Kmečka trgovina Pogum — razmere se zboljšujejo Negotovost in brezcenje, ki je v zadnjem času vladalo v trgovini, se vidno zboljšuje. Cetudi ni v dasopisju poročil iz nekaterih držav, se vseeno ve, da Anglija pa tudi druge vojskujoče in nevojskujoče države kupujejo po vedno višjih cenah pšenico, koruzo, konoplje, sojo, laneno olje, iivino in druge kmetijake pridelke. Zato se priCakuje stalno zvišanje cen, ki je posledica sedanjega stanja. Vsakdo naj torej paai, da nobena stvar, ki mu jo je zemlja rodila, ali se j« v gospodarstvu drugače prldelala, ne bo ostala neizkoriščana. Splačalo se bo posebno rediti živino in gojiti ter sejati to, kar se v sedanjem času najbolj rabi, kajti kakor kaže, vojna vihra Se ne bo tako kmalu končana. Krepko je torej poprijeti za delo in budno paziti, kaj se bo najbolje prodalo. Smo namred v srečnem položaju nevtralnosti in bomo lahko izhajali v tej vihri s svojim naravnim bogastvom. To priča že sedanje dejstvo, da našo državo obiskujejo vse mog-oča trgovska zastopstva drugih držav, ki sklepajo z nami kupčije. Oči Evrope so se obrnile na našo z raznimi živežnimi pridelki in rudninami bogato zemljo, da pri tej zakladnici črpajo svoje potrebe. Najprej so se obrnili na nas v to svrho JJemci, s kateriini se je že sklenila trgovska pogodba. Nemcem slede Italijani in Grki. V Beogradu se nahaja tudi trgovsko zastopstvo Angležev in švicarjev, katerim slede Francozi in Madžari. Ker se pa v sedanjem času ni mogoče dosti opirati na plačilo potom izmenjave blaga, bo v veliki vefiini država izvozno blago prodajala proti plačilu v zlatu. Tako vidimo, da se stvari za nas razvijajo kar najugodneje. Treba bo sedanje trenutke izkoristiti in proizvajati čim več blaga, kajti sedaj polagoma prihaja čas, ko si bo gospodarsko lahko opomogel tudi naš kmet. Dobri izgledi pri prodaji živinc V prvih tednih vojne se je bil izvoz živine radi prometnih težkoč skoraj ustavil. Sedaj se je pa ta stvar uredila in kaže, da bo kupčija z živtno zelo lepo uspevala. Izvoz živine se je začel vlnova razvijati. V Italijo izvažamo na teden 1000 glav. V Nemčijo pa bomo odslej izvažali po 500 glav na teden. Govejo živino bomo izvažali tudi v švico, kamor je šlo doslej naše blago le od časa do časa. S švicarskimi uvozniki je sklenjen sporazum, po katerem bomo v bodoče izvažali v Švico na teden okrog 50 bikov za klanje, vrhu tega pa slabšo živino (krave in slabe vole) za mesno industrijo. Tudi v Ceško-Moravsko bomo izvažali nekaj goveje živine, predvsem živino slabše kakovosti. V zadnjih tednih je prišlo do obnovitve našega izvoza goveje živine na Malto, kamor gre predvsem živina iz Crne gore Hercegovine in Sandžaka. Kupčije se začenja tudi s konji. V začetku vojne je bil izvoz konj ustavljen zaradi potrebe naše vojske. Ožji strokovni odbor Zavoda za pospeševanje zunanje trg-ovine pa je ugotovil, da imamo v naši državi pri upoštevanju potreb narodne obrambe še vedno dovolj konj za izvoz. Zato se bo dovolil izvoz 8400 konj, predvsem konj za klanje, in sicer v Nemčijo 2400, v Švico 1500, v Italijo 500 in v Francijo 4000. Za izvoz v Turčijo in v države, ki kupujejo pri nas konje proti