BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 novi tednik Slovencev videmske pokrajine MOJA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir St ■23 (668) • Čedad, Četrtek, 10. junija 1993 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA E questa volta si volta pagina Successo della Lega nord, tracollo della DC La Lega nord si è affermata in Regione e Provincia come primo partito. Lo stesso è accaduto per le Valli del Natisone dove è stata relegata al secondo posto la DC che ha vuto la maggioranza schiacciante ed indiscussa in tutto il dopoguerra. Quale sarà il programma di governo della Lega, quali le alleanze con cui realizzarlo, quale /’attenzione alle aree di confine, alla cooperazione economica e soprattutto quale sarà il suo atteggiamento nei confronti della comunità slovena della nostra regione. E troppo presto per dirlo, sono infatti interrogativi che non hanno avuto finora risposta Il fatto da sottolineare per ora è però che siamo stati testimoni e protagonisti di un cambiamento di portata storica. La DC, che ha avuto nelle Valli del Natisone percen- tuali “bulgare" e che solo 5 anni fa aveva il 55,9% ed I anno fa il 44,1 %, è scesa al 31,7%. I dati positivi, addirittura di crescita che si riscontrano nei comuni di Drenchia e Malborghetto rappresentano più u-na curiosità che un fatto politico di rilievo. Un calo inimmaginabile solo qualche anno fa. Del resto forse solo un movimento moderato, almeno nella nostra zona, poteva essere in grado di condensare tutta la rabbia ed il diffuso disgusto per il malgoverno, la corruzione e /’arroganza. Jole Namor segue a pagina 2 Qui accanto i risultati generali delle elezioni in Regione di domenica STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1993 POLITIČNE VOLITVE 1992 DEŽELNE VOLITVE 1988 glasovi % % % Rif. Comunista 44.002 5.5 4.8 - MSI 66.321 8.3 6,8 5,5 Lega Aut. Friuli 37.420 4.7 - - PDS 78.582 9.9 11,0 17,6 Lega Nord 212.500 26.7 15,3 - LPT 26.294 3.3 - 2,9 Unione Slovena 9.633 1.2 1,1 - PRI 13.455 1.7 3,9 2,6 PLI-LpI 10.277 1.3 2,7 1,6 PSDI-Verdi Margh. 12.663 1.6 3,1 4,0 PSI 37.649 4.7 15,7 17,7 Movimento Friuli 12.361 1.6 - 1,7 Verdi 43.023 5.4 3,4 3,9 DC 177.858 22.3 28,2 37,2 Rete 14.044 1.8 1,0 - SKUPNO 796.082 100 100 100 Vojaki bodo strazili mejno območje dežele “Nekoč je med Italijo in Slovenijo bila najbolj odprta meja v Evropi...”. Tako bi lahko zaceli razmišljanje ob odločitvi italijanskega obrambnega ministrstva, da bodo našo mejo zastražili vojaki. O tem sicer bo sklepala italijanska vlada, ki se bo o predlogu ministra Fabbrija izrekla v kratkem. Odločitev je minister obrazložil med svojim obiskom v Trstu, kjer se je srečal z visokimi predstavniki vojaških oblasti, poveljnikom policije in ravnateljem vojaških tajnih služb SISMI. Na kasnejši tiskovni konferenci je italijanski obrambni minister obrazložil, zakaj so se odločili za takšen korak. Predvsem gre za nadzorovanje meje pred tihotapci z orožjem, ki prihajajo z vojnih območji nekdanje Jugoslavije. To je primarna skrb Itali- je, ki ne more prezreti nekaterih groženj (Šešelj) o raketiranju italijanskega ozemlja ter ne upoštevati nevarnosti terorističnih napadov tudi pri nas. Italijanski minister Fabbri je še dodal, da vojaška akcija ni uperjena proti Sloveniji, kakor tudi ne proti številnim beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki se premikajo proti severo-zahodu. Ne glede na dejstvo, Ce so te poteze italijanske vlade upravičene, postaja vse bolj jasno, da bomo prav ljudje ob meji v prvi osebi “placali davek” odločitve, da bomo ob prehodu meje zasledili večje skupine oboroženih vojakov. “Nekoč je bila najbolj odprta meja v Evropi, danes pa...” Rudi Pavšič Manjše slovensko zastopstvo na Deželi Budin (Dsl) izvoljeni Slovenec Miloš Budin, zastopnik Demokratične stranke levice, bo edini slovenski predstavnik v novem deželnem svetu, kjer smo doslej imeli kar 4 svetovalce (2 DSL, 1 PSI in 1 SSk). To je obračun nedeljske volilne preizkušnje. Povedati pa velja, da socialist Dario Tersar ni prišel na Deželo le zaradi 21. preferenc. Veliko veC preferenc pa bi potrebovala Mario Lavrenčič (DSL) in Sergij Lipovec (SKP) za vstop v deželni svet, prvi kar 1.3(X), drugi pa 650. Miloš Budin Udinese e Brescia per la A L’Udinese ed il Brescia si giocheranno sabato a Bologna il campionato di serie A. Chi vince resta nella massima serie, la perdente si affiancherà al Pescara, all’Ancona e alla Fiorentina nella serie cadetta. La decisione della Lega Calcio di scegliere Bologna per lo spareggio è stata giudicata positivamente dai giocatori e dall’allenatore dell’Udinese. E’ inutile dire che in questa sfida i favoriti non ci sono: decideranno il campo ed i nervi saldi. Kupe na “Babi” Spominska slika posneta na vrhu Matajurja v nedeljo ob izletu beneških planincev