SKALNE OBLIKE V KRIŽNI JAMI IN 
NJIHOV SPELEOGENETSKI POMEN 
ROCKY FEATURES IN KRIŽNA JAMA AND THEIR 
MEANING FOR SPELEOGENESIS 
TADEJ SLABE 
Acta carsologica, XVIII (1989), 197-220, Ljubljana, 1989 
Izvleček UDK 551.442(497.12 Križna jama) 
Slabe, Tadej: Stalne oblite v Križni jami in njihov speleogenetsti pomen 
Križna jama je nastala zaradi pretoka vode z višjih dolomitnih Blok na nižje Cerkniško polje. 
Različne hidrološke razmere so delno posledica tektonskega dvigovanja bloka, v katerem je jama, in 
zastajanja tektonske prelomne cone, na kateri so razvrščena kraška polja. Skalne oblike v jamskih rovih 
je oblikoval vodni tok, ko je bila jama še zalita, in so ohranjene na stenah danes suhih rovov, druge pa 
vrezuje današnji vodni tok. Posebne skalne oblike so nastale in še nastajajo ob stiku z drobnozrnatimi 
naplavinami in zaradi razpadanja in podiranja jamskega skalnega oboda, skalna površina je razjedena 
tudi s kondenzno korozijo. 
Ključne besede: speleomorfologija, speleogeneza, skalne oblike, Križna jama, Slovenija 
Abstract UDK 551.442(497.12 Križna jama) 
Slabe, Tadej: Rocty Features in Križna jama and their Meaning for Speleogenesis 
Križna jama had been formed by the water flowing from higher dolomitic plateau of Bloke to 
lower lying polje of Cerknica. Different hydrologic conditions are partly controlled by tectonic uplif-
ting of the block where the cave lies and partly by stagnation of tectonic fault wne where karst poljes 
are distributed. Rocky features in the cave passages were formed by water flow in the tirne when the 
cave was flooded and they are preserved on the walls of now dry channels and some features are stili 
developing by the actual water flow. Special rocky features had originated and are stili developing on 
the contact with fine-grained sediments, because of weathering and collapse of cave rocky rim, the 
rocky surface is indented by condense corrosion too. 
Key words: speleomorphology, speleogenesis, rocky features, Križna jama, Slovenia 
Naslov • Address 
mag. Tadej Slabe, dipl. geogr, raziskovalni sodelavec 
ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa 
66230 Postojna, Titov trg 2 
Jugoslavija 
UVOD 
Procesi, ki oblikujejo kraško podzemlje, ustvarjajo tudi sledi v skalnem obodu rovov. 
Nastajajo značilne oblike, ki so razpoznavni znaki teh procesov. Skalni obod votlin je torej 
sestavljen iz raznovrstnih oblik, ki so lahko posledica več obdobij jamskega razvoja. S prou-
čevanjem teh oblik, ki so v pestro oblikovanih stenah Križne jame, sem skušal razložiti njihov 
nastanek in si s tem pomagati pri spoznavanju jamskega razvoja. 
POLOŽAJ IN OBLIKA KRIŽNE JAME 
Osem kilometrov dostopnih rovov pretežno vodne jame ( sl.1) leži v bloku sinklinalno 
usločenih skladov jurskega apnenca, ki ga na severovzhodu omejuje blok manj propustnega 
triasnega dolomita Bloške planote in na jugovzhodu blok Loškega polja. Na jugozahodu meji 
na tektonsko pogreznjen blok Cerkniškega polja, ki je prekrito s fluvialnimi naplavinami in 
predstavlja območni vodni jez. Voda z višjega dolomitnega zaledja odteka skozi apnenec 
vzporedno s sinklinalno osjo proti severozahodu k izviru Šteberščice na robu Cerkniškega 
polja, kar je z barvanjem potrdil D. Novak (1969). R. Gospodarič (1974, 358, 360) pa je s 
proučevanjem zgradbe jame in fluvialnih jamskih sedimentov ugotavljal izvor vode in položaj 
jame. Jamski potok teče na nadmorski višini okoli 610 metrov, pri Kittlovih breznih, ki so 
najnižja točka vodnega toka v jami, pa na 600 metrih nadmorske višine. Po 1700 metrih od 
jame do izvira Šteberščice se vodni tok spusti še za 40 metrov. Križna jama je torej obliko-
vana v bloku ob tektonsko živi prelomni coni, v kateri so razvrščena notran~ka kraška polja, 
skozi jamo odtekajo vode z gorskih Blok k dolinskemu Cerkniškemu polju. 
Jama je nastala v svetlosivih jurskih apnencih liasno-doggerske epohe z vmesnimi do 
meter debelimi svetlosivimi gnezdi dolomita. Skladi so nagnjeni 20° proti jugu (JJV), le v 
Glavnem rovu med 2. jezerom in Otokom, so ob številnih prelomih skladi položni ali nagnjeni 
proti zahodu in severu. Prelomi sekajo sklade večinoma od severa proti jugu, v vzhodnem 
delu jame pa od severovzhoda proti jugozahodu (R. Gospodarič, 1974, 333). 
Položaj apnenca med dolomitom, ki omogoča odtok vode le proti zahodu, in prelomlje-
nost kamnine, sta vplivala na smer in povezanost rovov. Dotočna Blata in Pisani rov potekata 
od severa proti jugu vzporedno s prelomnimi smermi, rovi med Križno goro in vhodnim 
delom jame pa potekajo v smeri vzhod - zahod. Od te smeri rovi odstopajo ob prečnih pre-
lomih. Voda si je v osrednjem delu jame najprej utrla pot ob lezikah in prelomih in nastal je 
meandrast tloris, nato pa je ponekod poiskala kraj.w pot in presekala meandre, kar lahko 
povežemo s spremembo hidroloških razmer, v katerih se je jama oblikovala. Meandri so ostali 
kot današnji suhi rovi. Takšen je Medvedji rov. Na prelome so vezane predvsem podorne 
dvorane in široki rovi. Ponekod pa so prelomi razgaljeni tudi v vodnih rovih, kjer je voda 
199 
m 
..J 
UJ 
C 
3: 
f;"l•I 12] 
Acta carsologica, X Vlll (1989) 
e 
" 
] 
o e 
o 
200 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
prebila in odstranila zdrobljeno kamnino porušenih prelomnih con. Gosta pretrtost kamnine se 
odraža tudi na površju, kjer je precej udornic, ki ponekod vplivajo na potek mlajših jamskih 
rovov. Sedanji rovi se velikim udornicam, kot so Grdi dol med Kittlovimi brezni in Cerarjevo 
dvorano, ali udornica ob vhodu v jamo, pa Bravcova dolina, okoli katere je nastal 1,11eander na 
začetku Pisanega rova, praviloma izogibajo. 