plačilu v devizah (denarju), se bodo dovoljenja izdajala od primera do primera. Največje zanimanje pa kažejo druge držav^ za naše svinje in se bodo svinje prodajale po zelo dobri ceni. V Nemčijo se bo v bodoče izvažalo na teden 3500 svinj, v zadnjem tednu decembra pa 3000, tako da bomo do konca leta izvozili v Nemčijo 34.000 svinj. Vprašanje izvoza zaklanih svinj bo odvisno od nekaterih okolnosti in obstoja možnost, da bomo do konca leta izvozili v Nemčijo še 15.000 zaklanih svmj. Nadalje bomo v smislu sporazuma izvozili v NemCijo okrog 300 vagonov masti in slanine. Cena pri izvozu v NemCijo je povišana za 50 par pr' kilogramu. Izvoz svinj v češko-Moravsko se bo pa giba na 1000 glav na teden. Izvoz svir.j v Slovaško bo pa mogoč samo proti plačilu vnaprej, ker nanSlovaška dolguje že okrog 7 milijonov. V švico doslej nismo izvažali svinj. Sedaj pa se švicarski uvozniki zelo zanimajo za naše mesne svinje. Izvoz v Svico se je že pričel. Sedaj pošiljamo na teden 30 vagonov svinj v švico verjetno pa je, da se bo ta izvoz še povečal. Pr ;eh dobavah v švico je dogovorjena cena 12 din za kilogram franko švicarska meja. V teku pogajanj, ki se trenutno vršijo v okviru jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora, je verjetno, da bo določen večji konting-ent tudi za izvoz svinj v Italijo. Zeio se zaniraajo za naše svinje tudi angleški uvozniki in poučeni krogi zatrjujejo, da do prišlo do velikega kupčijskega sklepa, in sicer za 50.000 svinj, ki se bodo dobavile v 6 mesecih. Izvoz jabolk v Nemčijo Z jabolki je bil letos križ. Promet z Nemčijo je zaradi vojne ravno v času, ko se jabolke prodajajo, zastal, tako da je šlo mnogo jabolk v pogubo. Edino oni, ki so hranili pozne zimske jabolke dolgo na drevesu ter so z zaupanjem čakali na boljše cene in pa tisti, ki imajo primerna sadna skladišča, se bodo lahko okoristili z novim izvoznim dovoljenjem jabolk v Nemčijo. Za ta izvoz jabolk so bile odrejene naslednje cene: namizna jabolka s premerom nad 6 cm 22 mark, za manjša tudi namizna jabolka do 5 cm premera ae more odobravati ista cena, toda samo po poelanih vzorcih, za konzumna jabolka znaša cena 15 mark, za industrijska jabolka 7.50 mark. Te cene veljajo za 100 kg jugosl.nemška meja. Tečaj marke je 14.30 din in bo Narodna banka po tem tečaju našim izvoznikom denar tudi nakazala. Po tem tečaju bodo naši izvozniki prej«li za kilogram namiznih jabolk 3.14 din, za kilogram konzamnih jabolk 2.14 din, za kilogram industrijskih jabolk pa 1.07 din. Za izvoz namiznih pakiranih jabolk je poleg tega od Privilegirane izvozne družbe naklonjeno našim izvoznikom še 50 par za kilogram kot nagrada za izvoz, tako da bo izvozničar za kilogram namiznih jabolk v celoti prejel 3.64 din. Da se niso dosegle boljše cene, je krivda v tem, da je še pred in pa med pogajanji naše časopisje prinašalo dosti preuranjeno razne vesti o nizkih cenah jabolk, o nemogočem izvozu itd., kar je tako zbegalo manjže izvoznike. da so začeli nemškim uvoznikom — še preden so bila pogajanja v teku — stavljati ponudbc po dost nižjih cenah, kakor jih je zahteval Prizad pri pogajanjih. Nemški delegaciji so na ta