GEOGRAFSKI OBZORNIK mnogo vej je v socialni geografiji in kako zelo se posamezni segmenti prepletajo, tako da je zelo težko izluščiti povezovalno nit, obenem pa so navrženi številni problemi, mnogi pa so seveda ostali neobdelani. Če povzamemo: naša socialna geografija nedvom- no uspešno sledi svetovnim razvojnim tren- dom in želimo, da bi bilo tako tudi vnaprej. POPLAVE V SLOVENIJI Drago Perko Republiška uprava za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Center za multidisciplinarno proučevanje na- ravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sta izdala zbornik z naslovom Poplave v Slo- veniji, ki prinaša večino referatov s posveta Poplave v Sloveniji, ki je bil 22. aprila leta 1992 v Poljčah in je bil namenjen multidisci- plinarni obravnavi poplav in poglobljeni raz- pravi zainteresiranih posameznikov in insti- tucij, ki se ukvarjajo s poplavami. Zbornik, ki ima barvno naslovnico s sli- ko preplavljene zgradbe, ima 232 strani z veli- kim številom preglednic in najrazličnejših grafičnih prikazov v črnobeli tehniki. Zbor- nik je uredil mag. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vsebina je razdeljena na šest poglavij. V prvem z naslovom Stanje najdemo štiri refera- te s sistematičnim pregledom razmer v Slove- niji, med njimi so tudi trije prispevki geogra- fov: Milan Orožen Adamič podaja pregled več- jih poplav v Sloveniji in navaja škodo, ki so jo povzročile. Drago Perko predstavlja poplave kot sestavino splošne ogroženosti Slovenije zaradi naravnih nesreč, Milan Natek pa nas seznani z geografskimi vidiki poplavnega sve- ta. V poglavju Naravne danosti je pet prispev- kov, od tega dva geografska. Ivan Gams govo- ri o tektonski pogojenosti večjih poplavnih območij v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji, Andrej Kranjc pa o ravnotežju med tehniko in naravo pri poplavah na kraškem svetu. Sledi poglavje Dinamika procesov s petimi prispevki in nato Raba prostora s šestimi prispevki, med njimi tudi referat geografinje Ane Vovk, ki govori o lastnostih prsti in nji- hovi rabi v odvisnosti od poplav. Predzadnje poglavje nosi naslov Razmere v posameznih povodjih z dvanajstimi prispevki. Sem je urednik uvrstil prispevek Karla Natka o geo- ekoloških značilnostih in grožnji prihodnjih katastrof v porečju Savinje, prispevek Andre- ja Mihevca o poplavah Logarščice in Hotenjke kot primer poplav na krasu in prispevek Igor- ja Žiberne o poplavah v severovzhodni Slove- niji novembra leta 1991. Zadnje poglavje Kako naprej prinaša dva članka, ki govorita o alternativnih ukrepih pri obrambi pred poplavami in o dolgoročnih usmeritvah pri varovanju pred vodo. Skupno nas torej 34 prispevkov strokov- njakov z različnih področij (geografov, hidro- logov, hidrotehnikov, gradbenikov, agronomov, pedologov, krasoslovcev, psihologov in drugih) seznanja z različnimi, včasih tudi nasprotni- mi pogledi na poplave v Sloveniji. Škoda je, da v zborniku niso objavljeni tudi prispevki iz diskusije na posvetu, ki bi bila izredno zanimiva tudi za širši krog ljudi. KAREL NATEK, DRAGO PERKO, MILOJKA ŽALIK HUZJAN: DRŽAVE SVETA 1993 Maja Topole V lanskem decembru smo pozdravili po letu 1989 že tretji izid knjige o državah sve- ta: Države sveta 1993. Delo, ki ima značaj priročnika, je v sedanjem burnem času spre- memb na svetovnem zemljevidu nepogrešljivo, saj se sredi novonastajajočih držav ne znaj- demo več. Države sveta 1991 obravnavajo 176 neodvisnih držav, v času zaključene redakcije zadnje knjige pa jih je že 193 (med njimi neodvisna, suverena Slovenija). Avtorji, ki