Rove v Križni jami lahko razdelimo na vodne in suhe. Okoli 80% je vodnih rovov, ki jih 
še danes oblikuje podzemni tok. Vodni rovi imajo izrazito korozi~ko - erozi~ko obliko s 
fasetami in kotlicami, ki jih je vrezal vodni tok. Iz apnenčastih sten vodnih rovov izstopa jo 
dolomitna gnezda. Prod in konglomerat lahko zasledimo v vodnih rovih po vsej jami, v občas­
no poplavljenih rovih pa stene in tla prekrivajo mlajše peščeno ilovnate naplavine in siga, pa 
tudi podorno skalovje. 
Ločimo dva tipa suhih rovov. Eni so delno ali pretežno zasuti z ilovnato - peščenim 
sedimentom, ponekod tudi s prodom in konglomeratom. Nad sedimentom in pod njim so v 
stenah ohranjene oblike, ki so nastale zaradi vodnega toka. Tak je Medvedji rov. Drug tip 
rovov je izraziteje preoblikovan zaradi razpadanja skalnega oboda, tako da sledov vodnega 
toka skoraj ni več. Takšni rovi so Kalvarija, Kristalna in Križna gora ter Dežmanov rov, kjer 
se skozi podorno skalovje še prebija vodni tok. Podorni in Suhi rov prekinja isti podor. 
Siga se je odlagala na naplavine v obliki kop, v podornih dvoranah pa tudi v številnih 
stalagmitih in stalaktitih. Ostanki sedimenta v rovih nam pričajo, da je bila jama nekoč bolj 
zapolnjena. Sklepamo, da so se v jamskem razvoju menjavala obdobja vodnega vrezovanja, 
poplavljanja in nasipanja sedimentov s suhimi obdobji, ko se je odlagala siga. 
SLEDI VODNEGA TOKA 
Skalne oblike, ki jih je v stene vrezal vodni tok omenjajo že R. Badiura (1909, 31) in I. 
Michler (1934, 99), ki jih imenujeta vdolbinice podobne školjkam ter W. Bohinec (1963). Pri 
razlagi razvoja jame, si je s skalnimi oblikami pomagal tudi R. Gospodarič (1974). 
Sl.lA • Razporedidev značilnih skalnih oblik v 
zahodnem delu Križne jame 
1-vodni tok in jezera 
2-podorne skale 
3-siga 
4-drobnozrnati sediment 
5-fasete, erozijske in stropne kotlice 
6-odlomi 
7-podsedimentne oblike 
8-s kondenzno korozijo razjedena skalna površina 
Sl.1B • Položaj Križne jame 
!-kraško polje 
2-apnenec 
3-dolomit 
Fig.lA - Distribution of rock features in the 
west part of Križna jama 
1-water course and lakes 
2-boulder rocks 
3-siga formation 
4-flowstone 
5-current marks, erosion and solution cups 
6-break off the wall 
7-undersediment channels 
8-rocky surfaces attacked by condense corrosion 
Fig.18 - Position of Križna jama 
1-karst pol je 
2-limestone 
3-dolomite 
201 
202 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
• . . . . 
II 
<( 
o 
z 
w 
(!) 
w 
...J 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
V določenem redu ponavljajočo razporeditev oblik v skalnem ob<x.lu, ki so nastale zara-
di vodnega toka, bom skušal razložiti in grafično predstaviti na odseku vodnega rova med 
Ponorom, v katerega odteka potok manjhnega pretoka, in Dežmanovim rovom, kamor se 
prelivajo visoke vode (sl.2). Potok je skozi sklade apnenca, ki vpadajo z naklonom 20° in 
smerjo 160°, in vmesna gnezda dolomita izdolbel prostoren rov, ki je prepreden s pokončnimi, 
prečnimi razpokami. V vodnem rovu, ki poteka od vzhoda proti zahodu, se menjavajo ob 
pretrtih delih ob<x.la odseki razpadajoče kamnine, strop je tu nekoliko povišan, in pa odseki z 
vodnim tokom zaobljenega ob<x.la. Oblike, ki so nastale z vodnim tokom, pa so ohranjene tudi 
v danes suhih ali deloma občasno poplavljenih rovih. 
Fasete so opazne po vsem ob<x.lu rova. Najlepše in najbolj izrazite so v stenah in v 
obrobnih, nekoliko višjih delih dna korita. Na obrobnem delu stropa, ki je oblikovan s skla-
dovnimi odlomi, pa se fasete, ki so resda spričo visokega rova manj dostopne, komajda še 
razberejo. 
Voda je ponekod ob stenskih razpokah razširila rove in izdolbla večje in manjše niše 
(sl.2). V neravnih stenah so fasete različnih velikosti. V zatišjih pred vodnim tokom, v nišah, 
so fasete praviloma večje in imajo do 0,1 metra premera, na izpostavljenem robu niše pa 
majhne s premerom tudi samo 10 milimetrov. Večje fasete so globoke do 30 milimetrov, torej 
so glede na premer plitke. Robovi med fasetami so manj izraziti in zaobljeni. Ob pokončnih 
razpokah so fasete podolgovate (sl.3). Površina faset je razjedena v majhne polkroglaste vdol-
binice. Zglajenost površine je v večjih fasetah manj.ša kot v manjših fasetah, tudi zaradi po-
časnej.~ega vodnega toka in tako ima voda, v kateri že prevladuje korozijski proces nad erozi-
jskim, manjšo moč dolblenja. 
Različna velikost faset je posledica dejstva, da vodni tok vse dele sten ne obliva z enako 
močjo. V zatišjih nastanejo lokalni vrtinci. V spodnjih delih sten, ki so najbolj izpostavljene 
vodnemu toku, in na robu dna rova so majhne fasete, ki imajo premer 10 - 30 milimetrov in 
so do 20 milimetrov globoke (sl.4). Nastale so v drobno razpokani kamnini. Fasete so različnih 
oblik, od podolgovatih ovalnih, skorajda okroglih ali oglatih, pa tudi nepravilnih, ko se manj.ša 
faseta zajeda v večjo. Robovi faset so izraziti in ostri. Velikost in razporeditev faset je pogo-
jena z drobno razpokanostjo kamnine. Ob tanjših razpokah je dno faset pogosto vezano na 
razpoko. Ob nekoliko izrazitejših, pravokotno na vodni tok usmerjenih razpokah, so fasete, 
katerih dno je prav tako vezano na razpoko, združene v večjo žlebasto vdolbino z nepravil-
nimi robovi. Smer oblivanja sten je prav zaradi sestave in drobne razpokanosti kamnine težje 
določljiva. Le na nekaterih odsekih ostreje zarezanih manjših faset, so robovi na pritočnem 
delu bolj strmi, na nasprotni strani pa se položneje izklinijo. Pri večjih fasetah je določitev 
smeri vodnega toka še težja. 
