In slednjič je objavljen v knjigi zanimiv poskus funkcijskega vrednotenja alp- skega sveta na prim eru doline Koritnice (k.o. Log pod M angartom), ki so ga prispevali D. Plut, A. Gosar in M. Klemenčič. Pisci ugotavljajo, da so naravne danosti izredno ugodne za ra st trav. Funkcijo km etijstva pa je treba vrednotiti tako z vidika proizvodnje kakor tudi z vidika vzdrževalca kulturne pokrajine. Knjiga Zgornje Posočje ni zajetna le na zunaj, temveč po vsebini objavljenih prispevkov. V njej se zrcali množica tehtnih prispevkov, ki p ri­ kazujejo »tradicionalna« in nova področja geografskih usm eritev in raziskav. Tudi to je dokaz, da naša veda ne stagnira, temveč išče in si u tira nova pota. Pohvaliti m oram o tudi slikovno in kartografsko oprem o zbornika. V njem je objavljenih 30 fotografij, ki so jih prispevali A. Berginc, J. Kunaver, F. Lovrejičak, M. Orožen-Adamič in I. Gams. Besedilo posameznih prispevkov dopolnjuje in ponazarja 25 celostranskih skic in kartogram ov te r 13 strani diagramov, ki jih je izrisal C. Vojvoda. Skrb za celotno opremo zbornika »Zgornje Posočje« je prevzela M. Kunaverjeva. Milan Natek Etnologija in sodobna slovenska družba. Izdala in založila Slovensko etno­ loško društvo in Posavski muzej v Brežicah. Uredila in oprem ila Janez Bo­ gataj in M itja Guštin. Brežice, 1978, 124 strani. Tudi današnja slovenska etnologija si čedalje vidneje u tira nova pota svojemu celotnemu raziskovalnemu delu. Viden razkorak med nekdanjim in današnjim pojm ovanjem etnologije je nastal z novo opredelitvijo predm eta njenega proučevanja. Po novejšem pojm ovanju je nam reč etnologija speciali­ zirana historiografska disciplina, katere poglavitni predm et je proučevanje načina življenja tistih lokalnih, socialnih in drugih skupnosti (in ne samo kmečkih kot je večinoma prevladovalo doslej), ki so značilne za to ali drugo etnično skupino v posameznih razdobjih. Spričo dejstva, da im ata tako so­ dobna geografija in etnologija prenekatera skupna stičišča, vsaka v okviru svojega lastnega predm eta proučevanja (npr. naselja, razvoj proizvajalnih usm eritev, socialna in zaposlitvena struk tu ra prebivalstva itd.), smo dolžni sprem ljati vsaj tiste tem eljne program ske usm eritve, ki se dotikajo vsebin­ skih razrešitev raziskovalnega dela. Rezultat novih, poglobljenih in razširjenih, s sodobnimi metodološkimi pristopi spoznanih in kritično ovrednotenih po­ javov in njihovih razvojnih teženj, so zbrani v knjižici Etnologija in sodobna slovenska družba. V publikaciji je objavljenih 21 referatov, ki se dotikajo skoraj vseh po­ glavitnih etnoloških problemov današnjega časa. Prispevki sestavljajo nam reč osnovno gradivo, ki je bilo predloženo v razpravo udeležencem 3. posvetovanja slovenskega etnološkega društva, in sicer 7. in 8. jun ija 1978 v prostorih Posavskega m uzeja v Brežicah. Da bi mogla današnja etnologija kar najbolj verodostojno prikazati (tudi) način življenja Slovencev v 20. stoletju in ob tem orisati vlogo in pomen posameznih socialnih slojev ali skupin, obenem pa tudi tvorno sodelovati pri reševanju različnih problemov v sodobnem življe­ n ju (npr. v urbanizm u, turizmu, družbenem planiranju), je pogumno pristo­ pila h kritičnem u ovrednotenju svojega dosedanjega dela. Izraz takih hotenj in delovnih usm eritev, ki so utem eljene z novimi metodološkimi pristopi k proučevanju posameznih pojavov, se kažejo tudi v sestavi in izdaji vprašalnic Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja. Naj mi bo dovoljeno, da pri predstavitvi knjige »Etnologija in sodobna slovenska družba« omenim le tiste prispevke, ki utegnejo zanim ati širši krog geografov. Med njim i vzbujata posebno pozornost »Etnologija in sodobna slovenska družba« (M. Ravnik) in »Je naša m etodološka usm erjenost ustrez­ na?