so vseskozi isti, tokratne izdaje niso le dopolnili z najnovejšimi podatki, ampak so jo tudi vsebinsko močno razširili. Število strani je poraslo s prejšnjih 345 na kar 467. Prvi dve izdaji je založila Zveza geografskih društev Slovenije, zdajšnjo, zahtevnejšo, dražjo, bolj bogato opremljeno knjigo (trde platnice, barv- ni tisk. . .) pa je izdala in založila Državna založba Slovenije. Avtorji so opravili izredno naporno delo; iz najrazličnejših, kar najbolj zanesljivih vi- rov, zlasti uradnih ustanov, so izbrali števil- ne podatke in informacije in jih kritično ovre- dnotili. Pregled virov in literature so podali v predgovoru. Pri pisanju zemljepisnih imen so se držali pravil slovenskega pravopisa. Kjer ta dovoljuje slovenjenje, so navedli tudi izvir- no obliko imena. V priročnik je vključenih 193 neodvisnih in suverenih držav, med njimi tudi nekatere, morda za koga sporne države, kot npr. Jugo- slavija. Strinjamo se z avtorji, da so informa- cije o njih še posebej dobrodošle, saj so prav te pogosto na dnevnem redu dogajanj. Pred- stavljena pa so tudi odvisna ozemlja; njihovi opisi so priključeni matičnim državam. Pa poglejmo ustaljeno shemo, po kateri so po abecednem vrstnem redu, kolikor mogoče enakovredno, predstavili vse, velike ali male države. Opis sestavlja šest rubrik, informacije pa so podane v obliki kart, jedrnatih opisov in kot številčni podatki. Dragocena sta oznaka leta, za katero velja naveden podatek, in rang, ki pove, na kakšno mesto v svetu se glede na določen podatek država uvršča. Vsaka država je najprej predstavljena kartografsko. Prejšnji izdaji sta vsebovali le karto položaja posamezne države na njeni celi- ni. Tokrat je dodana še karta države v več- 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK jem merilu z vrisanimi glavnim mestom, več- jimi mesti in večjimi rekami. Osnovni podatki o državi zajemajo: avto- mobilsko oznako, uradno ime, površino, števi- lo prebivalcev, gostoto prebivalstva, etnično in versko sestavo, uradni jezik, glavno mesto, denarno enoto in bruto nacionalni oziroma domači proizvod države (absolutni in relativni podatek in letna rast). Tretja rubrika osvetlju- je fizičnogeografske razmere: predstavlja povr- šje in naravne enote, podnebje z osnovnimi temperaturnimi in padavinskimi podatki in rastje (tipi rastja, naravno rastje, delež gozda in letna proizvodnja lesa). Ker k spreminjanju svetovnega zemljevida vodijo predvsem politični procesi, se je poka- zala potreba po dodatku o zgodovinskem raz- voju posamezne države (ključni zgodovinski dogodki, najpomembnejše letnice, pripadnost državnim tvorbam) in o sedanjih političnih razmerah (pregled zadnjih nekaj let, šefi dr- žav, največje parlamentarne stranke). Avtorji so si prizadevali stanje razložiti čim bolj ob- jektivno. Rubrika družbene razmere in prebivalstvo govori o razporeditvi prebivalstva, migracijah, osvetljuje nacionalno in rasno sestavo, navaja številčne podatke o največjih mestih, delež mestnega prebivalstva, podatke o rodnosti, umrljivosti in naravnem prirastku, celo o sta- tistično pričakovani starosti, pa o letni rasti prebivalstva. Posredovani so tudi kazalci raz- vitosti države (zdravniki, bolniške postelje, avtomobili, radijski in televizijski sprejemniki, telefonski priključki in končno pismenost pre- bivalstva). Zadnja rubrika je posvečena gospodar- skim razmeram. Najprej so orisane splošne značilnosti gospodarstva, sedanje razmere in poglavitne dejavnosti, pa tudi povezanost s svetovnim gospodarstvom. Posebej so predstav- ljene glavne veje: kmetijstvo, rudarstvo