in nona KD PRIMORSKO MACKOLJE vabi na ŠAGRO ki bo 24., 25. in 26. julija 1981 v gozdiču v Mačkovljah Program: Petek, 24. julija, ob 20.30 ples z ansamblom «Veseli godci* Sobota, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom ((Pomlad* Nedelja, 26. julija, ob 18. uri kulturni program _ . . ob 20.30 ples z ansamblom «Pomlad» Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom Vabljeni Včeraj - danes Banes, TOREK, 21. Julija ZORKA V7,'dp ob 5.36 in zatone ob ■46 — Dolžina dneva 15.10 — Lu-Vz'de ob 23.23 in zatone ob 10.00. J«tri, SREDA, 22. julija MARIJA MAGDALENA Vr , *5!e včeraj: na j višja temperaturi n.;4 st°pinje, najnižja 15, ob 18. 42,6 stopinje, zračni tlak 1010,8 , narašča, veter 8 km na uro za-blač ’ v*apa 52-udstotna, nebo o- fatura ga 2. julija sta se s civilnim obredom poročila, čez dva dni pa odpotovala na križarjenje ob Dalmaciji do Grčije. Tu ju je pa prerano in zahrbtno zasačila smrt. 25 let Slovenskega kulturnega kluba Dne 13. julija se je sestal odbor Slovenskega kulturnega kluba. Na seji so se odborniki pomenili o stanju kluba in razmišljali o bodočem delovanju. Najprej so določili program celodnevnega študijskega jesenskega seminarja, na katerem bodo obravnavah slovensko zamejsko problematiko z zgodovinskega vidika. Nato se je odbor 2ačel pripravljati na letošnjo 25-letnico ustanovitve kluba. Proslava naj bi bila v začetku oktobra in bi vsebovala kulturni program z govori, literarnimi prispevki, družabnostjo in podobno. Odborniki Slovenskega kulturnega kluba že sedaj vabijo vse bivše in sedanje člane, odbornike in prijatelje, naj se vabilu odzovejo. Javni natečaji dolinske občine Kot smo že nedavno poročali, je uprava občine Dolina razpisala javne natečaje za stalna mesta telefonista, kuharice in hišnikov občinskega sedeža, socialnega centra ter športnega centra. Kandidati morajo obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade jutri, 22. julija, ob 12. uri. Dolinska občina je nadalje razpisala natečaja za stalni mesti tehničnega asistenta in smetarja. Kandidati morajo tudi v tem primeru obvladati slovenski jezik. Rok za predložitev prošenj zapade prihod njo soboto, 25. julija, ob 12. uri. Združenje »Amici di San Giaco-mo» je v okviru praznovanj rajonskega patrona priredilo slikarski ox tempore. Udeležilo se ga je 80 u-metnikov, med katerimi je bilo 18 mladincev starih od 5 do 15 let. Dela je ocenila žirija, ki so jo sestavljali ergio Molesi, Marino Sor-mani, Edoardo Devetta, Antonio Denich in Fulvia Costantinides. Večina udeležencev je svoja dela pustilo na razpolago združenju, ki jih bo dalo na dražbo, dobiček pa namenilo združenju krvodajalcev. Dražba bo v petek, 25. julija, ob 21. uri na Šentjakobskem trgu, v primeru slabega vremena pa na sedežu ACLI. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. UGODNO prodam kamion fiat 650 N-letnik 1967 - 5 ton. Novak Pavle, Šentvid 2 - 61225 Lukovica -Slovenija. NA PEČI prodajamo hišo (jedilnica, sprejemnica, tri spalnice, kopalnica in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu (0481) 882-247. AGRARIA MOČILNIK, Trst, Ulica Udine 18, telefon 418878, nudi po zelo ugodnih cenah motorne žage partner, alpina, homelite in oleo mac. KUPIMO rabljen harmonium. Telefonirati ob večernih urah na št (0481) 84166. PRODAM avto simca 1301 v odličnem stanju iz leta 1973. Telefonirati po 13. uri na štev. (040) 228-723 PRODAM nesnice čiste pasme-Tom-šič-Sovodnje, Ul. Brenner 7 (0481) 882064 MODE VALENTINA - Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3,80 m motor crysler 20 KS — Cena 1.700.000 lir Telefonirati na štev. (040) 743-071. DAJEM privatne lekcije iz anglešči ne, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam Telefon (040) 52-277 ob uri kosila. PRODAM motor z p kros znamke SWM Rotax cc 250. Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20 uri, Ozbič. DELOVANJE GORIŠKEGA MUZEJA ARHEOLOŠKA UKORA VANJA ŽELEINODOBNEGA NASELJA Kmalu izide 8. številka Goriškega letnika z bogatim gradivom Od srede julija potekajo izkopa-1 plošč posameznikom (avtor T. Pav-vanja na Mostu na Soči. Gre zalšič), članek o S. Rutarju kot na-nadaljevanje raziskovani, ki traja-1 rodopiscu (J Dolenc), esej o Zia-jo že nekaj let. Arheološka ekipa ' torogovih stezah (I. Juvančič), raz-raziskuje ostanke žeieznodobnega pravo o kulturno - prosvetnem sno~ naselja. Na Mostu na Soči je od vanju v Srednjeprimcrskcm okrožju srede letošnjega leta na ogled tudi (S. Plahuta) itd. Zbornik bo pred-restavrirana rimska hiša. Izkopal. vidoma izšel jeseni, (g m.) in uredil jo je Goriški muzej med letom 1975 in 1980. Med gradivom, ki ga je muzej pridobil letos, velja posebej omeniti odkup italijanskega prevoda Herbersteinovih «Moskovskib zapiskov* iz leta 1550. Odkup .je posredoval Trubarjev antikvariat v Ljubljani. V tisku je osma številka Goriškega letnika, ki bo zopet prinesla dokaj pestro vsebino. Tako opozarjamo na članek C. Vidmarja o Zavezniški vojaški upravi na Primorskem v letih 1945 - 47. A. Cremo-nesi.ja o bratovščini sv. Hieronima v Vidmu, D. Vuge o arheoloških izkopavanjih na gradu Rihemberk, nadaljevanje popisa spominskih Razna obvestila Občinske komisije iz Foljana, Šempetra ob Soči in Doberdoba, ki so zadolžene za vodenje družinske posvetovalnice, vabijo jutri, 22. t.m., ob 20.30 na predavanje o kontracepciji s socialnih, psiholoških in zdravstvenih vidikov. Predavanje bo v občinski knjižnici v Foljanu, predavali pa bodo dr. Montena (ginekolog), dr. Zanello (psiholog) in dr. Igo Radovič (psiholog). Slovensko planinsko društvo v Gorici naproša udeležence 4-dnevnega avtobusnega izleta, da do konca julija poravnajo obveznosti. «. Na dvorišču Slovenskega dijaškega dana, pod krošnjami košatih platan, ki so ustvarjale prijeten hlad, so v petek popoldne s prijetno prireditvijo sklenili četrto poletno središče, ki ga je letos obiskovalo nekaj nad 70 otrok, povečini osnovnošolskih učencev, nekaj pa je bilo med njimi tudi predšolskih otrok in dijakov prvih razredov srednje šole. Na to prireditev, ki pa ni bila edini namen poletnega središča, so se o-, troci pripravljali tri tedne. V tem razdobju (sredjšče je delovalo vsak dan od 7. do 18. ure) so pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev in animatorjev preživljali srečne trenutke v dobri družbi, v veselju, morda tudi v razposajenosti, kot je mogoče razbrati iz v brošuri objavljenih spisov. Letošnje poletno središče se je s sklepno prireditvijo, kateri so prisostvovali številni starši, predstavilo pod naslovom: Pokaži, kaj znaš. Svoje znanje pa otroci niso pokazali na klasični način, ampak nič manj kot preko radijskih valov in malega zaslona. Oddajo, če naj jo tako imenujemo, je uvedlo in napovedovala Samantha Degenhardt, v njej pa so se zvrstile pevske točke, in štrumentalni nastopi, zborovske recitacije, folklorni ples, pa igrica. Da se v poletnem središču niso dolgočasili, bi bilo mogoče sklepati po pripovedi Rolanda Zottija, ki je v narečnem jeziku opisal življenje v koloniji in na koncu dejal: «Šamo škoda, k’je že konc.» Res je konec poletnega’ Središča, toda spomini ........................................................................................................................................................mlina STARE TOVARIŠKE VEZI SE NE PRETRGAJO Letos septembra v Novi Gorici tradicionalno srečanje učiteljev Zbrali se bodo učilelji-upokojenci, ki so maturirali v Tolminu in Gorici Tradicionalno srečanje upokojenih primorskih učiteljev bo letos, namesto v Ljubljani; v središču Slovenskega Primorja, t.j. v Novi Gorici. Srečanje bo 19. septembra, koncem poletja, ko sta na razpolago sadje in nova pijača. Točen kraj srečanja bo naknadno določen, najbrž bo na Greni. Naj bi bilo to srečanje množično. Zberejo naj se vsi upokojenci, ne oziraje se na učiteljišče v Gorici ali v Tolminu aji še kje drugje. Na srečanju se bodo spomnili letošnjih jubilantov — 80 letnikov, ki so Mirko Saunig iz Vrtojbe, Tone Rutar iz Nove Gorice ter Anica Ivančič iz Kobarida, ki stanuje v Ljubljani. Nekdanji učitelji bodo obudili spomine na dijaška in službena mesta za časa fašizma, na grenko in težko dobo, ko so mnogi morali v notranjost Italije, daleč od svojega rodnega kraja. Prireditelji že sedaj opominjajo na nanj, p« na prijetne izlete, bodo ta datum srečanja. 19. september. ostali še dolgo. (Na sliki prizor s sklepne prireditve). Hočejo tako opozoriti na srečanje nekdanje kolege., ki. .živijo še danes, upokojeni, širom Italije ali v dru- gih oddaljenih krajih. Rezervirajo naj si nekaj prostih dni, da pridejo tokrat na to srečanje. «Naj bo to srečanje podobno onemu iz leta 1973, ko se nas je ob 50. obletnici prve in zadnje učiteljske slovenske mature v Tolminu leta 1923 zbralo kar 92», je rečeno v pismu organizatorjev nekdanjim učiteljskim kolegom. Spadolini v Gorici Ministrski predsednik Spadolini se bo 8. avgusta predvidoma udeležil slovesnosti ob 65. obletnici vkorakanja italijanske vojske v Gorico. Menda se bo Spadolini udeležil tudi zaključnih prireditev v spomin filmskega scenarista Amideija, ki bodo od 1. do 9. avgusta na goriškem gradu. • Zaradi žaljenja javnih funkcionarjev so v nedeljo zvečer aretirali 27-letnega Francesca Rubina, po rodu sicer iz okolice Barija, vendar s S SNIDENJEM V ŠTEVERJANU SINOČI ZAKLJUČILI OBISK PRIJATELJSKI SPREJEM AMERIŠKIH SLOVENCEV Ohranjevanje kulturne dediščine kol sredstvo za utrjevanje slovenstva v oddaljenih deželah S turističnim obiskom Benetk ter s prijateljskim snidenjem v Štever-janu se je včeraj zvečer zaključil tridnevni obisk pevskega zbora ^Korotan ter plesne skupine Kres iz Clevelanda v Združenih državah A-merike, ki sta bila gosta Sveta slovenskih organizacij, oziroma Slovenske prosvete in Slovenske katoliške prosvete. Od danes dalje bodo predstavniki slovenske narodnostne skupnosti iz ZDA gostje koroških Slovencev, kjer bodo imeli vrsto srečanj ter kulturnih večerov. Osrednja prireditev tridnevnega obiska v zamejstvu je bila v nedeljo zvečer v Katoliškem domu v Gorici, kjer so se mladi gostje, v glavnem sinovi in vnuki slovenskih izseljencev, predstavili s celovečernim kulturnim sporedom in to pred nabito polno dvorano. Kot sta sama predstavnika Korotana in Kresa, Metod Milač ter Janez Tominc povedala, se prav z ohranjevanjem kulturne dediščine utrjuje slovenstvo v tako oddaljenih deželah. Sicer je Cleveland me setimi leti je tam živelo kakih 40 tisoč Slovencev, danes pa jih je manj, čeprav imajo slovenske šole in več krožkov, kjer se srečujejo. Seveda ob tem kulturno udejstvovanje ni pahnjeno v ozadje. Mešani zbor Korotan, denimo, slavi letos 30 let obstoja, saj ga je leta 1961 ustanovil sam Metod Milač. Pevska skupina se je pod vodstvom Frančka Gorenška predstavila z izborom slovenskih skladb, med katerimi je seveda bila tradicionalna Premrlova Zdravica. Ravno tako zanimiv je bil nastop plesne skupine Kres, ki je zaplesala splet primorskih in koroških plesov, svoj nastop pa je sklenila s plesi iz ameriške ljudske zakladnice. Izleti stalnim bivališčem .v. Gorici, Trav-, sto, v katerem izven Slovenije ži-nik 8. 