Sl.2 Prečni prerez (A-A') vodnega rova 
1-majhne fasete 
2-večje fasete 
3-s kondenzno korozijo razjedena skalna površina 
4-podsedimentni žlebiči 
5-siga in ilovica 
Fig.2 Cross-section (A-A) of water channel 
1 - small current markings 
203 
2 - bigger current markings 
3 - rocky surface attacked by condense corrosion 
4 - undersediment grooves 
5 - flowstone and loam 
Acta carsologica, XVIIl (1989) 
S1.3 Fasete v steni 1,5 metra nad dnom korita v vodnem rovu (smer vodnega toka je smer sence) 
Fig.3 Current markings in the wall about 1.5 m above the river bed in the water channel (the direction 
of water flow is the direction of shadow) 
Sklepamo lahko, da je oblika, razporeditev ter povezanost v mrežo in tudi velikost 
posameznih faset pogojena predvsem s sestavo in razpokanostjo kamnine, povprečna velikost 
faset pa je posledica hitrosti vodnega toka, ki obliva kamnino. 
Površina majhnih faset na robu dna rova je zglajena. Površina med zaobljenimi kal-
citnimi žilicami, ki le malo izstopajo iz površine faset, je ovalno konkavna. Znotraj ovalnih 
poglobitev so ponekod tudi majhne vdolbinice s položnimi robovi, kar kaže na nehomogenost, 
204 
T. Slabe, Skalne oblike v Križ.ni jami in njihov speleogenetsk i pomen 
Sl.4 Fasete v dnu korita vodnega rova (smer vodnega toka je smer sence; merilo je 0,15 metra) 
Fig.4 Current markings in the · floor of water channel (the direction of water flow is direction of sha-
dow; scale is 0.15 m) 
torej na različno topljivost kamnine. Površina kamnine se ponavadi na strani kalcitne žile, ki je 
obrnjena iz dna proti robovom fasete, postopoma izklinja proti vrhu, na drugi pa je strma, 
odsekana ob plasti kalcita. To je posledica smeri vodnega toka v faseti. Površina faset nad 
vodnim tokom majhnega pretoka je prekrita s tanko plastjo drobnozrnatega sedimenta, in po 
tem sklepamo, da fasete oblikuje tudi erozija. Tudi pod velikimi povečavami vrstičnega mi-
kroskopa lahko vidimo, da je površina biomikritnega apnenca resda še luknjičasta, vendar 
zglajena (si.S). Iz nje ne štrlijo posamezni slabo pritrjeni kristali, kot to lahko opazujemo na 
površini prepereli s kondenzno korozijo. 
Sklepam, da je pri oblikovanju faset s hitrim vodnim tokom delež erozije večji kot pri 
počasnejšem toku, večji pa je tudi delež odnesenih, še neraztopljenih kristalov. 
Dolomit je bolj obstojen proti eroziji in koroziji jamske reke kot apnenec, zato iz sten 
izstopajo posamezna gnezda, vendar v njem z vodnim tokom ne nastanejo fasete. To nam 
lepo dokazuje stenski detajl, kjer je voda ob razpokah v apnencu izdolbla kanale z majhnimi 
fasetami v obodu, ki se zgoraj, ob stiku z dolomitom, vodoravno odrezano zaključijo. Kamni-
na, iz katere izstopajo štrleči deli z gladko površino, je razčlenjena v vdolbinice in žlebiče 
nepravilnih oblik, ki imajo 10 milimetrov premera. Iz zbruska vzorca kamnine, ki sem ga vzel 
v vodnem rovu, kjer poteka prečni prerez, in iz oblik v njem, lahko sklepamo, da voda hitreje 
205 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
SI.S Površina majhne fasete - vrstični mikroskop 
Fig.S The surface of small current marking - microscope picture 
ra ztaplja kalcitni del kamnine, ki jo prepreda v tankih žilicah, redkeje pa so v zbrusku večje 
površine kalcita. Kalcitno vezivo je bolj topno kot oglati dolomitni kristali, povečuje pa kom-
paktnost kamnine, saj je sparitni kalcit počasneje topen kot okoliška pretežno mikritna kam-
nina. Tudi v sigi, ki jo je odložila s površja prenikajoča voda, so se oblikovale fasete. 
Razpot:linst:e t:otlice so nastale ob tanjih razpokah, ki prečijo stene rova, in v stenah 
večjih niš. Kotlice imajo premer od nekaj deset milimetrov pa tudi preko metra. Večje so 
glede na premer večinoma plitke. Nastale so 1-2 metra nad dnom struge. Oblikovale so jih 
torej že nekoliko višje vode. Nižje, v pasu najmanflih faset, so kotlice le v zatišju niš. 
3 metre nad tlemi rova med prvima jezeroma je sredi apnenčastega sklada ohranjena 
vzdolžna stenska zajeda, s fasetirano površino. Zajeda je posledica nekdanjega nivoja vod-
nega toka. Je bil rov sprva oblikovan višje in nato z vrezovanjem poglobljen ali pa je bil že 
oblikovan rov zasut s prodom, po katerem je tekla voda? 
Mehurjaste t:otlice so v stropu rova in robnih niš. So skledastih oblik in se proti dokaj 
ravnemu dnu le malo zožujejo (sl.2, 6). Osi kotlic so večinoma navpične. Značaj stropnih 
razpok in Jezik, ob katerih so se kotlice s premerom do enega metra, nekatere tudi večje, obli-
kovale, je pogojil njihovo razmestitev in velikost. Kjer se je voda prežrla skozi razpokane 
sklade do Jezik, so kotlice raz.širjene. 
Nastanek kotlic si lahko razlagamo s pospešeno korozijo vrtinčastega vodnega toka pod 
206 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
S1.6 Kotlica v stropu vodnega rova (merilo je 0,15 metra) 
Fig.6 Solution cup in the roof of water channel (scale 0.15 m) 
stropom. Verjetno pa k oblikovanju kotlic pomembno prispeva tudi zniževanje pritiska ob 
premikanju zračnih mehurjev pod stropom. 