način naši izvozniki sami' dali v roke dobrodošlo orožje, s katerim je parirala zahteve Prizada ter je pritiskala na cene. Če ne bi bilo teh ponudb in pa nekontroliranih časopisnih poročil, ki so bila napisana morda v najboljšem namenu, bi bil mogel Prizad doseCi dosti povoljnejše cene za naša namizna jabolka. Vino Vinarsko društvo je določilo najnižje cene za letošnje mošte, katerih se naj vinogradniki po možnosti drže. Tako je za ormoški okoliš določeno za 17% (sladkorja) mošte 3 din, za 18% mošte 3.25, za 19% mošte 3.50, za 20% mošte 3.75, za 21% 4.25 din, za 22% mošte pa 4.75 din. V ljutomerskem okolišu bi prišle v poštev naslednie cene: za 17% moSte 3 din, za 18% mošte 3.50 za 19% mošte 3.75, za 20% mošte 4, za 21% mošte 4.25 in za 22% mošte 4.75 din. Gornje cene veljajo le za mešane mošte, za sortne rnošte pa prihajajo v poštev višje cene. Na vinskem trgu je stanje ugodnejše, kakor je kazalo. Letošnji vlnski pridelek v Vojvodini in Dalmaciji je precej slabši, kakor so napovedovali. Razen tega tudi ni večjih zalog starega vina. Vinogradniki ne bodo zaradi tega hiteli 3 prodajo moštov, ampak bodo raje počakali. Les Naš prekomorski izvoz lesa se je v zadnjem času preko Sušaka ponovno oživel. V prejšnjem tednu so nakladaU mnogo lesa za izvoz v sredozemske države in v Italijo. Za izvoz v Italijo so nakladali celulozni les, ki je prodan v količini 2500 vagonov. Nadalje so nakladali manjše partije trdega in mehkega lesa za izvoz v Nizozomsko in večje količine za izvoz v Aleksandrijo. Neki angleški parnik je vkrcal 500 ton furnirskega lesa za Anglijo, neki drugi parnik pa je vkrcal precej lesa za Grčijo. Končno so bilc odpremljene večje količine za izvoz v Južno Ameriko. Mnogi izvozniki čakajo, kako bo z izvozom v Anglijo, ki se zanima za nakup velikih količin lesa, ker ne more več uvažati lesa iz držav ob Baltiškem morju. Ceoe goveje živine Voli. Celje 3.50—5 din, šmarje pri Jelšah prvovrstnl 5—5.70 din, ostali 4—5 din, Brežice 3.50—5 din, LaSko 4—5.25 din, Litija 3.70 do 4 din, Ljubljana 4.50—6 din, Crnomelj 3.75 do 4 din kg žive teže. Krave. Ljutomer 3 din, Celje 3.50—4.50 din, Šmarje pri Jelšah 3.50—4.50 din, Brežice 3.50 do 4 din, Laško Z~i din, Litija 3^4 din, Ljubljana 3.50—4.50 din, Crnomelj 3—3.50 din kg žive teže. Telice. Ljutomer 3.50—4 din, Celje 4—4.75 din, Šmarje pri JelSah 4—5 din, Brežice 4—5 din, Laško 3.75—5 din, Litija 4—5 din, Ljubljana 4.50—6 din, Crnomelj 3.50—4 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer 4—4.50 din, Celje 4.25 do 5.50 din, šmarje pri JelSah 4—5 din, Brežice 4.50—5 din, Laško 5—6 din, Litija 5.50—6 din, Ljubljana 6—7 din, Crnomelj 4.75—5 din kg žive teže. Svinj. Ptemenske. Maribor 5—6 tednov stare 65 do 80 din, 7—9 tednov 85—120 din, 3—4 mesece 130—210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8 do 10 mesecev 395—490 din, 1 leto stare 680 do 870 din komad, kg žive teže pa 6—8.70 din. V Kranju so bili 7—8 tednov stari pujski po 110 do 150 din komad. Pršutarji (proleki). Ljutomer 6—7 din, Celje 8 din, šmarje pri Jelšah 7—9 din, Brežice 7.50 din, Laško 8 din, Ljubljana 8—9 din, Kranj 7—8 din, Crnomelj 7 