1 vi največ Slovenčev. Pred šestde- Nevihta oklestila drevje n<). morje skoraj mimo, tempe- hiorja 22 stopinj. ^ROJSTVA IN SMRTI ehi rLJ so SK: Nicolč Mustac-o ' Yr‘-stina Della Paglia. Alessan-‘^enzini Saverio Stasi. M1U.J SO: 77-lelna Irma Pra jj 1 ,vd Germi. 66 letna Norma ussipnan por Oelise. 77 letni Ra Ber' 83 letna Elvira Stop- enm *e,na Ermenegilda Fragia-ro Bhinellalo. 66 letni Isido- nj„ a‘,adin. 79 letna Valeria Furta-Por. Punc, 58 letni Fior D'Alpe | Morati, 57-letni Albino Vigini, 77-letni Carlo Frandoli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta di S. Anna 10, Lonjerska celini 8.30 do 13- In °d 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. lekarnT v okulici Boljunec: tel. 228 124, Bazovica vel 226 165, Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596. Nabrežina, tel 200 121, Sesljan: tel 209 197, Zavije: tel, 213 137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od K do 21. ure in praznična od 8. d 20 ure, tel. 68 441. 20. 7. 1981 Ameriški dolar 1.200,- Funt šterling 2.250,- Lrski funt šterling 1.810,- Švicarski frank 676,- Francoski frank 207.- Belgijski frank 29,50 Nemška marka 496,- Avstrijski šiling 70,- Kanadski dola- 996,- Holandski Dorin* 445,- Danska krona 157,- Švedska krona 230,- Norveška krona 197,- Drahma 20.- Mali dinar 30,75 Veliki dinar 30,50 MENJALNICA vseh tujih valut Nevihta, ki se je v noči od sobote na nedeljo razdivjala na Goriškem je povzročila prometno nesrečo na državni cesti v bližini Krmina. V njej sta se lažje ranila zakonca Walter Mauri in Loretta Furlan iz Gorice, Ul. del Santo 55. Z avtom sta zapeljala v drevo, ki je padlo na cesto, potem pa v jarek. Sicer pa so bila v tej ujmi cžrtve* predvsem drevesa. Silen veter, ki je pihal od juga, je podrl stoletna drevesa na glavnem trgu v Gradišču. Velik kostanj je padel na parkiran volksvvagen in ga zmečkal. Veter je v Gorici odlomil več platanovih vej. Zdi se, da je platana najbolj občutljiva za veter, tudi zaradi tega ker je velika in nudi vetru velik odpor. Ogromna in kot veliko drevo debela veja se je odtrgala od platane na Lar- go Cugiiat. K sreči jo je veter pahnil na severno stran, kjer je podrla kandelaber in zaprla cesto. Če bi padla na nasprotno stran, ki predrla streho trgovskega zavoda. Tudi v ljudskem vrtu je odtrgalo plata-novo vejo, vendar škode ni bilo. Takšnih in manjših nezgod je bilo tisto noč na desetine. Tudi dežja je bilo v izobilju. Povečini se je voda hitro odtekala, le na parkirišču pred železniško postajo se je visoka voda zadržala še ves naslednji dopoldan. Tako se ponavlja ob vsakem nalivu. Zato bi kazalo povečati število požiralnikov, vsekakor pa bi jih morali pogosteje čistiti. (Na sliki občinski delavci žagajo kot večje drevo debelo platanovo vejo na Largo Cugiiat.) V PROMETNI NESREČI V MEDEL Umrl mlad avtomobilist sopotnik hudo ranjen Njun avtomobil je zaneslo s teste - Huda nesreča tudi v Tržiču V prometni nesreči na pokrajinski cesti med Medeo in Fratto je v ne-del.jo pozno zvečer umrl 23-letni obrtnik Augusto Pupin iz Romansa, 2I-letni Paolo Russian, prav tako iz Romansa, pa je utrpel zelo hude telesne poškodbe ter so ga sprejeli na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu s strogo pridržano prognozo. Vzroki hude nesreče še niso povsem razjasnjeni, čeprav bi bilo mogoče sklepati, da je bila vmes tudi neprimerna hitrost. Avto lan-cia fulvia, ki ga je upravljal o-menjeni Pupin, je namreč zletel s ceste na levi strani ter se preobrnil. Iz razbitin so s pomočjo gasilcev izvlekli Pupina, ki pa je umrl že med prevozom v bolnišnico ter Russiana, ki so ga najprej prepeljali v krminsko zdravstveno u-stanovo, potem pa odredili njegov prevoz v Videm. V Tržiču pa se je v nedeljo prav tako pozno zvečer, hudo ooškodo val 29-letni Mario Pahor. Vicolo Romano 8. Na znanem križišču pri Anconetti .je trčil v avtomobil Spre jeli so ga v tržiško bolnišnico s pridržano prognozo. Padla je v greznično jamo Precej nenavadna nesreča, ki se je iztekla brez hujših posledic je v nedeljo popoldne doletela 71-letno Pavlo Tamšič iz Sovodenj, Ul. Brenner 2. Ženska, ki živi skupaj s sestro in bratom je nameravala popraviti del ostrešja ki ga je v soboto ponoči razkril vihar, pri tem pa je padla v greznično jamo. Klice na pomoč so slišali sosedje, ki so delali na bližnjem vrtu in ki so zelo hitro ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo. SMS KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI Z združenimi močmi — medtem je iz bližnje kasarne orožnikov pritekel tudi poveljnik — so žensko zelo hitro povlekli iz globoke jame in iz ne ravno prijetnega in udušljivega okolja. V bolnišnici, kamor so žensko odpeljali na pregled, so ugotovili le manjšo rano na prstu desne roke ter ji nudili prvo pomoč. Nesreče se je torej iztekla brez hujših posledic. Odbor prosvetnega društva Oton Župančič se ob uspeli prireditvi »Vržot 81» zahvaljuje vsem, ki so darovali pokale, darovalcu vina in vsem, ki so s prostovoljnim delom ali kako drugače prispevali, da je pohod lepo uspel. Slovensko planinsko društvo priredi 25. in 26. t.m. izlet v Trento z vzponom na Jalovec. Prevoz z lastnimi sredstvi. 1. in Z/avgusta pa priredi društvo dvodnevni izlet v Dolomite z vzponom na Antelao. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila pri predsedniku društva. Kino Gortcu VERDI Zaprto. CORSO 17.30-22.00 «1 4 delToca selvaggia*. R. Burton in R. Moore. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Trsi d EXCELSIOR 18.00-22.00 »Sesso pro-fondo*. PRINCIPE 18.00-22.00 «11 paradiso del sesso*. /Vimj i.vrica m okolicu SOČA 18.00—20.00 »Zarota okrog nafte*. Grški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Dvoboj na Missouriju*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Mož na preizkušnji*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. L maja, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84 268. /1 TRGOVINA OBUTVE Calzature sl Risparmio (Ex ARA) Ulico Duco d’Aosta 10 TRŽIČ RAZPRODAJA s popusti od 10% do 50% pri vseh artiklih OB 40-LETNICI VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV V NEDELJO V KLANI ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE 78 PADLIM Ena najlepših strani iz zgodovine Tretje prekomorske je bila napisana prav na področju okoli Klane v bojih s 97. nemškim korpusom Kakor smo zapisali v nedeljo, pripravljajo v Klani za prihodnjo nedeljo. 26. julija, veliko slavje, na katerem bodo odkrili spomin-sko ploščo 78 borcem in borkam Tretje prekomorske brigade, ki so zadnje dni aprila in prve dni maja 1945 padli v juriših na enote 97. nemškega korpusa, ki se je prav v zadnjih dneh vojne skušal izvleči iz obroča in se umakniti proti severozahodu, da bi se predal zahodnim zaveznikom in bi ne prišel v roke jugoslovanski partizanski vojski. To slavje se tudi vključuje v proslave ob 40-letnicj vstaje jugoslovanskih narodov, vstaje, v katero so se postopoma. začenši že z jesenjo 1941, vključili tudi Primorci in istrski Hrvati. čeprav smo o Prekomoreih že ^večkrat pisali, menimo, da ne bo ccJveč, vrniti se k Tretji prekomorski brigadi, ki je prav v bitki pri Klani, kbt se označuje zaključni spopad s 97. nemškim korpusom, napisala eno svojih na'lepših strani. Tretja prekomorska brigada je bila ena najmočnejših prekomorskih partizanskih enot, sestavljali so jo v glavnem slovenski fantje, ki so jih italijanske fašistične oblasti vtaknile v kazenske enote «Battaglioni speciali*. v svojo redno vojsko ali pa tudi v zapore in koncentracijska taborišča. . Ob ustanovitvi v pozni jeseni 1943 je brigada štela 180 borcev ves čas svojega šest tisoč kilometrov dolgega borbenega pohoda iz južne Italije na otok Vis in od tu po otokih južne Dalmacije je na celino do Knina in do Klane, je sprejela v svoje vrste nad 4 tisoč borcev, od katerih je padel vsak peti, vsak tretji pa je bil ranjen. Tretja prekomorska je bila skupno s 26. dalmatinsko udarno divizijo vključena v tako imenovano reško bitko, ki je bila poverjena enotam 4. jugoslovanske armade, katere cilj je bil tudi sodelovanje pri osvoboditvi vse Istre in Slovenskega primorja, vštevši tudi Trst. Štiri, brigade, ki so sestavljale 26,- dalmatinsko' divizijo, so se zbrale okoli Grob-niškega polja. Divizija je štela 9 tisoč borcev. V okviru teh bojev je Tretja prekomorska bri- gada zamenjala na položajih 13. Primorsko - Goransko divizijo z nalogo, da na odseku Sukava -Ravno razbije nemško obrambo in osvobodi Klano. Brigada je štela tedaj 2.400 odlično oboroženih borcev, po večini primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov. Brigada je 23. aprila 1945 prispela na izhodiščne položaje. V dežju in snegu je 24. aprila ob zori začela napad in pregnala sovražnika ter se prebila na Plesišče ter na severna področja Suhega, Bitka je bila zelo ogorčena, kajti Nemci niso in niso hoteli popustiti. Celotna divizija je imela pred seboj 188. nemško divizijo s 15 tisoč možmi. Boji na tem področju so bili hudi in so s spremenljivo bojno srečo trajali polnih 12 dni, dokler ni nemški sovražnik moral kloniti. V tem času pa je prišlo ha bojišču tudi do pregrupacij v okviru 4. armade in je 26. divizija izvedla severno od Klane obhodni manever v smeri Jablanice in I-lirske Bistrice, da bi sovražniku prišla za hrbet. V tem okviru je tudi Tretja prekomorska brigada izvedla pospešen obhod in se 2. maja razporedila ob cesti med Podgradom in šapjanami. Borci prekomorske brigade so Šapjane osvobodili in prodrli globoko v nemške položaje. Ker pa so Nemci začeli z ostrim prebojem, da bi prodirali proti severu-zabodu, so se enote Tretje prekomorske morale ponovno umakniti. Nemci so ponovno zavzeli Ilirsko Bistrico, dva bataljona Tretje prekomorske brigade pa sta preprečila sovražniku umjk proti severu. Ker se je medtem položaj v Trstu in tržaški okolici že razčistil so prišle borcem na področju bojev s 97. nemškim korpusom na pomoč tudi druge enote 4. armade in 7. maja 1945 so klonile zadnje nemške še organizirane sile. Padlo je veliko nemških vojakov, vdalo se jih je 16 tisoč, toda tudi 26. udarna divizija je imela hyde izgube. Tretja prekomorska brigada je imela 78 padlih in nad. 300 ranjenih. V nedeljo bodo tem 78 padlim soborcem v Klani odkrili spominsko ploščo in počastili njihov spomin. A. K. ((UČKA - CESTNI PREDOR* Predor pod Učko bodo kmalu izročili prometu. Pred tem pa je izšla knjiga z naslovom «Učka -cestni predor», ki jo sestavljajo v glavnem številne fotografije, tako da lahko govorimo o fotomono-grafiji. Fotografije je prispeval Virgilio Giuricin, priložnostne tekste pa Zvane Črnja, Andrija Mut-njakovič, Josip Rogljič, Juraj Padjen, Mario Ladavac, Milan Ra-kovac. TV-NADALJEVANKA MANJ STRASNA N0C...» [ IZREDEN PRIMER ŽRTVOVANJA li KI GA JE OPISAL DR. A. GALA Konkretna zgodba skupine partizanov-ranjencev, ki