Skalna površina stropa in stropnih mehurjastih kotlic je preperela. Ob dotiku se drobne 
razjede, ki so posledica kondenzne korozije, razmažejo. Kotlic današnje visoke vode ne dose-
žejo več. Kaže, da so bile kotlice preoblikovane tudi zaradi kondenzne korozije pod stropom 
ujetega zraka, ko je voda poplavila rov, kot nastanek stropnih mehurjastih kotlic razlagajo B. 
Mucke, R. Vlllker, S. Wadewitz (1983). Je pa res, da je danes večina zgornjega dela skalnega 
oboda, ki ga vode ne dosežejo več, razjedena s kondenzno korozijo. 
Manjše crozijlkc kotlicc so v skalnih blokih na dnu rova in v spodnjih položnih robovih 
sten, ki jih najnižje sigotvorne vode ne dosežejo. Imajo 100 milimetrov ali več premera in 
polkrožne prečne prereze. Večje kotlice imajo spiralasto dno (sl.7), ki je, če je voda prežrla 
sklad, v katerem se je kotlica oblikovala, tudi odprto. Kotlice so v območju najmanjših faset, 
torej najhitrejšega vodnega toka. Voda prenaša sorazmeroma malo razdrobljene kamnine, 
zato je tudi erozija manj izrazita in kotlice so majhne. 
Iz dna korita štrlijo posamezne skalne čeri, s fasetirano površino. Spodaj so širše in se 
navzgor zožuje jo. Robovi čeri so ostri. Čeri so ostanki trdnejših delov kamnine, ki jih je obli-
koval hiter vodni tok. 
V stenah rova so med razpokami, ki jih je poglobil vodni tok, nastali skalni noži, ki imajo 
207 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
Sl.7 Erozijska kotlica v koritu vodnega rova (merilo je 0,15 metra) 
Fig.7 Erosion solution cup in the riverbed of the water channel (scale 0.15 m) 
večinoma fasetirano površino. Tudi njihovi robovi so ostri, velikost pa zavisi od razpokanosti 
in nehomogenosti kamnine. Tako so lahko dolgi tudi meter ali več. 
V samem dnu korita, kjer tečejo najnižje vode, je siga. Najnižje vode so sigotvorne. Ko 
tečejo po neravnem dnu se iz vode sprošča CO2 in zato se izloča siga. To nam potrdi tudi 
analiza nizkih novembrskih voda. V vzorcu vode sem nameril 247 miligramov Ca CO3 na 
liter. Ko sem vodi dodal še dodatni CaCO3 , se ni raztopil. Koncentracija se je znižala, saj se je 
Ca iz nasičene vode izločil na zrnati dodatek. 
Sledi vodnega toka so ohranjene tudi v obodu danes suhih, le ob visokih vodah deloma 
poplavljenih rovih, katerih dna so debelo prekrita z drobnozrnatim sedimentom. V obodu 
rova, ki se odpira nad prvim jezerom proti jugu, so oblike, ki pričajo o svojem nastanku v zali-
tem rovu zaradi počasnega vodnega toka. V stenah so nastale velite fa,;ete s premerom 1 
meter, v stropu pa so zlasti ob razpokah mebur~te totlice s premerom od nekaj desetink pa 
do 1 ali več metrov. Tudi v Medvedjem rovu so v stropu, kjer ni zasigan ali pa preoblikovan z 
odlomi, mehurjaste kotlice, v začetnem delu rova pa so večje fasete, ki imajo 50 milimetrov 
premera. 
Podobno je oblikovan skalni obod v stenskih nišah (sl.8), ki so ohranjene tudi v vhodnem 
delu jame, ta pa je večinoma podorno preoblikovan. V obodu so velike fasete in stropne kot-
lice, ki dokazujejo prvotno zaliti rov. 
208 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
SI.S Fosilna niša v vhodnem delu jame z velikimi fasetami v obodu 
Fig.S Fossil niche in the entrance part of the cave with big current !Ilarkings in the rim 
Rovi, po katerih se še danes pretaka voda, kot tudi tisti, ki so delno poplavljeni le še ob 
visokih vodah, so nastajali v zaliti coni. O tem pričajo stropne kotlice v vseh rovih, ki niso 
podorno preoblikovani, in velike fasete v stenah nekaterih danes suhih rovov. Današnje, tudi 
najvišje vode, pa rovov ne zalijejo več v celoti, kar nam dokazuje s kondenzno korozijo preo-
blikovano površje stropa in zgornjih delov sten v vodnih rovih in pa višina poplavne ilovice na 
položnejših odsekih sten. Le nekatere nižje odseke rovov še v celoti zalijejo visoke vode, ki se 
po pričevanju očividcev pojavijo le vsakih nekaj let. V takih rovih so v stropu fasete. Visoke 
vode se pretakajo počasneje in višje v stenah so vrezane večje fasete. Mlajši rovi, ki sekajo 
209 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
stare meandre, so premajhni, da bi sproti prevajali visoke vode, pa dovolj veliki za nekoliko 
manjši vodni pretok, z gladino do 2 metra nad dnom korita, kjer so fasete najman~. Ob naj-
nižjih vodah se izloča iz vodnega toka siga, saj so že skalni bloki ali posamezne čeri pol metra 
nad dnom korita fasetirani. Siga sama pa ni fasetirana, torej je odlaganje sige hitre~ od ero-
zijske moči vode. Siga se odlaga te na brzicah ob podornih blokih, ne pa v jezerskih kotanjah. 
Oblikovanost skalnega oboda rova je odvisna od sktadovitosti kamnine, pretrte z razpo-
kami in prelomi, ter od načina in hitrosti pretakanja vode. Sledimo lahko oblikovanju rovov v 
zaliti coni in mlajšemu preoblikovanju današnjega vodnega rova z odprtim vodnim tokom. 
Oblike, ki so nastale s hitrejšim vodnim tokom, so prekrile stare~, kar priča o sorazmeroma 
hitrem preoblikovanju površja skalnih obodov rovov. 
OBLIKE OB STIKU Z DROBNOZRNATIM SEDIMENTOM 
Te skalne oblike lahko razdelimo na mlajše, ki nastajajo pod drobnozrnatim sedimentom 
današnjih visokih in na starejše pod drobnozrnato sedimentno zapolnitvijo v danes večinoma 
suhih rovih. 
Oblike, ki nastajajo pod drobnozrnatimi naplavinami poplavnih voda, sestavljajo pod-
sedimentni žlebiči in podsedimentne vdolbinice. V Jamarskem priročniku (1964, 47) so žlebiči 
predstavljeni kot oblike, ki naj bi jih oblikovala, skozi razpoke v stropu prenikajoča voda. 