« Prvi prispevek kritično presoja današnjo vlogo in pomen etnologije, njeno zavzetost in sploh njeno neprisotnost p ri opredeljevanju, osvetljevanju in strokovnem reševanju prenekaterih problemov današnjega časa. Izredno zani­ miv je tudi drugi prispevek, ki ga je napisal S. Kremenšek. V njem so raz­ členjeni osnovni koncepti, ki so usm erjali dosedanjo raziskovalno dejavnost slovenskih etnologov (npr. načela prosvetljenstva, rom antični koncept, v ok­ viru katerega ima vidno vlogo m itološka šola, pa zopet realizem in pozitivizem itd.). Avtor zatrju je, da je pozitivizem še vedno prevladujoča usm eritev v slo­ venski etnologiji (str. 47). Zavzema se za to, da bi postala etnološka misel bolj kot doslej angažirana v sedanjem življenju in odprta za proučevanje današnje družbene stvarnosti (str. 49). Pri tem je še posebej poudarjeno, da m orajo zanim ati tudi etnologijo vzroki posameznih pojavov (podobno kot v geografiji), sprem ljati m ora tendenco v razvoju pojavov in ugotavljati njegove nosilce (socialni sloji ali družbene in lokalne skupnosti) posameznih teženj v sprem em bah obstoječega stan ja (str. 49). Tudi v A. Baševem prispevku (Gledališče, film in etnologija) so orisane potrebe po sprem em bah dosedanjega objekta etnoloških raziskav, ki so povečini še vedno usm erjene v proučevanje starosvetnosti kmečkega življenja, m anj pa posegajo v življenje drugih skupin prebivalstva (str. 83). Sestavek Etnologija kot sestavina načrtovanja prenove urbanega in ru ­ ralnega prostora, ki ga je prispeval P. Fister, je izredno zanimiv tudi za geo­ grafa. V njem so podana nekatera načela (identiteta in kontinuiteta, hum a­ nizacija človeškega okolja), na katerih m ora sloneti revitalizacija starih m est­ nih ali kmečkih naselij. M. Laboda razm išlja v referatu »Etnologija in razvoj« o vključevanju etnologov in izsledkov njihovega raziskovalnega dela v posa­ mezne sestavine družbenega planiranja, j . Šušteršič razpravlja o Etnologiji in turizm u, J. Bogataj pa razčlenjuje odnose med turizm om na vasi (»kmečki turizem«) in sodobno etnologijo. M. M akarovičeva predstavlja zanimiv prim er metode neposrednega opazovanja pri proučevanju alkoholizma na podeželju. Še iz nekaterih drugih prispevkov bi mogli izluščiti zanimive poglede na sodobno slovensko etnološko znanost. V endar lahko sklenemo z mislijo, da je knjiga »Etnologija in sodobna slovenska družba« zanimiva predstavitev veljavnosti položaja in vloge ene izmed naših družboslovnih ved. Čeprav bo našel kritičnejši presojevalec knjige tudi kvalitetne razlike med posamez­ nimi prispevki, pa vendarle sodim, da je njihova vrednost predvsem v tem, da skuša m lajša generacija etnologov kritično prevrednotiti svoje dosedanje delo in utem eljeno nakazati sm eri svojemu proučevanju v prihodnje. M. Natek J. Maier—A. Gosar: Gemeindetypisierung als Ausdruckform regional d iffe­ renzierter Struktur- und Prozessm uster in Slowenien: das Beispiel eines fak­ torenanalytischen Ansatzes. (Tipi občin kot izraz regionalno različnih struktur in procesov v Sloveniji: prim er faktorske analize). M itteilungen der Geographi­ schen Gesellschaft in München, 1977, Band 62, str. 10, 2 karti. Navedena štud ija je odraz tesnega sodelovanja med gospodarsko-geo- grafskim inštitutom v Miinchenu in inštitutom za geografijo univerze v Ljub­ ljani. Cilj raziskave je bil zajeti čim večje število statističnih podatkov po ka­ tastrsk ih občinah in nato s pomočjo faktorske analize ovrednotiti njihov vpliv na oblikovanje regionalne s truk tu re in regionalnih procesov v Sloveniji. Uporaba faktorske analize je omogočila, da je bilo v prvi fazi raziskave računalniško obdelanih 70 statističnih sprem enljivk, z m ultikorelativnim i po­ stopki pa se je njihovo število zm anjšalo na 15 variabel. Tipološka opredelitev katastrsk ih in upravnih občin je bila narejena na osnovi vrednosti prvega faktorja. Faktorska analiza je pokazala izrazito prostorsko difirenciacijo Slovenije glede na doseženo stopnjo urbanizacije. Izstopajo področja močnejše nave­ zanosti na zemljo s tradicionalno agrarno struk tu ro (Brkini, Kozjansko) in gospodarsko aktivne in razvite regije (Ljubljanska kotlina, M aribor, Celje). Izven glavne industrijske osi je gravitacijsko zaledje m anjših m est še zelo slabo razvito. Navedena študija pomeni pom em ben prispevek h kom pleksnejši obrav­ navi vzrokov in posledic industrializacije in urbanizacije Slovenije s pomočjo kvantitativnih metod, ki omogočajo hkratno zajetje večjega števila statističnih spremenljivk. Plut Dušan