so sli raje v smrt, kot da bi se predali italijanski fašistični vojski - Ne-vembra jo bo prikazala ljubljanska TV v petih nadaljevanjih Novembra bodo vsi jugoslovanski televizijski studii hkrati predvajali slovensko televizijsko nadaljevanko «Manj strašna ncč», ki ima pet delov po približno šestdeset minut vsak. Znani partizanski zdravnik dr. Aleksander Gala - Peter, na Primorskem je znan kot organizator primorske partizanske sanitete spomladi leta 1943, je v svoji obširni knjigi «Partizanski zdravnik* v poglavju «Tragedija na O-genjci» pretresljivo opisal usodo ranjenih partizanov, ki so se zdravili v partizanski bolnišnici »Bele vode* na Ogenjci pri Loškem potoku na Notranjskem. Tu se je zdravilo 17 partizanov. Ob veliki italijanski ofenzivi poleti 1942 so ranjence poskrili v kraško jamo. Ranjenci so bili izdani in ker ni bilo nobene možnosti, da bi se rešili, so se odločili za smrt in pooblastili bolničarko Mimico, da opravi to nehvaležno nalogo. Mimica je to težko nalogo opravila, potem pa še sebe usmrtila. Kljub temu je šest ranjencev ostalo živili. Tri so Italijani takoj ustrelili, ostale tri pa obsodili na dosmrtno ječo. niuiniiiiiiiiiininiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiHHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuo KAJ PRAVI O TEM PEDAGOG-PSIHOLOG «Moj otrok je že nemogoč» Težave staršev so v tem primeru posledica težav otroka Pogosto čujemo od kake mamice ali očeta, kako se pritožuje nad obnašanjem svojega otroka, po navadi že šolarja. Posebno mamica toži, češ da «moj otrok je zelo nervozen, nemiren, vsaka moja beseda ga prizadene in spravlja v nerazpoloženje. tako da izgubi vsako voljo do dela*. . . Ali pa: «Moj otrok ponoči zelo slabo spi, nima nobenega teka, je nerazpoložen. Prav nič ni podoben drugim otrokom, ki so veseli in razigrani. Stalno ga moramo tako doma kot od doma spodbujati za to ali ono. . .* Pa tudi: »Strašno zaskrbljen je, posebno za šolo. Niti prav ne odloži žlice, ko že tišči glavo med knjige. Celo pri igri ne zdrži, češ, da ima veliko učenja, šolskih obveznosti. . .» So pa tudi drugačne pritožbe: «Moj otrok je že nemogoč. Naglo se razjezi. Z vrstniki se stalno prepira, celo pretepa. Vsi se pritožujejo nad njim, oziroma nad njegovim obnašanjem, tako sosedi v hiši. kot tudi učitelji oziroma profesorji med šolskim letom. Že ne vemo .kaj in kam bi z njim*. So pa tudi starši, ki povsem drugače govore o svojem otroku: «Zelo je zaprt vase, noče nobene družbe, posebno ne s svojimi vrstniki. . .» Ali pa: «Išče si družbe, vendar pa le manjših otrok ali starejših od sebe. Sicer pa je najraje doma in je ves čas zamišljen ter sanjari in sanjari ves dan...» In podobno. V bistvu gre za zelo občutljivega otroka, za zelo nervozno mlado bitje, ki nima stabilne e-motivnosti, čustvenosti. Vsak premik od normalnih odnosov kaže, da otroku nekaj primanjkuje, pa naj gre za napako psihičnega, fiziološkega in fizičnega značaja. Nervoza otroka je lahko bolj blagega značaja, trenutne oblike, torej nič posebnega, nič nevarnega, so pa tudi primeri globljih dimenzij in trajnejšega značaja. In tedaj starši sami ne bodo ,o-pravili nič ali vsaj ne vsega. Kadar se takšno stanje nervoze, nerazpoloženja, ihtavosti, pobitosti itd. podaljša, bodo morali starši iskati pomoči drugje, ne več v svojem okolju, v družini. Po pomoč bo treba najprej, če smo v dobi pouka, k pedagogu, v šolo, v nasprotnem primeru pa bo Kulturni dogodki v slikah - kulturni dogodki v slikah ■ppiijipi 1.........' i' " V nedeljo je nastopila v Lonjerju mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, v Nabrežini pa zbor Korotan iz Clevelanda Nagrajeni vinogradniki, ki so sodelovali na vinski razstavi v Križu. Na drugi sliki pa vidimo komisijo, ki je proglasila zmagovalce treba k zdravniku, seveda k o-troškemu psihologu ali celo psihiatru. V vsakem primeru, ko starši opazijo, da pri otroku ni vse v redu z njegovim mentalnim zdravjem, z njegovo duševnostjo, ker se v svojem obnašanju ločuje od normalnih otrok, bo treba primer obravnavati bolj resno in poklicati na pomoč strokovnjaka, seveda, kot smo že rekli, po nekakšnem gornjem vrstnem redu, začenši pri pedagogu, pa dalje navzgor vse do psihiatra. Vzroki nervoze otroka so lahko najrazličnejši in so zelo pogosto konstitucionalnega značaja. Otrok se je rodil z bolj nežnim in zato bolj občutljivim živčnim aparatom, ali pa preprosto z bolj nežnim in zato bolj občutljivim zdravstvenim stanjem nasploh in takega otroka sleherna, tudi neznatna bolezen fizično ošibi. cesto, celo najpogosteje povzroča pri otroku nervozo in duševno neravnotežje tudi nezdravo okolje, v katerem mora otrok živeti, na primer spori oz. prepiri v družini, smrt v drugimi, razporoka oz. dejstvo, da je družinsko okolje zapustil nekdo, ki ga je otrok imel rad. Pa tudi nekaj povsem drugega lahko negativno vpliva na takega otroka. Otrokova mamica je rodila dečku oz. deklici brata oz. sestrico in to novo bitje v družini otroka moti, ker je bil do tedaj on središče pozornosti staršev. Pogosto pa so za takšno razpoloženje otroka krivi tudi starši. Posebno sedaj, ko so družine maloštevilne in ko nekatere mamice pa tudi očetje tako rekoč tekmujejo med seboj, čigav otrok bo v šoli boljši, mnoge matere in očetje neprestano očitajo otroku, da njegovi šolski rezultati niso najboljši, oziroma da so otroci soseda ali prijatelja v šoli boljši, še več, celo brat ali sestrica sta boljša od njega. In ti očitki, ki so zelo pogosto krivični, včasih celo žaljivi, povsem logično negativno vplivajo na o-trcika, ker otrok takoj občuti krivico in ker je njegovo duševno stanje že samo po sebi nekoliko labilno se ti občutki »zlijejo* v duševno nerazpoloženje, ki se včasih kažg v nervozi, včasih v izredni pobitosti. Včasih pa se pri vsem tem zgodi še novo zlo: starši se celo fizično lotijo otroka. In morebitna klofuta ali kaj podobnega ne boli toliko fizično kot duševno, ker se v otrokovih občutjih spremeni v žalitev. In tedaj se otrok potegne popolnoma vase, se osami, se čuti preziranega, zapuščenega, skratka nesrečnega. In tu pogosto korenini tudi nemiren sen otroka, slab tek. bledica, pomanjkanje volje za delo ali za igro, pomanjkanje razpoloženja za druženje z ostalimi otroci, celo z brati in starši. (Prof. V. Č.J Ti trije preživeli borci so se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrnili v partizane. Eden izmed njih, Vinko Smolnikar, je bil junija 1944 imenovan za pomočnika komisarja bataljona Vojske državne varnosti (VDV). štab bataljona se je takrat zadrževal v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Vinko Smolnikar je med člani kulturniške skupine Gubčeve brigade, ki je priredila miting v Dolenjskih Toplicah, zagledal tudi znan obraz — Ernesta Senčarja, enega izmed ranjencev in bolnikov, ki so se zdravili v kraški jami na Ogenjci poleti 1942. Ernest Senčar je pred napadom Italijanov na kraško jamo in partizane v njej, skrivnostno izginil. Kmalu pa se je izkazalo, da je bil Ernest Senčar izdajalec, ki se je pridružil partizanom, da bi jih izdal. Senčar je bil glasbenik, i-gral je harmoniko in violino, v partizanih pa se je izdajal za hudega revmatika. Kot takega ga je dr. Peter sprejel med svoje o-skrbovance. Ko je Ernest Senčar v jami slišal za soglasen sklep ranjencev, da raje umrejo, kot da bi jih dobil sovražnik, je sklenil pobegniti. Pobegnil je iz jame, se predal Italijanom in izdal jamo s skritimi ranjenci. Zatem so ga Italijani poslali v taborišče na Rab, odkoder se je vrnil z Rab-sko brigado. Ker je dobro igral harmoniko in violino, je postal član kulturniške skupine Gubčeve brigade. To je bil do srečanja z Vinkom Smolnikarjem, ki ga je aretiral in obtožil. Sodišče Dolenjskega vojnega področja je pripravilo javno razpravo v Dolenjskih Toplicah, kjer je bil obtoženi Senčar zelo znan kot dober harmonikar. Na sodišču se je branil, da so ga Italijani ujeli in mučili, on pa ni mogel zdržati. Pripeljal je Italijane do jame, da bi si ohranil življenje. Vojaško sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Njegove prošnje za pomilostitev SNOS ni uslišal in doletela ga je že izrečena pravična kazen. O tragediji na Ogenjci je pisal tudi okupator. Ljubljanski dopisnik časopisa «11 piccolo* Car-lo Tigoli je v tem časopisu priobčil članek z n^loyom »Divizija Isonzo v borbi s partizani*, članek je bil 11. novembra 1942 priobčen tudi v belogardističnem »Slovenskem domu* s podnaslovom «Zdravnica ustrelila v podzemni jami 10 ranjenih partizanov*. Dr. Aleksander Gala - Peter je v omenjenem poglavju «Tragedija na Ogenjci*, ki se bere kakor napet roman, še zapisal: »Dogodek (tragedija v kraški jami na O-genjci — pripomba pisca teh vrstic) je tudi za narodnoosvobodilno vojno tako izjemen, da ga ne bi smeli pozabiti. Priča nam o junaštvu naših ljudi, ki so bili pripravljeni vsak hip žrtvovali svoja življenja za svobodo, človek se ob tem nehote spomni na črtomi-rovo prisego iz Prešernovega Krsta pri Savici: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi*. Tako je pokojni partizanski zdravnik dr. Peter tudi prispeval naslov «Manj strašna noč* novi slovenski televizijski nadaljevanki. Idejni vodja te nadaljevanke dramaturg ljubljanske televizije Saša Vuga je povedal, da se mu je ideja, da bi scenarij narejen po knjigi »Partizanski zdravnik* dr. Aleksandra Gale - Petra predelali v televizijsko nadaljevanko, porodila že pred leti, ko je prebral knjigo in se seznanil z njenim avtorjem. Z doktorjem Dimitrijem Ruplom so se potem dogovorili, da bo le-ta pripravil scenarij, s tem da mu je dr. Peter ves čas pomagal z nasveti. Za naslov «Manj strašna noč* pa so se odločili zato, ker je bilo to pogumno dejanje resnična inkarnacija Prešernovih verzov. JOŽE OBLAK MARJAN TOMŠIČ: 40. OŠTRiGETA Kar naenkrat pa je kmeta oplazilo. 'Sunkovito se je obrnil proti potepuhu, zgrabil ga je za roko, se mu zazrl v oči in vrgel iz sebe: «Pa je sploh bila tu korjera? Korjera? Pa ti ljudje!« Napeto je buljil v Mariniča. Ker pa ta ni takoj odgovoril, je še dodal, bolj trdilno kot vprašalno: »Turistov sploh ni bilo! Nikogar ni bilo!-Izpustil je berača in se umaknil za korak. Bil je na moč prestrašen. Takrat pa ga je pogledal Marinič na poseben način in rekel mu je z glasom, ki ga prej še nikoli ni slišal-«Ne skrbi, vse bo v redu. Pojdi domov, zamenjaj tole, kupi si, kar ti manjka. Ne boj se!« In v hipu je bil Macura pomirjen in zgodilo se je še nekaj: takoj po teh besedah se mu je zapičilo v glavo, da je ta denar že od nekdaj njegov, pač njegov, čisto njegov,, saj ga je prislužil njegov sin, ki je mornar in ki pluje po vseh morjih sveta. Kako da ne! Točno'tako! Seveda,- prinesel mu ga je, se pravi: prinašal Vsakikrat, ko je prišel na dopust. Pomirjen se je Macura odpravil proti domu. Pomahal j* Mariniču ,ki je krenil na desno proti Pučam. Od daleč je zakričal: «Pa se še kaj oglasi! Za veliko noč!» Potem si je Macura odlomil vejo in si je odžvižgal dol proti bošku. * * * »Glej glej cerkvico!