Pod<;cdimcntni žlebiči (sl.9) so globoki od 10-100 milimetrov in prav toliko tudi široki. 
Imajo značilni V prečni prerez z zaobljenim dnom. Žlebiče, ki so razporejeni eden poteg 
drugega, ločijo ostri robovi, marsikje pogojeni z manj topnimi kalcitnimi žilicami. Stene večjih 
žlebičev so pogosto razčlenjene v manjše, ki se začenjajo kar na razu med žlebičema. Manjši 
žlebiči se na položnih odsekih v večjih zajedah, ki so nastale v manj odporni in razpokani 
kamnini, lijakasto stekajo in na strmejšem odseku združijo v večji žlebič. Površina žlebičev je 
sprana ali pa prekrita z ilovico. 
Podsedimentne žlebiče opazujemo v spodnjih delih navpičnih ali malo nagnjenih sten. 
Nad njimi je praviloma na položnejših odsekih odložena ilovica. 
Že sama oblika žlebičev, njihov položaj v steni rova in ilovnate obloge nad njimi, ponu-
jajo razlago o njihovem nastanku. Visoke in počasnejše poplavne vode odlagajo drobnozrnati 
sediment, iz katerega se odceja po stenah voda in vrezuje žlebiče. Ti so po večini nižje od 
ilovnatega sedimenta ali pa pod njim in imajo z manjšimi žlebiči razčlenjene stene. Na razpo-
reditev in obliko žlebičev vpliva enakomerno izcejanje vode iz ilovice in polzenje po neho-
mogeni kamnini. Ostri robovi med žlebiči so posledica enakomerne ploskovne korozije, štrleči 
deli kamnine se enakomerno ostrijo in tanjšajo, ne pa zaoblijo. 
Pod<icdimentne vdolbinice (jamice) so do 50 milimetrov široke in prav toliko globoke. 
Pokončne vdolbinice imajo ravne stene in so nad dnom nekoliko razširjene. Nekatere imajo 
prežrte stene, tako da so ostale le še posamezne štrline kot ostanki oboda vdolbinic. Vdolbini-
ce imajo sprano površino ali pa so deloma zapolnjene z ilovico. 
Nastale so v vodoravnih ali le malo nagnjenih odsekih skalnega oboda. So pa ti odseki 
sten nad dnom korita, kar pomeni, da ostane voda le še v ilovici, ko se gladina toka zniža. 
210 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
S1.9 Podsedimentni žlebiči v vodnem rovu (foto. P. Habič) 
Fig.9 Undersediment grooves in water channel (Pholo by P.Habič) · 
Voda ustvari pod sedimentom najprej majhne luknjice v bolj topljivih delih kamnine. Nato 
nastanejo vdolbinice bolj ali manj pravilnega polkrožnega prečnega prereza, kar je odvisno od 
sestave in razpokanosti kamnine. Pod sedimentom v dnu se vdolbinice poglabljajo, zato so 
globlje od premera odprtine. Nad dnom se stene začno širiti in se pri gosto razporejenih vdol-
binicah tudi združujejo. 
Izraziteie z ilovico zapolnjene razpoke in fasete v vodoravnih ali položnih odsekih, v 
katere se ob vsakokratnem poplavljanju odlaga vlažna ilovica, se širijo in poglabljajo. 
Podsedimentni žlebiči in vdolbinice nastajajo v zatišnih legah ob vodnem vodnem toku, 
zlasti so pogoste te oblike v spodnjih, položnih ali pokončnih delih sten širših odsekov rova, 
kjer se odlaga največ ilovice. Po ostankih ilovice in razporeditvi oblik sklepam, da današnje 
visoke vode ne zalijejo rova v celoti, temveč segajo 2 metra pod strop. V nivoju podsedimen-
tnih oblik pa so v vodnem toku izpostavljenih stenah vrezane večje fasete. Za nastanek tak-
šnih podsedimentih oblik je torej odločilna oblikovanost rova in naklon stene, na katero se 
odlaga ilovica. 
211 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
Stropne kanale in cill<momm.e ter stenske žlebove lahko opazujemo v suhih rovih, ki so 
le občasno poplavljeni in katerih dna so debelo prekrita z drobnozrnatim sedimentom. V rovu, 
ki se odcepi od vodnega rova pri prvem jezeru proti jugu, je na stropu 0,1 meter širok, mean-
drirajoč nadsedimentni kanal, v skalnih previsih, 1-2 metra nad današnjim ilovnatim pokro-
vom tal pa so manjše mreže nadsedimentnih anastomoz. Rov je bil v celoti zapolnjen z drob-
nozrnatim sedimentom, z odtekanjem poplavnih voda pa so se ob stiku z ilovico vrezale zna-
čilne podsedimentne oblike. Podsedimentne oblike so vrezane prek že opisanih oblik, ki so 
nastale z vodnim tokom v freatični coni in so torej mlafa: od njih. 
Posamezni podsedimentni kanali in žlebovi so tudi v obodu vhodnega dela Medvedjega 
rova. Kanali so 1-2 metra nad današnjim ilovnatim prekritjem tal ali pa v isti višini in jih 
lahko opazujemo v prečnem prerezu. V stenskem previsu je vrezan 0,1 metra širok kanal in v 
enaki obliki je odstranjena ilovica tudi pod njim. Skalna površina kanalov je sveže sprana. 
Sklepam, da ta del rova občasno poplavijo visoke vode in ko gladina upade, voda ob stenah 
ob stiku z ilovico odteka iz rova. S seboj odnaša tudi ilovico. Je pa pretok vode v žlebovih in 
kanalih počasen, zato je tudi njih površina, čeprav na pogled sprana, pod povečavo vrstičnega 
mikroskopa podobna prepereli skalni površini med kanali. Skalna površina je le 2 milimetra 
preperela. Iz nje štrlijo mikritni kristali, nekateri imajo tudi zelo šibka pritrdišča. 
V notranjosti Medvedjega rova, ki ga visoke vode ne dosežejo, so se pod ilovico v skal-
nem obodu ohranile oblike, ki so nastale, ko se je po rovu še pretakala voda. Jugozahodno nad 
Tiberijevim jezerom, kjer je ilovica ohranjena še najvišje, je ob steni odkopano 1,5 metra ilo-
vice. Ob stiku z ilovico je stena prekrita s tanko plastjo sige. Voda, ki je prenikala skozi strop 
in zatekala ob steni in ilovici, je odlagala sigo. V ilovici so nastale tudi številne lutke. 
