J. E. Bogomil

 Čisto prav!
fvoženova Dorica ie prinesla od šivilje debelo knjigo. V knjigi ni bilo slik, pač pa vse polno štiri-oglatih suknenih krpic. In vsaka taka krpica je po-vedala, kakšno blago je letos naprodaj za novo obleko.
Knjigo je Dorica pokazala mami. In začeli sta izbirati.
»Če bi tole, Dorica? Tole je prav lepo,« so kazali mama na čeden vzorec.
»Tega že nikoli!   Tako bo imela Kopačcva.«
»Ali ti potem ne smeš imeti?«
»Smem že, pa nočem.«
»Ali pa tole? Kako je čedno!«
»To je pa prekmečko.«
»No pa tole. To je pa svetlo in ne prevefc pisano.«
Stran 8           _______ANGELČEK        _______Leto 31                           Leto 31______           ANGELČEK____________Stran »
:                                                                                  -^"                                                                              :
:                                         .                        »Smero že( pa nočem!«                                                     I            :
*................................................«•................                               ................¦................................................*
l________i____
Stran  10____________ANGELČEK____________Leto 31
»Takega pa še dekle ne marajo. Kako bi me bilo sram, čc bi hodila v takem!«
»No, pa kaj drugega.   Tole!«
»Mmm! To je za otroke! Jaz pa nisem več otrok.«-------
Mama so imeli dosti. Povsod je našla Dorica, da to in to in to — ni zanjo.
Zima pa je hitela h koncu. V cerkvi so že ozna-nili Svečnico in štiridesetdnevni post. Takrat pa že začne Velika noč trkati na vrata. In za Veliko noč je vsakdo rad nov.
Dorica pa to leto ni bila nova.   Čisto prav ji je         |
bilo — oziroma; moralo biti!   Bo vsaj vedela drugo         a
leto, kako se obleka izbira.   Letos bo pa morala no-         1
siti lansko obleko.   Čisto prav tako.   Drugo leto bo          I
vedela zopet vihati tisti prevzetni nosek.   Čisto prav tako, čisto prav!