« si je rekel Marinič, ko se je privlekel na vrh hriba. Močno je pihal, kajti dan je bil precej vroč in hrib tudi dokaj strm. Brisal si je potno čelo z rokavom in tuhtal, kako neki je mogel popolnoma pozabiti na tole svetišče. Najbrž zato, ker so nanj pozabili tudi vaščani in se v njem že dolgo ni maševalo. Kaka tri ali štiri leta je cerkvica samevala sredi grmovja in nizkih hrastov, okrog in okrog obdana z zapuščenimi travniki in livadam’. Sicer pa je teh bilo malo, bolj se je po pobočju belile Kraško kamenje; kot senene kopice se je šopirilo povsod; kupčki in kupi in kopice kamenja. Rod za rodom ga je znašal z njivic in travnatih zaplat. Nekdo je ukradel ključavnico in vrata cerkvice so bila priprta le z žico in kolom. Levo in desno od vrat je bolščalo v Mariniča po eno majhno, črno, križasto okno. Potepuh je pogledal gor in se začudil: tudi zvonov ni bilo več. Takrat, ko se je zadnjič potikal tod okoli, sta še visela v obokanem in kamnitem nadzidku. Prijel je za kol, da bi ga zasukal in tako vrata odprl, pa si je premislil in se je raje pomaknil k oknu in pogledal skozenj. Tam pa je videl le črnino, ker ga je zaslepila dnevna luč zunaj cerkve, tudi sama cerkev je bila znotraj zelo temna. »Pa poglejmo, če ne gre drugače,« si je zabrundal Marinič ln je odpahnil črviva, razpadajoča \rata. »Hladen, precej vlažen in dišeč zrak mu je buhnil v obraz. »Kako prazno in samotno je tuki«, si je mislil popotnik in si kar ni upal prestopiti praga. Z desnico je potipal kamen, v katerem je bila nekoč žegnana voda. Samodejno oe mu je roka pomaknila tja. Vendar ni bilo niti kapljice, da bi si omočil blazinice prstov in se prekrižal. Pa je ven dar pokleknil in je živčno prebežal s prsti čelo, brado in prsi ter obe rameni. »O!« je vzkliknil, ko je z glavo zadel ob visečo desko; balkon je razpadal, dol so visele late in izrezljane deske, ki so nekoč tvorile varovalno ograjo. »E jej jej!« si je mislil Marinič, ko je gledal razdejanje. Tudi kos stropa je manjkal, vendar neba skozenj le še ni bilo videti. Deževalo pa je skozi razdrto streho, to se ie jasno kazalo na umazanem madežu zgoraj in na vlažnih škrlah. Tudi klopi so že odnesli, niti ene niso pustili. Ob steni je nekdo položil dve deski na kamne, to je bilo vse Pa spovednica je še stala ob levi steni, prav takšna, kot jo je spomin ohranil. Marinič je pokukal skozi zavesico. Na tleh so čepeli štirje veliki in težki svečniki. Potežkal jih je in pokimal. Na oltarju so samevale že davno posušene rože. Bog zna kdo In kdaj jih je prinesel. Morala je to biti kakšna ženička iz vasi, ki jih je natrgala spomladi na travniku ir jih porinila v steklenico skozi ozko grlo. Morda je prilila tudi vode, zdaj je ni bilo več. Materi božji so krvavele ustnice, bile so tako lepe, tako zelo močno rdeče! Prav takšne ustnice je imel tudi sveti Peter in Jezušček. Marinič se ni mogel načuditi, kako neki je mogel slikar narisati sredi vseh drugih mrtvih barv kaj tako sočnega, polnega in živega. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Sveže, sveže: glasba, predstave, aktualnosti 17.05 Izgubljeni otoki, 10. epizoda 18.00 La frontiera del drago, risani film Lilli Put Put, risanka 19.00 Dick Barton - Posebni a-gent, 7. epizoda 19.20 Mazinga «Z*. risani film 20.00 DNEVNIK 20.40 Punch in Jody - TV film Potem ko se je odpovedal delu in karieri, celo svoji ženi, je neki vodilni mož izbral «svobodo» in se skušal uveljaviti v — cirkusu. Pod cirkuško šotomo krilo je torej prišel prostovoljno in se loteval vsakršnega dela. Bil je klovn, bil je uradnik, bil je krotilec, skratka vse, kar je bilo trenutno potrebno. In v tem je minilo 15 let. In bivšemu vodilnemu človeku se je zdelo, da je s tem u-resničil svoje mladostne težnje, svobodno življenje v cirkusu. Toda medtem mu je umrla žena in znašel se je sam. vendar z obveznostmi do svoje doraščajoče hčere, ki je doslej še ni poznal. Toda dekle pride k njemu na počitnice. Možu pa ni bilo lahko, da bi naenkrat od povsem svobodnega človeka postal skrben oče in tako se mož znajde spet pred novimi težavami, novimi obveznostmi. tako da ni več — svoboden 21.55 Sindikalna tribuna Tiskovna konferenca CGIL -CISL - UIL 22.55 Mister Fantasv: glasba Ob koncu: DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi Kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Šolska oddaja; zgodovina filma 17.00 Dnevi upanja; Čudež, drugi del TV filma Program za mladino: 17.40 Pravljice 18.00 Nevidno, dokumentarec 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 SWAT - Posebni protikrimi-nalni oddelek - TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Mayerling - film Režija Terence Young. Igrajo: Omar Sliarif, Catherine Deneuve, James Mason, Ava Gardner Omar Sharif in Catherine De-neuve- odigrate! v filmu Mh-yerling vlogo Rudolfa Habsburškega in njegove prijateljice Marije Vetsere. Kot je znano, so ju 30. januarja 1889 našli mrtva. Je bil to samomor ali umor? Uradno ni bilo nikoli razčiščeno. Ljudje pa sc spletli na račun teh' dveh smrti veliko zgodb. O tej zgodbi so bile pisane knjige, napravili so tudi film o «tragičnem primem dveh zaljubljenih oseb*. On, Rudolf, je bil edini sin Franca Jožefa. Stari konzervativni cesar sina ni rad videl, ker je bil ta preveč svobodnjaški. Rudolf, ki se je poročil z belgijsko princeso, pa se zaljubi v meščanko Marijo Vetsero in da bi ne prišlo do škandalov, ga nekako potisnejo ob stran, pošljejo ga v svet, da bi ga ločili od prijateljice Marije. In ko se on vrne, mora ona v svet. Toda vendarle najdeta možnost, da se sestaneta in zaživita skupaj v gradu Ma-yerling. Zgodba se nadaljuje . Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželni programi 19.50 Delta: Antologija znanosti in tehnike 20.10 Otroške nezgode 20.40 Torkov koncert . W. A. Mozart 21.35 DNEVNIK 3 22.00 Rock koncert: Nine Below Zero 22.25 Nemogoče ... ne obstaja! -film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 Beli delfin, risana serija 19.10 Čez tri gore: Obirski ženski oktet 19.35 Obzornik 19.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodno skupnost 20.00 Knjiga 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vreme 21.00 Osrednja proslava 40-letni-ce vstaje slovenskega naroda Nocoj ob 21. uri bo na Trgu revolucije v Ljubljani osrednja proslava ob 40. obletnici slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju. To veliko ljudsko manifestacijo bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. Ob tej priložnosti bo izveden bogat program, saj bo nastopilo pet pevskih zborov z okoli tristo pevci, dramska skupina, dva orkestra ljudske milice in jugoslovanske ljudske armade in drugi. Po pozdravnem nagovoru člana predsedstva SRS dr. Marijana Breclja in odkritju spomenika tovarišu Edvardu Kardelju bo govoril predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher 21.50 Odgovor v vetrn, TV film 22.50 Stendhal: Rdeče in črno, nadaljevanka 23.55 Poročila Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Otroški kotiček 20.15-Stičišče, 20.35 Tudi ti poizkusi, Lionel, film Igrajo: Oreste Lionello, U-baldo I,ay, Elena Veronese 22.00 Dnevnik danes 22.10 Ustvarjanje Titove Jugosla vije 23.10 Baletna oddaja Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Otroška oddaja 19.45 Narodna glasba 21.00 Osrednja proslava 40-letni-ce vstaje slovenskega naroda 21.55 Sij. sij, moja zvezda, film ŠVICA 19 30 TV film iz serije Jeeg Robot 20.40 Arsenio Lupin igra in izgubi, zadnja epizoda 21.40 Glasbena oddaja: Moustaki TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o . . . psiholoških vprašanjih, Glasbene spremljave. Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldne vniški razgledi: Kulturne aktualnosti doma in v svetu, četrtkova srečanja, Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Motivi z malega zaslona; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti; 16.00 Glasbeni avtomat; 17.10 Razširjeni obzornik: Solist z orkestrom; 17.30 »Dva bregova* Drama v treh dejanjih. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25,' 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.(JO Na java sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Domači' pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15(X) Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes; 16.C0 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primbrskg poje; 17.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12 30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8 15 Horoskop; 8.50 Murat-ti mušic; 9.32 Uicianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Or kester Manuel; 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik: 1100 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14 33 Modri val; 15.33 Prijeten popoldan; IG. 15 Plošče; 16.45 Poje zbor Piccola Baita; 17.00 Glnsovi naših dni; James Joyce; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crasli; 17.55 Koledarček; 18 00 Glasbena fantazija; 18.30 Poje Helen Reddy; 18.45 Scene slovenske opere; 19.15 Glas Zdenke Vučkovič; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 6.58,7.58, 9.58, 11.58, 12.58, 16.58, 18.58, 20.58 Informacije o cestnih razmerah; 6.00, 7.15, 8 40 Glasbena kombina- cija; 6.44 Včeraj v Parlamentu; 9.00 in 10.(Ki Radio anche noi; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Ni bilo to prejšnje leto?; 12.25 Ul. Asia-go Tenda. oddaja z občinstvom; 13.15 Master 14.26 Ugibanja; 15.00 Errepiuno - Poletni program; 16 10 Rally; 16.35 La Bagaria; 17.03 Modri Milan; 18.28 Nekdanje pesmi; 19.15 Jazzovska zgodba; 19.40 Gledališka družba; 20.25 Danes zvečer....; 21.00 Operni tednik; 21.30 Folklorna glasba: 22.00 Poletne povesti: 22 35 Glasba: 23.03 Danes v parlamentu. Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18.30. 19 30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Zločin in kazen, F. Dostojevskega, 8. nadalj.; 0.32 in 1012 Luna v vodnjaku: 11 32 Kako so živeli Indijanci: 11.56 Tisoč popevk: 12.10 in 14 00 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Sourd-Track, glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervjuji, ob koncu: Glasba Pina Calvija; 15 42 Vse o toploti minuto za minuto; 19.00. 19 50 m 22.40 Napravimo krrak nazaj! 21.00 Operni koncerti; 22.20 Parla mentarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13 00, 16.00. 