Je agresivna voda, ki prenaša sediment, ali pa sediment daje agresivnost vodi, ki se iz 
njega izceja?. 
Organski ogljik: v droboo7.matem sedimentu 
V drobnozrnatem sedimentu, ob katerem so v steno vrezani žlebiči, vdolbinice in stropni 
kanali ter stenski žlebovi, smo določili količino organskega ogljika (tabela 1 ). Za določevanje 
sta znana dva postopka. Sam sem izbral mokri postopek oksidacije s kalijevim dikromatom (J. 
Pochon, 1954). Suhi postopek, s katerim se organski ogljik določa z žarčenjem vzorca, je manj 
primeren, saj pri visokih temperaturah karbonati razpadajo, drobnozrnat sediment, katerega 
vzorce sem zbral v Križni jami, pa je pretežno karbonatne sestave. 
Vzorci 1, 2 in 3 so z obrežij prvega in drugega jezera. V 2. vzorcu, ki je posnet drobno-
zrnat sediment s površja nasipa, je organskega ogljika najmanj: 0,18%, le 50-100 milimetrov 
pod površjem pa delež naraste na 0,69%. Nekoliko pod povprečjem je delež organskega oglji-
ka tudi v sedimentu (4) s stenske police južno od prvega jezera, ki jo dosežejo le redke naj-
višje vode. Pod sedimentom so žlebiči. Iz položne stenske niše (sl.2), pod katero so tudi žlebiči, 
je 6. vzorec. 5. vzorec, v katerem je organskega ogljika največ, je iz sedimenta na stenski poli-
ci rova, ki se pri prvem jezeru odcepi proti jugu. Pod sedimentom so stropni kanali in stenski 
žlebovi. 
212 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
Tabela 1 : Analiza drobnozrnatega sedi• enta 
vzorci l'lunsell soil organski C PH 
color chart 
1 2,5Y 3/2 * 
1BYR 6/3 B,697. 8,21 
2 1BVR 4/2 
1BYR 6/3 B,187. 8,41 
3 1BYR 3/~ 
1BYR 6/4 B, 777. 8,19 
4 1BYR 5/8 
1BYR 6/6 8,567. 8,28 
5 1BYR 5/6 
1BYR 6/6 17. 8,28 
6 1BYR 3/2 
1BYR 6/4 B,871. 8,22 
• Zgornja označba barve vzorca je za naravno vlažen, spodnja pa za suh sediment. 
Organski ogljik, katerega delež v organski snovi je okoli 58% (F. Scheffer, P. Schacht-
schabel, 1975, 50), je torej del vseh analiziranih vzorcev. Za predstavo količine organske snovi 
v sedimentu naj navedem nekaj primerjav. Iz analiz drobnozrnatih sedimentov, ki so jih opra-
vili delavci IZRK (A. Kranjc) za potrebe arheoloških raziskav, razberemo naslednje količine 
organskega ogljika: najmanj ga je v starih suhih sedimentih (Divje babe, Kačna jama), v po-
prečju manj kot 0,5%, največ pa je organskega ogljika v svežem sedimentu, ki ga nanašajo 
podzemni tokovi, kjer največje količine dosežejo tudi 2,5% (Labodnica). F. Scheffer in P. 
Schachtschabel (1975, 51) navajata naslednje podatke: v prsteh z malo humusa je organskega 
ogljika manj kot 1%, v prsteh z največjimi deleži humusa pa ga je 8-15%, poprečje v orni 
plasti prsti pa naj bi bilo 1,5-4%. 
Kolikšen je torej delež organskih snovi v analiziranem drobnozrnatem sedimentu in 
kakšen je njegov vpliv na oblikovanje skalnega površja v jami? Iz primerjav lahko sodimo, da 
delež organskih snovi ni zanemarljiv, nasprotno, domnevamo lahko, da je prisoten proces 
mineralizacije, torej tvorbe CO2 iz ogljika, čeprav pH odraža prevladujoč delež karbonatov v 
sedimentu. Vpliv organskih snovi je najbolj izrazit v sveže prinesenem sedimentu, ko se razta-
plja karbonatni del sedimenta in kamnina ob stiku z njim, nato pa njihov vpliv pojenja. 
S KONDENZNO KOROZIJO RAZJEDENE STENE 
V Medvedjem rovu je kondenzna korozija ustvarila 3 tipe skalnega površja. V začetku 
rova, tik za odcepom iz vodnega rova, je skala prepredena s kalcitnimi žilicami, ki do 5 mili-
213 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
Sl.10 S kondenzno korozijo razjedena stena vhodnega dela Medvedjega rova 
Fig.10 By condense corrosion attacked wall in the entrance pari of Medvedji rov 
metrov štrlijo iz površine apnenca (sl.10). V drobne razpoke odloženi kalcit je slabše topljiv 
od okoliške biomikritne kamnine. 
V naslednjih metrih v notranjost rova so skladi zahodne stene razčlenjeni v tanke plasti, 
ki jih ločijo 10 milimetrov globoke zajede. To je posledica sedimentacije apnenca in ob stikih 
posameznih plasti je kamnina hitreje topljiva. 
Na sredini rova, kjer je nivo drobnozrnatega sedimenta ohranjen najvišje, je skala raz-
jedena z ozkimi zajedami v mrežo žlebov, ki pa med seboj niso povezani (sl.11) Skalno povr-
šje med razjedami je razčlenjeno v vdolbinice z nekaj milimetri premera. Te razjede omenja 
že F. Hochstetter (1881, 13). 
Kondenzne vlage je bilo precej, zato je prišla do izraza razpokanost in plastovitost kam-
nine. Ni pa znakov hitrega zračnega toka. Manj topne so bile kalcitne žilice, hitreje pa se je 
kamnina topila ob razpokah in ob stiku plasti. Površina oboda, kjer je bilo vlage manj in zato 
ni sprana, je tanko preperela (sl.12). Iz drobno razčlenjene biomikritne kamnine štrlijo na 
tankih pritrdiščih, še neraztopljeni večji kristali. Ohranjena so tudi počasneje topljiva sparitna 
zrna. 
Kot kaže medvedji obrus (sl.11 ), to je del iz stene štrleče zglajene kamnine, ki je bila 
sprva razjedena s kondenzno korozijo, današnja kondenzna vlaga nima več korozijske spo-
214 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
S1.11 Medvedji obrus v srednjem delu Medvedjega rova, kamnina je okoli razjedena s kondenzno 
korozijo (merilo je 0,15 metra) 
Fig.11 Bear polishes in the central part of Medvedji rov; the rock is cut by condense corrosion (scale 
0.15 m) 
sobnosti. Je mogoče kamnina zaščitena z maščobami? Na vprašanje je potrebno še odgovoriti. 