in industrija. Seznanimo se z njihovim pome- nom, strukturo, značilnostmi, deležem zaposle- nih v teh dejavnostih in deležem omenjenih panog v bruto domačem proizvodu. Sliko do- polnjujejo podatki o izvozu, uvozu in pokri- tosti uvoza z izvozom. Države sveta 1993 so v primerjavi s prej- šnjima izdajama bogatejše tudi za skupni pregledni del na koncu knjige. Izbrani podat- ki so prikazani v tabelah, v katerih so drža- ve razvrščene po abecednem vrstnem redu, ali pa glede na rang. Koristni so kartografski prikazi celin z označenimi državami in konč- no barvna predstavitev vseh zastav sveta. Že doslej se je pokazalo, da je priročnik, kakršnega smo prej pogrešali, dragoceno pomagalo v učnem procesu osnovnih in sred- njih šol, in ne le to: ob sedanjih intenzivnih procesih v svetu postaja nepogrešljivo orodje pri prebiranju dnevnih poročil, pri širjenju znanja o svetu in pri razumevanju med- državnih odnosov. Bralcem še posebej pripo- ročamo, da knjigo vzamejo v roke tudi ob prebiranju najrazličnejših atlasov, saj bodo zemljevidi z informacijami iz knjige Države sveta 1993 zaživeli v novi luči. DELA 9 Igor Jurlnčič Zadnji letnik glasila Oddelka za geografi- jo Filozofske fakultete v Ljubljani prinaša prispevke s simpozija "Geografski informacij- ski sistemi v Sloveniji", ki je bil 22. oktobra 1992 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V pisani vsebini zbornika se zrcali osnovni namen simpozija: zbrati raziskovalce, peda- goge, strokovnjake, uporabnike in proizvajalce GIS tehnologije iz Slovenije, med njimi vzpos- taviti stik in s tem vzpodbuditi nadaljnje sodelovanje. V prvem delu so predstavljene iskušnje pri uporabi različnih tehnik za zbiranje, vnos in vzdrževanje grafičnih in atributnih podat- kovnih slojev, ki so jih prispevali večinoma geodeti. Geodeti so uradni skrbniki za izdela- vo kartografskih podlag oziroma za pozicioni- ranje objektov na zemeljskem površju. Ti sloji predstavljajo temeljni sloj za izdelavo celovite- ga GlS-a neke regije ali države, ki ga v konč- ni fazi vzdržujejo različne stroke in upravne ravni. Podatki naj bi bili pripravljeni po enot- nih in kvalitetnih standardih. V drugem delu pa so zbrane aplikacije že izdelanih GIS-ov za manjša območja Slo- venije ali le izbrane vidike za celotno Sloveni- jo. Konkretni problemi in uporabniki seveda ne morajo čakati na celovit GIS Slovenije, ki bo po mnenju poznavalcev nastajal vsaj še štiri leta. Zato se zadovoljijo z manj natanč- nimi podatki, ki še omogočajo izdelavo različ- nih analiz in simulacij. Tako izdelani modeli v razvitih državah že preraščajo v ekspertne sisteme, ki so nadgradnja vzpostavljenih GIS-ov. GlS-i so lahko zelo koristen pripomoček pri cenilstvu nepremičnin v mestih in simula- ciji odločitvenih modelov v prostorski ekonomi- ki ali kot podlaga za učinkovit monitoring dogajanj v gozdu. Zaradi računalniško grajene grafične in atributne podatkovne baze, ki omogoča raznovrstne in hitre analize, so jih uporabili tudi pri pripravi predloga novih občin v Sloveniji. Prava vrednost GIS-ov pa pride do izraza predvsem pri kompleksnih ekoloških analizah in vrednotenju pokrajine. Za dodatno podporo sodelovanju na tem področju je uredniški odbor na konec zborni- ka dodal še seznam udeležencev simpozija. Tako je na skupno 246 straneh pred- stavljenih 21 referatov, med njimi tudi 5 s področja geografije. Prispevki so bogato oprem- lejni z grafičnimi prilogami. Dela 9 lahko dobite na Oddef&u za geo- grafijo FF ali Zemljepisnem muzeju Slovenije po ceni 1000 SIT, za študente po 500 SIT. 39