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije: 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 8 30 Iz naših sporedov; 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični na potki; 11.05 Rezervirano za . . .; 12 05 Z našimi opernimi pevci; 12.35 Znano in priljublieno; 13 10 Danes smo izbrali; 13 30 Kmetii-ski nasveti: 13.40 Po domače; 14 00 Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam ...; 15.05 V korak z mladimi: 16.00 Do-Hodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16 50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak: 19.00 Sotočje; 19.45 Glasbena medigra: 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.40 Odkritje spomenika Edvardu Kardelju in osrednja republiška proslava ob Dnevu vstaje; 22.05 Radijska igra: 23.15 Informativna oddaia v nemščini in angleščini: 2315 Iz na šib sporedov: 23.30 Tipke in godala; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevkami po Jugoslaviji; 1,05 Nočni rrogram V PRVEM DNEVU 11, SVETOVNIH ŠTUDENTSKIH IGER V BUKAREŠTI PRVE ZLATE KOLAJNE ZA ROMUNE IN SOVJETE Osvojili so jih v moški gimnastiki - Odlični nastopi kitajskih športnikov Italijani uspešni v sabljanju - Jugoslovanski košarkarji uklonili Mehiko KOLESARSTVO KONČAL SE JE «TOUR DE FRANCE» BUKAREŠTA — Včeraj so v pr Vem dnevu univerziade podelili pr Ve dve seriji kolajn. V moški gimnastiki so, kot je bilo pričakovati, P° zlatih posegli Romuni in Sovjete Do brona se je dokopala tudi ^tajska, ki pa ni blestela le v tej panogi, ampak jr presenetila tudi v mnogih drugih, kar jasno (teze, da gre kakovost kitajskega športa strmo navzgor. To najbolje *teže tudi vaterpolsko srečanje, kjer so Kitajci Jugoslaviji, eni izmed svetovnih vaterpolskih velesil, nepričakovano iztrgali remi. če k te-teu dodamo še uspešne nastope v odbojki in v skokih v vodo, kjer so (“tajke trenutno na prvem in tretjem mestu, potem si že lažje u-stvarimo vtis o odličnih kitajskih športnikih in športnicah. Italijani so opravili včeraj le mate nastopov. Zelo uspešni so bili v sabljanju, manj pa v rokoborbi. Jugoslovani so dosegli polovični u-speh v rokoborbi, enakega so slasti, kot smo že povedali, v vaterpo-;u> z lahkoto pa so odpravili v košarki Mehiko. Danes se začenja tekmovanje v atletiki, ki bo gotovo, ob nekaterih 05 ta lih panogah, v ospredju zani-manja ljubiteljev športa, saj bo n as topilo več odličnih atletov, ki so sposobni doseči tudi vrhunske rezultate. Danes bodo tekmovali ITALIJANI ATLETIKA moški 110 m ovire: Fontecchio in Prast 400 m ovire: Trevisan in Putetto 1500 m: Patrignani in Boffi 10.000 m: Faustini višina: Bruni in Stella palica: Barella in Drechsel krogla: Capriotti in Mercurio troskok: Ussi ženske 100 m: Čurini in Nodari 400 m: Rossi 1500 to: Dorio kopje: Quintavalla GIMNASTIKA ženske: Bortolaso ROKOBORBA (grško-rimski slog): Pecorare in Morelli SABLJANJE Busacca, Caglioni in Cicconetti i (floret ženske), Borella, Cervi in Scuri (floret moški) TENIS moški: Ricci, Bitti in Binaghi ienske: Mel in Lazzeri JUGOSLOVANI ATLETIKA moški višina: Temin krogla: Saračevič 100 to: Zorič in Popovič 110 m ovire: Vukičevič 1500 to: Pokrajčič ženske 100 m: Ištvanovič ROKOBORBA (grškorimski slog): Meniševič in Ban KOŠARKA moški Jugoslavija - Kongo ženske Jugoslavija - Španija VATERPOLO Jugoslavija - Mehika Včerajšnji rezultati v posameznih Panogah so bili taki: Gimnastika MOŠKI . Ekipe: 1. Romunija 173,50; 2. Sov-Jatska zveza 172,95; 3. Kitajska ^70; m. Italija. Posamezniki: 1. Szilier (Rom.) in jteijolev (SZ) 57,95; 3. Akopian (SZ) Sabljanje .V prvem dnevu sabljaškega tur-!“rja so se vsi trije italijanski tekmovalci v floretu uvrstili v 4. kolo: j er''l s 4 zmagami, Scuri s tremi o Borella s petimi. Odbojka Začelo se je tudi tekmovanje v “ubojki, ki je dalo v predtekmova ',JU te izide: , MOŠKI Španija - Libanon 3:0 ^tajska - Egipt 3:0 telgarija - Belgija 3:0 lurčija - Venezuela 3:0 . JŽENSKE KOajska - Belgija 3:0 "tehika Turčija 3:0 Kuba - Švica 3:0 današnji spored ATLETIKA: finale moške kro-Jge i» teka na 10.000 m KOŠARKA: drugo kolo (mo-f,*kl in ženske) 'GIMNASTIKA: finale (ženske) Posamezno in ekipno IgRšKORimsKA ROKOBORBA: Izločilni nastopi v vseh ka- teKorijah ABLJANJE: Izločilni nastopi v ženskem floretu (posamez-ntee) in finale v moškem flo-* Posamezniki) KOKI V VODO: deska, finale 'ženske) KNIS: prvo kolo (moški in ženske j OBOJKA: drugo kolo (ženske In moški) vATERP()L0: drugo kolo Grškorlmska rokoborba Rokoborci grškorimskega sloga so imeli včeraj na sporedu izločilne nastope. Med Italijani je nastopil (v kategoriji do 82 kg) le Bisignani, ki pa v boju z Romunom Draico ni imel sreče in je po dveh minutah in pol predal dvoboj. Med Jugoslovani je v isti katego- KOLAJNE ROMUNIJA 2 0 0 SOVJETSKA ZVEZA 1 1 1 KITAJSKA 0 0 1 riji nastopil Kopaš, ki je s tušem odpravil Kanadčana Saterja. V kategoriji do 100 kg pa je Ribarič dvoboj z Madžarom Mihalicsem izgubil po točkah. Skoki v vodo Po prvih desetih skokih v vodo z deske za ženske je lestvica taka: I. Li Yihua (Kit.) 466,02 2. Neyer (ZDA) 457,8» 3. Shi Meiqin (Kit.) 443,25 4. Sidorova (SZ) 442,17 5. Dmitrijeva (SZ) 440,79 6. Gonzales (Kuba) 439,71 7. Hociota (Rom.) 437,55 8. Mac Farlane (ZDA) 430,86 9. Mc Grath (ZDA) 430,65 10. Keifer (Kan.) 421,53 11. Cirstea (Rom.) 413,22 12. Tenorio (Meh.) 403,47 Teh dvanajst tekmovalk se je u- vrstilo v nadaljevanje tekmovanja. Košarka Prvo kolo košarkarskega turnirja je prineslo take rezultate: ŽENSKE Jugoslavija - Mehika 79:64 (33:24) Vaterpolo Jugoslavija - Kitajska 13:13 (4:4, 3:2, 3:3, 3:4). KOŠARKA BOLOGNA — Letošnje državno košarkarsko prvenstvo se bo pričelo v nedeljo, 27. septembra, končalo pa se bo 9. maja 1982. Zmagoslavje B. Hinaulta Francoski as praktično brez konkurence ■ Ogromna množica ljudi v Parizu - Freddyju Maertensu poslednja etapa ■ Sedaj v Prago PARIZ — Bernard Hinault je zmagoslavno končal krožno dirko po Franciji na Elizejskih poljanah v Parizu; zadnja etapa je bila za Bretonca lg formalnost, saj je bilo že več dni jasno, da mu noben nasprotnik ni dorasel. Pomanjkanje pravega antagonista Hinaultu pa je bila prav gotovo letošnja največja hiba Toura: na «Giru», kjer je bila kakovostna raven verjetno nižja, je prav negotovost glgde končnega zmagovalca pritegnila pozornost publike. Hinault je tako dosegel svojo tretjo zmago na najbolj prestižni dirki na svetu, obenem pa postavil nov rekord glede poprečne hitrosti (37,844 kilometrov na uro), ki ga je od leta 1972 imel slavni Anque-til. Bretonski kolesar je že izjavil, da bo skušal potrditi svojo premoč tudi na svetovnem prvenstvu v Pragi, kjer pa se bo moral spoprijeti z Battaglinom in drugimi italijanskimi kolesarji, ki bodo verjetno trši oreh, kot pa veterana Zoetemelk in Van Impe, Avstralec Anderson in drugi letošnji bledi protagonisti Toura. V zadnji etapi je Belgijec Freddy Maertens dokazal da je letos v sprintu najboljši in v končnem sprintu osvojil etapo, obenem pa ohranil zeleno majico najboljšega sprinterja. Etapa sama ni bila zelo razgibana, saj so vsi kolesarji privozili skupaj v Pariz, kjer jih je pričakala ogromna množica. Po koncu dirke so nagradili zmagovalca Hinaulta in ostale protagoniste, nazadnje pa sta spregovorila še pariški župan Chirac in francoski minister za šport Avice. Vrstni red zadnje etape (Fon-tenay sous Bois - Pariz, 186,8 km) Maertens (Bgl.) De Wolf (Bel.) Thaler (ZRN) Anderson (Avstral.) Gauthier (Fr.) Kelly (Irska) 7. Pevenage (Bel.) 8. Van der Velde (Niz.) 9. Jacobs (Bel.) 10. Martinez (Fr.) vsi z zmagoval čgvim časom. Končna skupna lestvica: 3. Schlesser (Fr.), martini alfa romeo 4. Streiff (Fr.), martini alfa romeo 5. Pirro (It.), martini MK 3 1. 2. 3. 4. 5. 6. 4.4524’ 1. Hinault (Fr.) 96.19’38” 2. Van Impe (Bel.) po 14’34" 3. Alban (Fr.) 17’04” 4. Zoetemelk (Niz.) 18'21” 5. Winnen (Bel.) 20’26” 6. Bernardeau (Fr.) 23’02’ 7. De Muynck (Bel.) 24’25” 8. Nillson (Šv.) 24’37” 9. Criquielion (Bel.) 2618” 10. Anderson (Avstral.) 26’52’ 11. De Wolf (Bel.) 28’53” 12. Van der Velde (Niz.) 29’46” 13. Tinazzi (Fr.) 29’51” 14. Martinez (Fr.) 32’16” 15. Schepers (Bel.) 33’27” AVTOMOBILIZEM FORMULA 3 ZA EP Slavje Italijana Maura Baldija MISANO — Italijan Mauro Baldi ie osvojil svojo šesto zinago za EP formule 3 in je tako praktično že evropski prvak. Do konca prvenstva manjkajo namreč le še štiri dirke. Baldi pa ima kar 26 točk prednosti pred Francozom Ferte-jem. Prav ta .je bil na nedeljski preizkušnji njegov najhujši tekmec, saj je lep del dirke bil celo v vodstvu. V sedemnajstem krogu pa ga je Baldi prehitel in končal brez težav na prvem mestu. KONČNI VRSTNI RED 1. Baldi (It.), march alfa romeo 38’47”52 2. Ferte (Fr.), martini alfa romeo 38’49”19 i 'tu Posnetek na startu nedeljske mednarodne kolesarske dirke na kronometer za 5. «Trofejo Agrarni Močilnik«, ki jo je priredila Adria 5. «TROFEJA AGRAR1A MOČILNIK» KOLESARSTVO Škulju in Hafnerju Adriina dirka Član Horjula zmagal v A-B, kolesar Kokrice pa v C-D kategoriji Ivo Doljak (Adria) šesti - Odlična organizacija - Bogate nagrade Na letošnji kolesarski dirki na kronometer za peto «Trofejo A-graria Močilnik* predstavnštvo iz Slovenije ni bilo tako številno kot prejšnja leta. Vseeno pa so kolesarji iz Slovenije dosegli izjemen uspeh. V A-B kategoriji jr namreč zmagal Marko Škulj (Horjul), v C-D kategoriji pa Jože Hafner (Kokrica). Če dodamo, da je skupno najboljši čas dosegel Škulj, da je bil Pogačar (Horjul) tretji, Hafner pa četrti, potem je jasno, da se predstavniki iz SRS bolje res niso mogli izkazati. V Bazovici se je na startu predstavilo 41 kolesarjev iz Furlanije -Julijske krajine :n Slovenije. Dirka je bila na kronometer, proga pa običajna: Bazovica - Opčine - Bazovica (14,600 km). Vremenski pogoji kolesarjem gotovo niso bili naklonjeni. Deževalo je, občasno pa je pihala tudi burja. Vsi tekmovalci pa so se zagnano vrgli v borbo, kaj kmalu pa je bilo jasno, da bo končni zmagovalec Marko Škulj, ki je odlično vozil. Njegov najnevarnejši konkurent Franco Fontana je bil za malenkost slabši, pod 21. minutami pa je vozil tudi drugi predstavnik Horjula Marjan Pogačar. Adriini navijači se seveda veliko pričakovali od Iva Doljaka. Le ta pa je prepočasno vozil v sklepnem delu proge in se je moral zadovoljiti le s šestim mestom. Petelin pa je bil osmi. Po tekmi je sledilo bogato nagrajevanje. Udeleženci dirke so bili z organizacijo zelo zadovoljni. Požrtvovalni Adriini športni delavci so se nedvomno zopet izkazali. itiuaiiiMiiiimiiiHiHHiMmMMMnmHžMimMMmumMMiMiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiMtmMimiiiHiituiiii TENIS TURNIR V LA SPEZII A. Panatta brez težav premagal Fraauloviča Italijan zmagal v dveh setih (6:2, 6:0) LA SPEZIA — Italijan Adriano Panatta je zmagovalec mednarodnega teniškega turnirja v La Spezii. Italijanski tenisač je v finalu premagal Jugoslovana Željka Franulo-viča dokaj gladko s 6:2, 6:0. Sicer pa pomeni za jugoslovanskega veterana že nastop v finalu veliko zadoščenje. V polfinalu je Panatta premagal Angleža Feaverja s 6:4, 7:6: Fra-nulovič pa je odpravil Peruanca Arrayo s 6:1, 1:6, 6:2. košarka DANES IN JUTRI Mednarodni ženski v turnir v Skednju V Trstu bo danes in jutri mednarodni turnir ženske košarke za trofejo »Profumeria Mimosa*. Orgahi-zator turnirja, ki so ga prvič priredili pred tremi leti, je tržaško dru- štvo Saba, v katerem se je razvila veliko število igralk, ki so pozneje prestopile v prvoligaške klube in ki so se (vsaj nekatere) prebile celo do reprezentance. Letošnjega turnirja se