Je pa bil rov v času poplavljanja, torej do zadnjega sunka glaciala (W 2/3) (R. Gospodarič, 
1974), še z obeh strani odprt k Vodnemu rovu in so bile klimatske razmere v njem prav 
gotovo drugačne. 
Kondenzacija je danes izdatnejša le še v vodnem rovu, kjer so zgornji, višji deli rova 
drobno razjedeni. Konec oktobra se je nad tlemi rova v notranjost jame pretakal hladen zrak 
s površja skozi glavni vhod in zgornji del oboda je bil vlažen. Hladen zrak verjetno spodriva in 
ohlaja toplejši jamski zrak, iz katerega zato kondenzira vlaga. 
POMEN SKALNIH OBLIK PRl RAZPOZNA VANJU JAMSKEGA RAZVOJA 
O jamskem razvoju je na podlagi fluvialnih sedimentov sklepal R. Gospodarič (1974, 
58), ki je v Prvem podornem rovu našel naplavine iz časa, ko se je jamska reka pretakala na 
višini 635 metrov. Tudi v Bločiškem zatrepu sta R. Gospodarič in P. Habič (1979, 30) razpoz-
nala sledi več obdobij poglabljanja polja, ki jih predstavljajo terase vse od 720-750 nadmor-
215 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
S1.12 S kondenzno korozijo razjedena skalna površina v stenski niši v vhodnem delu jame - vrstični 
mikroskop 
Fig.12 By condense corrosion cul rocky surface in the wall niche in the entrance part of the cave -
microscope picture 
ske višine v zgornjem delu Bloške Police, pa postopno do najnižjega zatrepa nad današnjim 
izvirom Šteberščice v višini 565-570 metrov. Kaže torej, da se je voda z dolomitnega zaledja 
pretakala tudi pred nastankom današnje jame preko in skozi sklade istega apnenčastega bloka. 
O oblikovanju jame s počasnim pretokom vocte v zaliti coni pričajo velike fasete in kot-
lice v stropu danes večinoma suhih rovov. Rovi so torej nastajali v času freatičnih razmer, 
kasneje se je znižala gladina vodnega toka. Jama je začela nastajati v isti ravnini ali celo nižje 
od Cerkniškega polja, danes pa je vodno korito v jami 50 metrov nad poljem, kar je verjetno 
posledica tektonskega dviganja Blok ali grezanja Cerkniškega polja na živem prelomnem 
območju. O poglabljanju jame pričajo tudi deloma oblikovani spodnji rovi, v katerih voda 
zastaja zaradi zapor v gosto pretrtih skladih apenca, ki se na površju kažejo v številnih udorni-
cah. 
Sledi hitrefo!ga pretakanja vode kot posledica odprtega vodnega toka so stenske zajede 
v nekaterih rovih. Nastale so po znižanju gladine vodnega toka. Povezane so tudi s prenašan-
jem in odlaganjem proda po jami, kar je značilnost pestrih pleistocenskih hidroloških razmer. 
Vodni tok pa je skoraj ves mlajši pleistocen vztrajal na okoli 610 metrih nadmorske višine (R. 
Gospodarič, P. Habič, 1979, 59). Fasete tega ne kažejo, saj nastajajo sorazmerno hitro in 
216 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
ohranile so se le kot sledi najmlajšega hitrega vodnega toka. Rovi so bili tudi v tem času več­
krat poplavljeni v celoti in iz takšnih obdobij so tudi mehurjaste kotlice v stropu višjih delov 
rova, ki ga današnje vode ne dosegajo več. Sočasno je ob prelomih skalni obod tudi razpadal 
in se podiral, voda pa je odnašala podorno kamnino. Vmes so bila tudi sušnejša obdobja, na 
kar kaže stara siga v vodnem koritu. Z obdobjem prehoda iz freatičnih v epifreatične razmere 
so verjetno povezane tudi spremembe v poteku jamskih rovov. Če je prvotno meandriranje 
toka skozi pretrto kamnino značilnost zalitega kraškega podzemlja, si je ta z večjo močjo dol-
blenja v epifreatični coni poiskal najkrajšo pot in presekal meandre. Sledila so poplavna ob-
dobja z zastajanjem voda in odlaganjem drobnozrnatega sedimenta. R. Gospodarič (1974, 
363) je naplavine uvrstil v srednji in starejši wilrm. Najdene kosti jamskega medveda namreč 
ne morejo biti mlajše od zadnjega wilrmskega stadiala, saj je takrat jamski medved v naših 
krajih že izumrl. Drobnozrnati sediment pa je naplavljen tudi prek kosti jamskega medveda. O 
spremenjenih klimatskih razmerah v jami lahko sklepamo po medvedjih obrusih sprva kon-
denzno korodirane skale v Medvedjem rovu, ki so ostali gladki in jih kondenzna korozija 
kasneje ni več razjedla. Tudi poplave v teh delih jame niso več segle do stropa, zato pa je 
Tabela 2: Skalne oblike v Križni Jami 
hidrološka cofia 
proces FRERTifliR EPIFRERTifliR VROOZNR 
K z velike mehurjaste fasete , 
o vodnim fasete , kotlice razpoklinske kotlice , kotl1ce , 
R tokom niše stenske 
zajede , 
o niše 
z pod 
I sedi - anastomoze žlebovi, 
11entom (lokalna kanali. 
J sifonska> žlebiči , vdolbinice 
R s drobne kan - razjede 
denzom 
E 
R z 
o erozijske 
z vodnim kotlice 
I 
J tokom 
R 
RRZPRDRNJE odlomi, 
IN podori -•- -•-
POOIRRNJE 
217 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
večina skalnega oboda jame nad poplavo ali kjer ni podorno preoblikovan, drobno razjedene-
ga. Klimatske razmere v vodnih rovih ne omogočajo izdatnejše kondenzne korozije. 
Od konca wiirma je sledilo poglabljanje rovov s hitrim vodnim tokom, ki je iz sedanjih 
vodnih rovov v celoti izpral drobnozrnati sediment. Izpiranje se občasno prekine le ob najviš-
jih vodah. Te so počasnejše in deloma zalivajo tudi sicer suhe rove. Poplavne vode se izcejajo 
iz naplavljenega drobnozrnatega sedimenta in vrezujejo podsedimentne kanale in anastomoze. 