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Celje 8.50 din, Šmarje pri Jelšah 9—10 din, Brežice 9 din, Laško 9 din, Ljubljana 9—9.50 din, Kranj 9 din, Crnomelj 8 din kg žive teže. Tržne cene žito. V svobodnem prometu je stot pženice 150—155 din, Prizadova cena je pa 165 din; stot koruze je po 109—110 din, na banatskih železniških postajah pa 108 din. Nova sušena koruza je po 98—100 din stot. Na trgu v Ljutomeru je pšenica po 165 din, ječmen 120 din, oves 120 din, koruza 140 din, fižol 200 din stot. Na Ijubljanskem trgu je pšenica po 190—200 din, ječmen 200—225 din, rž 175—200 din, oves 175 do 225 din, koruza 165—190 din, flžol 250 din stot. Krompir. Maribor 100 din, Ljutomer 60 do 70 din, Celje 115—130 din, Žmarje pri Jelšah 75 din, Brežice 100 din, Laško 125 din, Litija 80 din, Ljubljana 125—200 dln, Kranj 80 din, Črnomelj 80 din stot Krma. Seno: Maribor 70—85 din, Ljutomer 45 din, Celje 65—70 din, šmarje pri Jelšah 60 d'n Brežice 50—60 din, Laško 50—60 din, Litij;! 75 din, Ljubljana 90—180 din, Kranj 75 d*r, Crnomelj 35 din stx)t. — Otava: Maribor 80—85 din stot. — Lucerna: Celje 70 din, Kranj 75 din Crnomelj 50 din stot. — Slama: Ljutomer 30 din, Celje 35—40 din, šmarje pri Jelšah 25 din Brežice 25—30 din, Laško 25—30 din, Litija 40 din, Ljubljana 25—30 dln, Kranj 50 din, Črnomelj 20 din stot. Kože. Svinjske: Ljutomer 10 din, Celje 6 din, šmarje pri Jelšah 5 din, Laško 7 din, Ljubljana 7 din, Kranj 7 din kg. — Goveje: Ljutomer 8 din, Celje 8—9 din, Šmarje pri Jelšah 10 din, Brežice 8 din, Laško 8 din, Ljubljana 11 din, Kranj 11 din kg. — Telečje: Ljutomer 9 din, Celjc 12 din, šmarje pri Jelšah 12 din, Brežice 12 din, Laško 10 din, Ljubljana 13 din, Kranj 13 din kg. Volna. Oprana: Celje 24 din, Kranj 34 din kg. Neoprana: Celje 18 din, Ljubljana 26 din, Kranj 26 din kg. Med. Ljutomer 15 din, Celje 17 din, Brežice 16—18 din, Laško 18—20 din, Ljubljana 20 din, Ki-anj 24 din, Crnomelj 15 din kg. Drva. Ljutomer 80 din, Celje 75 din, Laško 60—65 din, Litija 60 din, Ljubljana 90—100 din, Kranj 95—100 din kubi&li meter. Vino. Navadno mešano: Ljutomer 4—5 clin, Celje 4—5 din, šmarje pri Jelšah 3 din, CrnonielJ 4 din liter pri vinogradnikih. Sortirano vino: Ljutomer 6—9 dln, Celje 6—7 din, Smarje pri Jelšah 5—6 din, Crnomelj 5 dln liter pri vinogradnikih. Vinski mošt se prodaja v okollci Brežic po 4 dln, kvalitetnl pa po S din llter pri vinogradnikih. Perutnina. Kokoš 20—30 din, pidčanec 10 do 30 dln, gos 35—45 din, puran 35—65 dln, raca 13—rl6 din na mariborskem trgu. Sadje. (Mariborski trg.) Jabolka 2—4 din, hruSke 3—5 din, breskve 3—8 din, grozdje 3 do 6 dln, celi orehi 8—10 din, lufičenl orehl 24 do 80 din, kostanj 3—1 din kg. Liter koetanja 1.50—2 din, pečenega kostanja 6 din, sipka 2 do 8 din. Sejmi 31. oktobra tržni dan: Dolnja Lendavaj žlvin. ski Maribor — 2. novembra trini dan: Turnišče; živinski tn kramarskl: Vltanje — 3. novembra svtnjskl: Marlbor; žlvlnski: Dravograd; živinski in kramarskl: Plšece, Razkrižje — 4. novembra svinjski: Križevcl (okraj Mureka Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; žlvinskl: Slovenske Konjlce, Sv. Lenart nad LaSktm.