bodo udeležila naslednja moštva: Societži Triestina, Alabarda, ameriška selekcija vseučilišnic New Release in zagrebška selekcija. Tekme bodo na odprtem igrišču v Skednju, kjer je še vedno v teku turnir sv. Lovrenca. SPORED Danes, 21. julija: 20.00: SGT - Zagreb 21.30: Alabarda - New Release Jutri, 22. julija: 20.00: finale za 3. mesto 21.30: finale za 1. mesto TAEGU (Južna Koreja) — Južni Korejec Kirn Hvan Jin je nov svetovni prvak v mini mušji kategoriji po verziji WBA. V ogorčenem dvoboju je namreč Kirn Hvan Jin premagal po sodniškem posegu v 13. krogu Mehikanca Pedra Floresa. «Mislim, da je prireditev dobro uspela. Zadovoljen sem z udeležbo pa tudi z vzdušjem na tej prireditvi,* je zadovoljen dejal Silvano Močilnik. In res: Lonjer je poskrbel še za en lep »kolesarski dan*. LESTVICE KATEGORIJA A-B 1. Marko Škulj (Horjul), ki je prevozil 14,600 km v 20’21”8 s poprečno hitrostjo 43,018 kilometrov na uro 2. Fontana (Autotrasporti C.) 3. Pogačar (Horjul) 4. Valguarnera (Monreale) 21'26”0 5. Peresoni (Fontanafredda) 6. Doljak (Adria) 7. Moretuzzo (Fontanafredda) 8. Petelin (Adria) 9. Mačk (Horjul) 10. Della Giustina (Livenza) KATEGORIJA C-D 1. Jože Hafner (Horjul), ki je prevozil 14,600 km v 20'52” 2 s poprečno hitrostjo 41,974 km na uro 2. Cerasari (Trasporti) 3. S. De Rovere (Fontanafredda) 4. L. De Rovere (Fontanafredda) 5. Giorgi (Pedale TS) 6. Baldan (Vivian) 7. Najdič (Horjul) 8. Marega (Capponi) 9. Margiotta (Cottur) 10. Ferluga (Adria) 17. Bonanno (Adria) 20. Macarol (Adria) KATEGORIJA A 1. Škulj (Horjul); 2. Pogačar (Horjul); 3. Peresoni (Fontanafredda). KATEGORIJA B 1. Fontana (Autotrasporti); 2. Valguarnera (Monreale); 3. Doljak (Adria). KATEGORIJA C 1. Hafner (Kokrica); 2. S. Dero-vere (Fontanafredda); 3. L. De Rovere (Fontanafredda). KATEGORIJA D 1. Cerasari (Autotrasporti); 2. Marega (Capponi); 3. Ferluga (A-dria). ABSOLUTNI ČAS 1. Škulj (Horjul) 20'21”8; 2. Fontana (Autotrasporti) 20'22”1; 3. Pogačar (Horjul) 20'35”2; 4. Hafner (Kokrica) 20’52”2; 5. Cerasari (Autotrasporti) 21'26”8. Tekmovalna komisija: Gianni Mia-ni, Bruno Lavrenčič, Lino Vicigni in Ervino Gianni. B. Lakovič 20'22’T 20’35”2 21’29”5 21’29”7 21’38”0 21'54"5 21’57”1 21'57”2 21’26”8 2146 ”2 21’47”8 21’51”9 21’53”9 22’22"1 22’30’ ’7 22’33”7 22’35”2 23’50”8 23’57”8 DIRKA V PRATU Argentin presenetil favorita Saronnija PRATO — Mladi Moreno Ar-gentin je zmagal na dirki »Gran premio Industria e Commercio*. V končnem sprintu je premagal štirinajst drugih kolesarjev in samega favorita Saronnija, ki se je uvrstil na drugo mesto. KONČNI VRSTNI RED (204 KM) 1. Argentin 5 ur 12’ 2. Saronni 3. Bombini 4. Leali 5. Minetti vsi z zmagovalčevim časom 39’15’’26 39'19”00 39’43”69 PO ENAJSTIH PREIZKUŠNJAH JE LESTVICA ZA EP TAKA 1. Baldi 70 2. Ferte 44 3. Alliot 37 4. Larrauri 30 5. Streiff 22 NOGOMET «TROFEJA MARJAN* Zmaga in poraz Zagrebčanov SPLIT — Že v prvem dnevu (v nedeljo) mednarodnega nogometnega turnirja v Splitu za »Trofejo Marjan* je prišlo do presenečenja. Zagrebški Dinamo je namreč premagal Hajduka z 2:1 (0:1). Sinoči pa je brazilsko moštvo Va-sco de Gama premagalo Dinamo z 2:0 (0:0). V brazilski ekipi je dobro igral novi nakup Udineseja Orlando. (nb) Trije protagonisti letošnjega »Toura*: Hinault, Van Impe in Zoetemelk (Telefoto AP) »llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIINHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllHIIIIIIItlllUIIIIIUItllllllllllllllllfini ATLETIKA JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V Slovenijo devet naslovov Na splošno poprečni rezultati - Slovenski rekord Mojce Šavle SUBOTICA — V soboto in nedeljo se je v Subotici odvijalo jugoslovansko državno prvenstvo v atletiki. Zaradi okrnjene udeležbe (poleg ostalih sta manjkala Kopitar in Stekič) in pa tudi zaradi neprijetne vročine, izrednih dosežkov niso zabeležili, kljub temu da smo bili v obeh dnevih pnča razburljivim bojem. Zelo dobro so se na letošnjem prvenstvu odrezali predstavniki Slovenije, • saj je slovenskim klubom šlo kar devet državnih naslovov. Pet zmag so dosegle atletinje, štirikrat pa so bili uspešni atleti: med klubi pa ie največ naslovov dosegla Olimpija iz Ljubljane (4), pred Novo Gorico z 2. po en naslov pa Kladivar, Novo mesto in Velenje. Na letošnjem _pr_veqstvq .težavnih rekordnih dosežkov niso dosegli,-f* edini rekord je v drugem dnevu prvenstva dosegla Novogoričanka Mojca Šavletova, ki ,je dosegla doslej najboljši slovenski rezultat na 400 m ovire s časom 59”84. Zmagovalci: 100 m: Popovič 10”69 , 400 m: Alebic 45”98: 1500 m- Pokrajčie 3’43”83: 1000 m: .Ja-niči.jevic 30’02”72; štafeta 4X100: Partizan 40”82; 110 m ovire: Pisič 14’31; 200 m: Knapič 21”38: 800 m Zivotič 1’52”48 : 5000 m: Miklavžina 14’18”40; 4X400: Nova Gori- iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiniiimiiniinititiiiMMiii* 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. Destrezza 2. Ciombe 1. Cosiguina 2. Fargan 1. Little 2. Chief di Jesolo 1. Grizly 2. Ragione 1. Old Parr 2. Pentamber L Frioland 2; Juta 2 1 2 1 X 2 1 X X 1 2 X KVOTE 12 — 17.431.200 lir 11 — 540.000 lir 10 — 44.500 Ur ca 3’14"84; 400 m ovire: Keste-novič 53"30; 3000 m zapreke: Pokrajčič 8’35”21; višina: Temin 221 cm; daljina: Krolo 7,20 m; krogla: Saračevič 20,14 m; kopje: Cujnik 78,62 m; troskok’ Hegediš 16,36 m; palica Bizjak 4,70 m;, disk: Ta-rabarič 54,50 m; kladivo: Štiglic 68,20 m. Zmagovalke: 100 m: Ištvanovič 12’’14; 40C m: Seliškar 54”68: 1500 m: Pergar 4’24"54; 4X400 m: O-limpija 47”67; 200 m: Seliškar 24”49: 800 m: Tomečič 2’10”27; 3000 m: Pergar 8’59”34; 4X400 m: Spartak 3’50”44; 400 m zapreke: Šavle 59 84; višina: Preželi 179 cm; daljina: Lazarevič 6.49 m: disk: Golubič 46,70 m: krogla: Tufepdžič 15,50 m; kopje: Menj-hart 53,76 m. PLAVANJE MARATON CAPRI - NEAPELJ Argentinec Plit tretjič zmagal NEAPELJ — Argentinec Claudio Plit je že tretjič zaporedoma zmagal na 27. plavalnem maratonu iz Caprija v Neapelj. 14 km dolgo progo je Plit pokril v 3.31’08", drugouvrščeni Sirec Masri Bassam pa je na cilj dospel z 2’03” zamude. Prva v ženski konkurenci je na cilju reprezentantka Nove Zelandije Kristine Carr, ki je bila na skupni lestvici presenetljivo peta . , v S V • i d ti < G * • ■ m JADRANJE »POKAL PRIJATELJSTVA* Zadovoljiv nastop tekmovalcev Sirene Zmagal Rečan Grego pred Koprčanom Kocjančičem V soboto in nedeljo je bila na Vrbskem jezeru na Koroškem prva regata za «Pokal prijateljstva*, na našem področju najpomembnejša jadralna prireditev za kadete, oziroma mladince. V razredu optimist je jadralo 82 kadetov, v razredu «420» pa 32 mladincev. Udeležba je bila množična in tudi kakovost jadralcev, saj so se zbrali najboljši jadralci iz Fur-lanije - JuUjske krajine, slovenske in hrvaške obale do Kvarnerskega zaliva ter iz Avstrije, sodelovali pa so tudi francoski jadralci. Regato je organizarl Koroški jadralni klub iz Krive vrbe in to kar dobro, saj je bilo treba preskrbeti nekaj sto ljudi, jadralcev in spremljevalcev, TPK Sirena je zastopalo na regati sedem kadetov v razredu optimist in posadka 420. NOGOMET PRIPRAVE ITALIJANSKIH PRVOLIGAŠEV Videmčani pričeli z delom Tehnično vodstvo in igralci od včeraj v Trbižu - V moštvu optimizem Tudi za italijanske nogometaše se bliža konec počitnic. Pred dnevi se je končala tudi nogometna borza. Vse ekipe so sedaj več ali manj popolne, nekaterim manjka še samo igralec iz tujine, vsekakor pa je večina italijanskih prvoligašev že za- Udinese najel Brazilca Orlanda Italijanski prvoligaš Udinese je rešil vprašanje tujega igral ca za prihodnjo sezono. Vodstvo furlanskega kluba je sporočilo, da je najelo brazilskega nogometaša Orlanda, ki je i-gral za brazilsko enajsterico Vasco da Gama. Orlando je star 27 let in je obrambni igralec, z zelo dobrim pregledom nad igro. Vodstvo Udineseja je tudi izjavilo, da se bo Eneas verjetno vrnil v svojo domovino, kjer naj bi igral z ekipo Fluminen-seja. čela s pripravami. Nogometaši so za prvi del priprav izbrali večinoma gorske kraje, ki popolnoma u-strezajo potrebam nogometašev za pridobivanje kondicije. Igralci in tehnično vodstvo deželnega prvoligaša Udineseja so sinoči odpotovali v Trbiž, kjer bodo takoj začeli z delom. V Trbižu bodo. prisotni vsi nogometaši furlanskega kluba, med katerimi vsekakor izstopata nova nakupa Causio in Mura-ro, ki sta se med prvimi predstavila trenerju Ferrariju. Vodstvo Udineseja, ki je med poletjem dokaj temeljito prenovilo ekipo, je izjavilo, da v letošnjem prvenstvu pričakuje dostojno uvrstitev, se pravi, med prvimi desetimi moštvi. Poleg prvoligaških klubov so s pripravami začeli tudi drugo in tre-tjeligaši. Nogometni klub Triestina je že sklical igralce, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v tretji i-talijanski ligi. Tržačani bodo 22. julija odpotovali v Asiago, kjer bodo trenirali približno dvajset dni pod nadzorstvom novega trenerja Buffoni ja. Ostali prvoligaši so za začetek priprav določili naslednje datume in kraje: As coli. 20. julija (Colle S. Marco); Avellino, 27. julija (Pontre-moli); Bologna, 26. julija (Pavul-lo); Cagliari, 23. julija (Abbadia S. Salvatore); Catanzaro, 23. julija (Cortina d’Apezzo); Cesena, 24. julija (Carpegno); Como, 23. julija (Nebbiuno); Fiorentina, 22. julija (Bargo); Genoa, 26. julija (Reggel-lo): Inter, 27. julija (Nevegal); Ju-ventus, 27. julija (Villarperosa); Milan, 22. julija (Asiago); Napoli, 25. julija (Castel del Piano); Roma, 24. .julija (Brunik); Torino, 17. julija (Pollone); Udinese, 20. julija (Trbiž). Zmagal je Rečan Grego pred Kocjančičem (JK JADRO, Koper) in Perellijem (SVBG Trst). Vsi kadeti Sirene so se uvrstili nad pričakovanjem, saj je za večino to le druga regata te sezone. Peter Sterni se je uvrstil na 23. mesto. Arianna Bogateč na 28. in Davorin Starc na 30. mesto. Maksi Ferfolja, Igor Ci-vardi, Aleksander Panjek in Aram Vodopivec so nekoliko niže na lestvici. vendar so pustili za seboj precejšnje število jadralcev. Žal, zaradi pozne ure zaključka serije regat in velikega števila jadralcev uradni rezultati še niso znani. V razredu «420» pa sta se Lorerrco Bogatez in Peter Furlan uvrstila na 30. mesto. Regata je bila težka zaradi stalnih vremenskih sprememb, od sonca do ploh in mraza, in stalnega .spreminjanja smeri vetra. V soboto in nedeljo se bo regata nadaljevala v Miljskem zalivu, 29. in 30. avgusta pa bo zaključna regata v Portorožu, ko bodo tudi znani dekočni zmagovalci »Pokala prijateljstva*. Jadralci Sirene bodo do takrat poskušali popraviti svoje u-vrstitve. m.p. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI V Kranju zmaga Jugoslovanov Jugoslavija — Italija 105:93 (48:41) KRAN.l — V drugi prijateljski košarkarski tekmi je kadetska reprezentanca Jugoslavije v Kranju premagala Italijo in se tako oddolžila za poraz v Gorici. Najboljša v vrstah Jugoslavije sta bila Petrovič (29 točk) in Raduno-vič (20), pri «azzurrih» pa sta se izkazala Goričan Bressan (18) in Martin (18). a/\ NOVA TRGOVINA, KI NUDI .