Ker pa voda odnaša tudi ilovico, so nekatere oblike že fosilne. Tudi današnje vode naplavljajo 
v zatišjih nekaj drobnozrnatega sedimenta, pod katerim nastajajo žlebiči in vdolbinice. Sedanji 
hitri vodni tok ob srednjih vodah v stenah in v dnu rova, in ponekod v nižjih rovih, tudi po 
celotnem obodu oblikuje fasete, razpoklinske in erozijske kotlice. Le še v stropu višjih vodnih 
rovov so ohranjene sledi starejšega oblikovanja. 
Visoke vode so bolj agresivne, to dokazujejo tudi podsedimentne oblike, kar pa je ver-
jetno posledica hitrega odtoka s površja in tudi prenašanja svežega drobnozrnatega sedimenta, 
v katerem smo dokazali organske snovi. Ob nizkih vodah se na dnu korita odlaga siga. 
SEZNAM LITERATURE 
Badiura, R., 1909: Križna jama, Dom in svet, 30-33, Ljubljana. 
Bohinec, W., 1963: Die Križna jama (Kreuzberghohle) bei Lož, Slowenien, 3.Congres International de 
Speleologie, 2, 211-214, Wien. 
Gospodarič, R., 1974: Fluvialni sedimenti v Križni jami, Acta Carsologica, 6, 327-366, Ljubljana. 
Gospodarič, R., P. Habič, 1979: Kraški pojavi Cerkniškega polja, Acta Carsologica, 8, 1, 11-162, Ljub-
ljana. 
Hochstetter, v. F, 1881: Die Kreuzberghohle bei Laas in Krain und der Hohlenbiir, Denkschriften der 
mat. - naturwiss. Classe der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 43, 1-18, Wien. 
Jamarski priročnik, 1964, Ljubljana. 
Michler, l., 1934: Križna jama, Proteus 5, 97-102, Ljubljana. 
Mucke, B, R. Volker, S. Wadewitz; 1983: Cupola formation in occasionally inundated cave roofs, Euro-
pean regional conference on speleology, Sofia - Bulgaria 22.-28. 9, 1980, 133-137, Sofia. 
Pochon, J, 1954: Manual technique d'analyse microbiologique du sol, Masson et c•c, 89-91. 
Scheffer, F, P. Schachtschabel, 1975: Lehrbuch der Bodenkunde, 
Ferdinand Enke Verlag Stuttgart. 
ROCKY FEATURES IN KRIŽNA JAMA AND THEIR MEANING 
FOR SPELEOGENESIS 
Summary 
Studying the rocky features on the walls of Križna jama I've tried to explain their origin and thus 
contribute to knowledge of cave development. Križna jama developed in the block of limestone along 
tectonically active fault zone where the karst poljes of Notranjska are distributed. The waters from 
dolomitic plateau Bloke are flowing through the cave towards the Cerknica lake which is covered by 
fluvial alluvium. 
218 
T. Slabe, Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen 
The cave was formed by slow water flow in the flooded zone which is evidenced by big current 
markings and solution cups in the roof of actual mostly dry passages. It means that the passages are 
water conduits from the tirne when the cave was a pari of phreatic hydrologic system and now the 
water table is changed. We've stated that polje of Cerknica had controlled the cave development ali the 
tirne as a local water barrier and we infer that its altitude relation towards the limestone block, where 
the cave Iies has changed. At the beginning the cave was at the same Ievel or even lower than the ac-
tual polje and now the river bed in the cave is 50 m above the polje Ievel which could be explained by 
the cave situation in tectonically active fault area. Partly transformed Iower channels evidence the 
deepening of the cave, they are flooded by stagnant water because of crushed limestone beds which is 
seen on the surface in the form of numerous collapse dolines. 
The traces of quick water flow, the open water flow already, are wall cuttings in some channels 
resulted by water flow Ievel change. They could be connected by transport and deposition of gravel in 
the cave which is the heritage of changing Pleistocene hydrological conditions. The whole Y ounger 
Pleistocene the water flow remained on about 610 m a.s.l. (R.Gospodarič, P.Habič, 1979, 59). The cur-
rent markings do not reflect these changes as they develop relatively quickly and just the traces of the 
youngest water flow are preserved. In that tirne the channels were frequently flooded and from such 
periods are bubble like solution cups in the roof of higher Iying channel parts which are no more rea-
ched by the actual water flow. At the same tirne the rocky rim was weathered along the faults and 
water has taken away the breakdown material. Inbetween dried periods existed evidenced by old flow-
stone in riverbed. The change in cave channels orientation, through which the water had flown is con-
tributed to the period of transition of the cave from phreatic to vadose zone. If the meandring through 
the crushed rocks presents the property of flooded karst underground formation in the vadose zone 
the water had found in the shortest way and with bigger strength had cul through the meanders. The 
periods of floods and throughflow stagnation have followed and fine-grained sediments were deposited 
in the channels. R. Gospodarič (1974, 363) has placed the sedimentation in the tirne o{ middle and older 
Wiirm. The found cave bear bones could not namely be younger than the last Wiirm stadial as in this 
tirne the cave bear was extinct in our places already. The fine-grained sediment was deposited by the 
water over the bones of cave bear. About different climatic conditions in the cave, in Medvedji rov at 
least, we could infer according to bear polishes which had remained polished and condense corrosion 
did not attack them. These parts of the cave were no more flooded completely. But the most of rocky 
rim which is no more reached by the water or was not transformed by breakdown Iately, is thinly cut, 
being in the channels where the climatic conditions are controlled by the water the result of actual 
condense corrosion which is not abundant namely. 
From the end of Wiirm the deepening of channels with quick runoff removed off the water 
channels the fine-grained sediment and this process is temporary interrupted by high waters. They flow 
more slowly and partly they flood otherwise dry channels. Flood waters in these channels flow off 
along the contact with fine-grained sediments and cut undersediment channels and anastomoses. As the 
clay flows off together with water the upper features are fossil already. The actual high waters too 
depose in leeward places smaller amounts of fine-grained sediment under which solution flutes and 
grooves are developing. Quick water flow, medium waters in particular, has transformed the walls and 
the bottom of the channels, somewhere, where the passages are Iower the entire rim even, by current 
markings and in crushed zones and riverbed rim by solution cups. In water channels, except in higher 
lying parts, there are no traces of older transformation Ieft. 
219 
Acta carsologica, XVIII (1989) 
High waters are more agressive which is evidenced by undersediment fonns and probably result 
in quick runoff from the surface and transportation of fresh fine-grained sediment in which the organic 
substances were proved. The water of the lowest level deposits nowstone on the bottom of the flow-
bed. 
220