«/ (J VSE ZA NAVTIKO IN PROSTI ČAS iP1^ TEL (040) 208700 CESLJAN 59/1 Uredništvo uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800,G0 din. za organizacije In podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61000 Ljubljano Žiro račun 50101-603-45361 »AC*Ti Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ vlš. 43 mrnT 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-Julijske Oglasi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6 21. julija 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd*i< j in tiska I IZIT llrst Član italijanske zveze časopisnih j)jj.il FIEG založnikov FIEG * Dogodki na Poljskem barometer odnosov med Vzhodom in Zahodom Ugodni komentarji v evropskem tisku KONČAN DJIRANOVIČEV OBISK V GRČIJI Poudarek na tesnejši o izrednem kongresu poljske partije medsebojni kooperaciji Grška vlada bo podprla Jugoslavijo pri pogajanjih z EGS Nobenega uradnega komentarja iz vrst evropske deveterice pred kongresom, da ne bi bilo očitkov vmešavanja in pritiskov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Bržkone ni političnega dogodka, povezanega z odnosi med Zahodom in Vzhodom, ki bi v tukajšnjih krogih — političnih in časnikarskih — odmeval bolj kot. izredni kongres Poljske združene delavske partije. Zanimanje za dogajanje na Poljskem se je pričelo s stavko v ladjedelnici v Gdansku ter s pojavo Leeha Walese in »Solidarnosti*. Dogodki na Poljskem (in okoli nje) so kmalu postali glavni barometer postopnega nadaljevanja procesa popuščanja napetosti po sovjetski vojaški akciji v Afganistanu. V evropski skupnosti so pritrdili poljski prošnji za prodajo hrane po ugodnih pogojih (posojilo ter nižja cena od tiste na svetovnem trgu), istočasno pa so se odločili za previdnost v skladu s težo. da morajo gospodarske in druge notranje probleme reševati Poljaki sami. Zadnji zunanji izraz takšne usmeritve zahodnoevropske deseterice je molk na luksemburškem «vrhu» konec junija, ko so šefi vlad ali držav sicer razpravljali o položaju v tej deželi, zaključni komunike pa o tem ni prinesel niti besedice, kar so v kuloarjih pojasnili kot željo skupnega trga, da se vzdrži kakršnekoli poteze, ki bi pred izrednim kongresom PZDP utegnil doživeti interpretacijo pritiska od zunaj ali celo vplivanja na poljske notranje razprave. Mimo javne publicitete je šla tudi novica o posojilu v znesku 400 milijonov dolarjev, za katerega je varšavska vlada zaprosila štiri članice EGS in ki je po tihem dogovoru deseterice zunanjih ministrov dobilo etiketo skupne akcije evropske skupnosti, točneje prispevka za ureditev poljskih gospodarskih problemov. V zadnjih dneh je bilo v krogih EGS ali njene bruseljske komisije zaslediti le novico, da se ministri in Thornova garnitura strinjata s poljsko zahtevo, da spremenijo seznam hrane, ki je bil že odobren. Namesto mleka v prahu, oljne repice in živinske hrane bodo iz kašč EGS poSikli — V enaki vrednosti — po 10.000 ton svinine in govedine ter po 55.000 ton pšenice in ječmena. Vtem ko so se uradni zahodnoevropski krogi tik pred kongresom PZDP obdali s previdnim molkom, a pazljivo spremljajoč razprave, je »poljska tematika* ves teden zavzemala prvo mesto v časniškem in televizijskem poročanju ter zasenčila tako Bližnji vzhod kot tudi nerede na britanskem otoku. Glavni poudarki, ki jih dajejo današnji komentarji, se osredotočajo predvsem na »novitete* pravkar končanega kongresa, med katerimi poudarjajo dokajšnji odstotek članov ali simpatizerjev »Solidarnosti*, ter tajno glasovanje o novem centralnem komiteju in njegovem prvem sekretarju. »Vse je novo, razen Ka-nie*. piše v naslovu današnjega komentarja izpod peresa Pola Ma-thila, »poljskega specialista* najbolj branega dnevnika v francoščini »Le Soira*. A Mathil, ki zna na straneh »Soira* poravnavati tudi osebne račune, tokrat izjemoma dokaj toplo komentira izredni kon greš PZDP. «Enkratna situacija*, »Začetek novega obdobja v zgodovini komunističnih držav*, «Prvič doslej je komunistična partija našla demokratične nmehanizme za popravlje-nje lastnih napak, ki ji omogočajo, da se obnovi in prilagodi spremenjeni družbi, de faeto že plurali-stični*. ugotavlja med drugim komentator »Soira*. Večdnevno razglabljanje tukajšnjih opazovalcev, katera struja bo končno prevladala v kongresnih razpravah, je kazalo jasno željo belgijskih občil po potrditvi usme ritve, ki jo je na Poljskem začrtal dosedanji prvi sekretar Stanislaw Kania. Zato ni naključje, da v povolilnih komentarjih ugotavljajo, da je Stanislavv Kania ne le dobil podporo poljskih komunistov za nadaljevanje sedapje poti, pač pa da se je njegov položaj okrepil. O tem po zatrdilu belgijskih opazovalcev priča veliko število novih imen v novoizvoljenem centralnem komiteju PZDP (od dvesto članov jih je Ig 18 od sedanjih) ter prevlada tako imenovane »centristične usmeritve*, s čimer tukajšnji opazovalci označujejo prvega sekretarja Kanio, za razliko od »konservativcev*, ki so za trdnejše odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. Z izvolitvijo Stanislawa Ka krščanskim socialistom, Pol Matliil pa celo namiguje, da bi se »praška pomlad 1968* utegnila »spremeniti v poljsko poletje 1981». In slednjič, po mnenju komentatorja «Soira» ima Slanislaw Kania »zgodovinsko priložnost, da državo spravi iz notranje krize in nevarnosti od zunaj, nima pa na voljo kdo ve koliko BOŽO MAŠANOVIČ MADRID — Včeraj je v Španiji stopil v veljavo zakon o razporoki, ki ga je pred kratkim odobril madridski parlament. Sedaj bodo u-stanovili posebna sedišča, ki bodo morala odločati o prošnjah za raz-poroko, ki jih je že približno pol nie bo Poljska nadaljevala «krmar- milijona. Razporoko so v Španiji že jenje v sredi*, zatrjuje »La Libre imeli, a jo je general Franco od-Belgigue*, ki je blizu francoskim | pravil pred 42 leti. niiiiuiimiintiiiiiMiiiiiiifiiiiHiiiiiiii VB kupuje podmornico ATENE Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djurano-vič je zaključil tridnevni uradni in prijateljski obisk v sosednji Grčiji ter odpotoval z letalom iz Aten v Beograd. Na letališču Elinikon je predsednika zveznega izvršnega sveta pospremil grški premier Ralis z visokirtu vladnimi funkcionarji. Zadnji dan svojega obiska je predsednik jugoslovanske Vvlade obiskal muzej v Iraklionu na Kreti. Nato je s posebnim letalom odpotoval v Atene, kjer so mu priredili slovesen pozdrav v prisotnosti grškega premiera Ralisa in drugih funkcionarjev. S tem je tridnevni uradni obisk v Grčiji zaključen, tukajšnji politični krogi pa poudarjajo, da je bil Djuranovičev obisk izredno koristen in da nudi nove spodbude za nadaljnjo krepitev vsestranskega bilateralnega in dobrega sosedskega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. Vsi grški časopisi so objavili skupno jugoslovansko-grško sporočilo o pogovorih Djuranovič - Ralis. A-tenski tisk posebno poudarja pripravljenost obeh držav za razvijanje bilateralnih odnosov in sodelovanja, kar hkrati daje tudi najboljši doprinos za izboljšanje razmer na Balkanu in v Evropi. Grški radio in televizija prav tako objavljata dele tega pomembnega dokumenta, ki opredeljuje stališča obeh vlad ne samo v odnosu do bilateralnega in sosedskega sodelovanja, ampak tudi glede na najbolj aktualne dogodke na mednarodnem ekonomskem in političnem prizorišču. Poseben poudarek dajejo zanimanju Jugoslavije in Grčije za oživljanje procesa detanta in krepitve miru ter varnosti v Evropi in svetu. V pogovorih med Djuranovičem in Ralisom so bili y ospredju dvostransko sodelovanje in razmere na Balkanu in Evropi. Posebno pozornost sta sogovornika posvetila novim razmeram po vstopu Grčije v EGS. Glede tega je bilo rečeno, da daje grška vlada Jugoslaviji pri pogajanjih z EGS vso podporo. Mliri utonili pri reševanju bratca Britanska vlada je zainteresirana za nakup ameriške podmornice vrste »trident* z jedrskimi izstrelki. Gre baje za najsodobnejše opremljeno podmornico na svetu (Telefoto AP) CAGLIARI — Družinska tragedija na Sardiniji: dve sestrici, 10-letna Rita in 11-letna Solidea Trastu, hčerki župana občine Villamassar-gia pri Cagliariju, sta utonili potem ko sta rešili 5 let starega bratca Giampietra, ki je padel v umetno jezerce. Otroci so se igrali ob jezeru in Giampietro je nenadoma padel v vodo, Solidea je skočila v vodo in ga rešila ter ga podala Riti, ki je čakala na bregu. Pri tem pa je Riti spodrsnilo in padla nHilliitniiitiiiiminiiimiiiiimiiiMMiiiiliiimiiininniiifiiiiiiitiiiiliMiilitMHiiiiiiniiiiiiiiinilliiiitiiiiiiHmiiimiinniiiiiiitiiiiiMilliHiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiB BENEŠKI DNEVNIK POSVET KD NA MATAJURJU «Previdno» obravnavanje vprašanja slovenske narodnostne skupnosti Neopravičljivo zadržanje, ki ne odraža stvarnega stanja - Večje zanimanje za osimski sporazum ČEDAD — Okoli sto članov krščanske demokracije iz Nadiških dolin se je prejšnjo soboto udeležilo študijskega posveta, ki ga je pokrajinsko vodstvo stranke priredilo na Matajurju. Med drugimi sta se ga udeležila tudi pokrajinski tajnik Ber-toli in deželni tajnik Braida. V živahno razpravo, ki je obsegala zlasti vprašanja Nadiških do- OD 21 DO 23. AVGUSTA KAMENICA - PRILOŽNOST ZA UTRDITEV VEZI MED NARODI ČEDAD — Kamenico, tradicionalno kulturno srečanje narodov obmejnih dežel, ki bo na sporedu od 21. do 23. avgusta, bodo tudi letos priredili na običajnem prostoru, ki spominja na davne časa avtonomije slovenskega ljudstva , .. Tako je odločil organizacijski odbor prireditve, ki ga sestavljajo predstavniki raznih kulturnih organizacij iz Beneške Slovenije. Odbor je tudi izdelal okvirni program: v soboto in nedeljo zvečer bo na sporedu veliki ples na odprtem, v nedeljo popoldne pa masa v slovenščini, furlanščini, nemščini in italijanščini. Tudi kulturni program je seveda zelo bogat. Prav v nedeljo popoldne se bodo zvrstile razne folklorne in glasbene skupine ter pevski zbori iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Razstavili bodo vrsto obrtniških predmetov, knjig, plošč in tiska. V petek pa bodo svoj spored pripravili mladi udeleženci poletnega zabavno-kultumega središča »Mia-d& briezsj. Organizacijski odbor za Kamenico pa je razpravljal tudi o redarski službi, da bi zagotovili gostom, ki se bodo zbrali na veliki trasi, kjer bo potekalo srečanje, čimvečjo varnost in obenem urejali pritok ljudi vzdolž dostopnih cest iz Čedada, šentlenarda in Sredenj. V ta namen se bodo organizatorji kmalu sestali z mladimi člani raznih kulturnih krožkov. Vseskozi (razen med mašo) bodo delovali založeni kioski s pijačo in jedmi. Kamenica ostaja, s svojim kulturnim, verskim in rekreacijskih sporedom, temeljni kamen za utrditev prijateljstva in sodelovanja različnih narodov, ki živijo ob skupni meji. lin in dežele, je poseglo mnogo deželnih in pokrajinskih predstavnikov. Najzanimivejše posege na posvetu, ki mu je predsedoval senator Toros, so pripravili Pelizzo, Barbina in Spe-cogna, ki so predvsem težili po tem, da bi nadoknadili hude politične zamude KD glede ključnih vprašanj slovenske manjšine in osimskega sporazuma. Vprašanji slovenskega jezika in kulture sta bili doslej dejansko prepuščeni pobudam najbolj naklonjenih posameznikov, ki jih je stranka večkrat slabo prenašala. Za pobude v zvezi z osimskim sporazumom pa so bili »pooblaščeni* najpogumnejši upravitelji, ki so se znašli povsem osamljeni. Pokrajinski odbornik Pelizzo je zato razložil ostalim članom KD, kateri so razlogi, da je meja dandanes lahko pomemben dejavnik sodelovanja in razvoja za prebivalstvo, ki živi na tem območju. Prof. Barbina pa se je tudi tokrat oprijel svojega klasičnega tolmačenja slovenske stvarnosti: gre le za vrsto antropoloških in kulturnih dejstev, sicer izvirnih, ki jih je treba vključiti v vrsto različnih in razvejenih ukrepov, ki naj bi vodili v nebolečo asimilacijo. Specogna pa je zlasti govoril o razvojnem načrtu Nadiških dolin in pri tem opozoril na »nevarnost* e-marginacije KD pri upravljanju produktivnih in zaposlovalnih pobud, kot so na primer industrije z mešanim kapitalom in podobno. O gospodarskih pogledih je spregovoril odgovorni za kmetijstvo Cen-don, ki se je zavzel za okrepitev pobud za kmetijstvo na osnovi predlogov konzulte kmetovalcev iz Nadiških dolin. Senator Toros je bil tokrat mnogo bolj umirjen, saj se je izognil temi, ki mu je sicer zelo pri srcu, o »Kardeljevih priključitvenih težnjah* in se raje posvetil bolj aktualnim in stvarnim temam. Po mnenju mnogih opazovalcev se je posvet KD zadovoljivo lotil vprašanj, ki so v zvezi z izvajanjem o-simskega sporazuma, vendar pa je bil še vedno zelo »predviden* pri obravnavanju vprašanj jezika in kulture slovenske narodnostne skupnosti: gre za neopravičljivo zadržanje, ki ne odraža mnogo bolj razgibanega stanja v krajevnem in tudi državnem merilu. je v vodo. Ker ni znala plavati se je krčevito oprijela sestrice in jo potisnila pod gladino. Žena ubila Fernanda Spaaka BRUXELLES — »Primer Spaak* je osrednji predmet razgovorov v Belgiji. Ferdinand Spaak, 57 let, sin znanega belgijskega državnika, sicer pa šef kabineta predsednika komisije EGS Gastona Thorna, je v soboto umrl nasilne smrti v svojem stanovanju v Bruslju. Ustrelila ga je njegova žena. Italijanka Anna Maria Farina, od katere je že leto dni živel ločeno. Farinova je Spaaka ustrelila pred vrati kopalnice nato pa je z vključenim likalnikom v roki stopila v kopalno kad, napolnjeno z vodo in pri priči umrla. Za Moniko skrbi njena mati llfellil V amsterdamskem zoološkem vrtu »Artis* so obesili rožnati trak. Samica malajskega tapirja je dobila ta-pirčka, ki so jo takoj prekrstili v Moniko (Telefoto AP) .............................................................. SLABO VREME PO VSEJ ITALIJI, V ŠVICI IN AVSTRIJI Pod Bocnam je podivjana Adiža poplavila dve naselji in povzročila ogromno škodo V Salornu in Laghetti di Egna evakuirali 500 ljudi: uničene hiše, gospodarska poslopja in nasadi - Prekinjene prometne žile, zaprti gorski prelazi, ob polotoku močan veter - Trinajst človeških žrtev BOČEN — Prejšnjo soboto je vse področje zgornje tridentinske pokrajine in še prav posebno bocenske, zajelo hudo neurje, ki je povzročilo velikansko škodo. Deževati je začelo že v petek, potem pa se je naliv stopnjeval ter dosegel svoj višek ponoči med soboto in nedeljo. Zaradi močnih padavin so vode reke Adiže tako narasle, da so sredi noči porušile obrambni nasip v dolžini kakih 100 m na lčvi strani rečnega korita pri Laghetti di Egna. Podivjana reka je zalila polja, sadovnjake in naselja. Opustošena je bila vsa dolina do kraja Salomo, na nekdanji meji med Italijo in Avstrijo. V naseljih je voda segla tudi do 4 m visoko. Na pomoč ljudem, ki so se zatekli v višja nadstropja, so prihiteli vojaki inženirske enote IV. alpinskega korpusa, policisti, karabinjerji ter vsi razpoložljivi pripadniki prostovoljnih gasilskih društev iz Bočna in okoliških krajev. Reševalci z gumijastimi čolni (čolne so pripeljali celo iz Rive ob Gardskem jezeru) so rešili iz ogroženih hiš’ v Laghetti di Egna in v Salornu kakih 500 ljudi ter jih namestili po vojašnicah in hotelih Medtpm so v svitu reflektorjev hiteli utrjevat nasipe. Pri vsem tem je bila velika sreča, da je bocenska avtonomna pokrajina potrošila po katastrofalni povodnji 1. 1966 ogromna sredstva za ureditev rečnega korita, če ne bi bila škoda še večja. Včeraj opoldne so vode začele opadati od 10 do 15 cm na uro. škoda, ki jo je pobesnela reka povzročila, je ogromna ter je do sedaj še niso mogli oceniti: poškodovane hiše, mali industrijski in o-brtniški obrati, skladišča sadja, sadovnjaki in drugo. Na srečo ni bilo na tem področju človeških žrtev. Le bolj na severu, v Južni Tirolski, so podivjane vode nekega hudournika odnesle 60-let-nega moškega. Sicer pa je neurje povzročilo na vsem tem področju hude prometne težave. Zaradi podivjanih voda in usadov so bile pretrgane prometne zveze: železniška proga Bočen -Brenner pri Fortezzi (sedaj obratuje ponovno) državne ceste na že o-menjenem področju ter v dolini I-sarco tja do Brixna. Zelo otežko-čen je bil dostop v dolino Gardena ter druge okoliške doline. Edina prometna žila, ki je kljubovala neurju je bila brennerska avtocesta, ki je še požirala (čeprav z zastoji) reko turistov namenjenih v Italijo ali v Avstrijo. V predvčerajšnjih jutranjih urah je alpska veriga od Piemonta tja čez Dolomite nudila neobičajno sliko: gorski vršaci so bili vsi zasneženi. Samo na italijanski strani so bili zaprti zaradi snega (od 70 do 150 cm) številni gorski prelazi (Šent-gothard, Stelvio in drugi). Izredno slabo vreme je bilo tudi v Švici in v Avstriji: Voralberg, Tirolska, Severna Avstrija in tudi Koroška. Ponekod je zapadel sneg do višine 1500 m, temperature pa so zdrknile tudi do 6 stopinj pod ničlo. Mnogi gorski prelazi so bili več časa zaprti. Slabo vreme je prizadelo celotno Italijo. Močni vetrovi so pihali na li-gurski obali, Chianciano Terme je opustošil zračni vrtinec, pri Neaplju je bil prekinjen obalni promet, viharji so pustošili severno Sardinijo in tudi Sicilijo. Slabo vreme je zahtevalo 13 človeških žrtev. Neobičajna poletna razglednica iz Grenobla M, (Telefoto AP) •iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiin Primorske vesti ■ Primorske vesti - Primorske vesti Zakaj na obali samo posebne vrste kruha Pekarne pečejo navaden kruh z izgubo, s posebnimi vrstami pa krijejo stroške KOPER — Obalo oskrbujeta s kruhom Mlinotestova pekarna v Bertokih in pekarna »Kruh* Koper V obeh pekarnah so lani spekli 5.782 ton kruha, v prvem polletju letos pa 2.220 ton. Količine niti niso toliko pomembne, kot je razmerje med standardnimi in posebnimi vrstami pečenega druha. Tako je na primer »Kruh* Koper dnevno spekel 30,7 odstotka standardnega kruha (26,4 odstotka belega ali pol-belega in 4,3 odstotka črnega) in 69,3 odstotka posebnih vrst (filon-činov. bobolov, domačega kruha, kot na obali imenujejo te pekovske specialitete). Razmerje v bertoški pekarni je še večje, saj tam dnevno spečejo tri četrtine posebnih vrst kruha. Večino navadnih belih in polbellh aiuiiiiiiiiiiiiMiitniiiiMiumiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifniiiinniMiiiiiMiiiiiiiiMitHiiiiiiiiMmiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiMiiiiiitiiiiiMiiMHiiiuMiiiiiiiiiuaiiiiiiMiiiHiiiiiiii PADALSTVO JI NJEN KONJIČEK Ime ji je Louise Adams, stara je 18 let, njen konjiček pa je padalstvo, k slike bi tega ne mogli sklepati (Telefoto AP) štruc pokupijo obrati družbene prehrane, gostilne, hoteli, tako da ga na police prodajaln pride le pičla količina. Gospodinje so tako prisiljene kupovati posebne vrste kruiia. Vzrokov, da si navaden občan ne more «privoščiti» navadnega kruha je več. Najprej je tu pekarna. Za kilogram navadnega belega kruha dobi pekarna 12,30 dinarja, kilogram filončinov pa prodajajo po 22 din. Z drugimi besedami poveda no, pečejo pekarne navaden kruh z izgubo, s posebnimi vrstami pa pokrijejo stroške peke. Med pekarno in potrošnikom .je še trgovina. ki za prodani kilogram kruha dobi 30 para za kilogram). Ker torej, trgovcem pade več v žep. če prodajajo posebne vrste, navadnega najraje ne naročijo Z nedavno podražitvijo pšenične moke bo računica pekarne in trgovcev prišla še bolj do izraža. Pričakovati je. da bo standardnih vrst kruha na policah še manj. Pekarnam in prodajalcem niti ne moremo zameriti, da se tako obnašajo saj morajo tudi oni nekako »shajati*. Kljub temu ie nerazumljivo. da debelino rezin določa nesorazmerje cen med navadno in posebno vrsto kruha IZTOK UMER PALERMO — Salvatore Sanfilip-po, 30-letni obsojenec na smrt, ki prestaja kazen v genovskem zaporu, je včeraj v Palermu, kamor so ga pripeljali, da se udeleži neke sodne obravnave, zajel za talca preiskovalnega sodnika Giovannija Micci-cheja in dva jetniška paznika. S sa mokresom, ki si ga je predčasno priskrbel, je trojici grozil več kot eno uro, nato pa se je predal. LONDON — Lov na moža v Veliki Britaniji: tokrat gre za Jamesa Langa, ki je bil leta 1971 obsojen zaradi umora 12-letne deklice in je včeraj pobegnil iz kriminalistične umobolnice v Crovvthornu. Obnovili bodo Peršmanovo domačijo CELOVEC - Z mladinsko akcijo bodo letos poleti uredili Peršmapo-vo domačijo v Lepeni nad Železno Kaplo. Delovna akcija, katere nosilca sta Zveza slovenske mladino na Koroškem in Zveza koroških par* tizanov, že teče od začetka julija* uradno pa so jo otvorili minulo soboto. V njej sodelujejo mladinci in mladinke krajevnih združenj ZSM. pa tudi mladinci iz Slovenije-Na Peršmanovi domačiji so tik ped konec vojne nacisti zakrivili e-nega najbolj krutih zločinov na KP" roškem. 25. aprila 1945 je enota o* sesovske policije krvavo pobila e-najst članov trinajstčlanske druži* ne, od starega očeta do dojenčka, in domačijo požgala. V domačiji, ki je bila po vojni obnovljena, bodo zdaj v spomin na ta zločin uredili spominsko sobo, poleg tega pa bodo v njej tudi mladinski prostori. Poslopje, ki stoji visoko pod Peco. j« zdaj že dobilo novo streho, zamenjali pa bedo tudi še okna in j® preuredili v notranjščini. (Sindok) Trd pristanek Jatovega DC 9 ZAGREB — Včeraj zjutraj ob 7.27 se je med pristajanjem letal* JAT DC-9, ki vozi na liniji Osijek " Zagreb pripetila nesreča, vend»r brez hujših posledic. Med pristaja* njem je letalo zadelo ob pristajal' no stezo s trupom, nakar se je nagnilo na desno krilo. Poškodovala so se zakrilca, vendar je letalo * 10 potniki le srečno pristalo in potniki so ga normalno zapustili. P1'®' iskava o tej »srečni* nesreči potoka- Novi predpisi za turiste v ČSSR PRAGA — Na češkoslovaškem 9° spremenili danes predpise o obvezni dnevni zamenjavi deviz, ki ve-ijajo za državljane nesocialističnih držav. Tujci iz teh držav, ki obl' ščejo ČSSR morajo dnevno zame* njati 30 zahodnonemških mark oziroma 13,30 dolarja, otroci od 6 d® 15. leta pa pol manjšo vsoto. Doslej so morali tujci dnevno menjat* 25 mark oziroma ustrezen znesek dolarjev.