skupaj s šestnajstimi otroci iz begunskega centra v Prešnjem. Beri na 8. strani Paršla je krajica Vida Varnili smo se v stare cajte, ko je v Benečiji bila krajica Vida, so bili škratje, krivapete, bala-vantje an še marsikaj liepega z rečito, ki so jo učenci dvojezične šole iz Spetra parpravli ob koncu šolskega leta v petek v Spetru. Beri na 3. strani • Kamenica spet na Matajurju stran 2 • La favola della Benecia. Perchè non collaborare? stran 3 • Rezultati volitev po naših občinah stran 4 in 5 • Iz življenja naših nadiških vasi stran 6 • Dalla bufera esce ancora Simoni Sotto col minivolley stran 7 Četrtek, 10. junija 1993 2 Airindomani delle “regionali” E’ la volta della svolta segue dalla prima Ma anche la voglia di cambiare, il malcontento per la disastrosa situazione socio-politica ed economica, di cui la DC in quanto forza di governo porta le responsabilità maggiori. Ma io credo sia un dato, per quanto brutale, positivo per la stessa DC. Finita l'era della rendita di posizione, finalmente si libereranno all’interno di quella forza politica energie nuove, più attente ai problemi ed alle a-spettative della gente, più creative nel ricercare soluzioni al degrado. E si av-vierà il processo di rinnovamento del partito di cui finora si era solo sentito parlare. E nelle valli del Natisone neanche molto, per la verità. Si inizia insomma a giocare una nuova partita, dove le regole non sono ancora del tutto definite, ma si sa chi sono i giocatori e quale la posta in gioco. Un altro dato interessante in questo senso è la crescita della destra, del MSI - comunque assai limitata - e dela Lista per l’Italia che con il 7.9% si colloca al quarto posto. Le forze nazionaliste -refrattarie a qualsiasi sollecitazione, al confronto razionale e dialettico sulle cose da fare, tutte ripiegate sulla difesa di ciò che nessuno minaccia se non i fantasmi che ossessionano i loro sonni e perdendo di vista poi la prospettiva europea verso la quale ci stiamo muovendo -sono finalmente uscite allo scoperto. Non solo è stato possibile valutare l’adesione che raccolgono. Se non del tutto, almeno in parte, dovrebbe essere venuta meno, in primo luogo per la DC, u-na zavorra che non consentiva di operare, amministrare, progettare liberamente. Tutta protesa a "coccolare” questa parte di elettorato, ha consentito che le Valli del Natisone e la fascia confinaria fossero tagliate fuori dai processi di sviluppo e di crescita. Indubbiamente, da questa consultazione elettorale ne e-sce indebolita la sinistra nel suo complesso. PDS e Rifondazione comunista non raggiungono i consensi che ave- vano ottenuto 5 anni fa. Ma la batosta vera e propria è quella subita dal PSI. Dal 23% di 5 anni fa (grazie anche all’effetto Marinig) è sceso infatti al 4,4%. Tangentopoli si è fatta sentire, eccome. Si tratta ora, qui come altrove, di trovare le vie per iniziare un nuovo processo di aggregazione della sinistra che è indispensabile perchè lo impongono le nuove regole elettorali, ma soprattutto per affermare i valori ed i principi che la contraddistinguono e che sono quanto mai attuali. E rimanendo sempre a livello locale, la sinistra, che ha trovato la sua migliore e-spressione nelle liste civiche, ha un bilancio che non si può che valutare positiva-mente. Sono partite proprio da qui le spinte più convincenti ed efficaci per favorire l’affermazione della nostra comunità, per costruire le condizioni affinchè la gente si potesse fermare sul proprio territorio, per restituire la dignità della persona, riconoscendole il diritto ad e-sprimere le proprie tradizioni culturali, a parlare la propria lingua. E un patrimonio preziosissimo che non va disperso. E lecito però porsi un altro interrogativo. Dove sono confluiti i voti di tanta parte della sinistra? Certamente anche nella Lega nord. E qui il discorso ricomincia. Infine vorrei sottolineare un altro aspetto certamente di non secondaria importanza: la possibilità di esprimere propri rappresentanti in consiglio regionale. E una questione vecchia, ma sempre di stringente attualità. Basti pensare alla circoscrizione di Tolmezzo che si è vista dimezzare la propria rappresentanza. Nel momento in cui si discute di riforma elettorale deve essere posto anche questo problema. La democrazia si esprime certamente attraverso il consenso alle varie forze politiche, ma si deve anche trovare il sistema per garantire la possibilità di far sentire la propria voce a tutte le aree, anche a quelle deboli e marginali. Anzi, soprattutto a quelle. .Jole Namor Srečanje na Matajurju “Kamenica” bo 8. avgusta Slovensko srečanje, ki smo ga v duhu Kamenice organizirali lani na Matajurju se bo lietos ponovilo in v želji organizatorjev bo se buj lepuo kot lani. Po lanskem prazniku, ki je pustu v vsieh tistih, ki smo bli na Matajurju zaries liep an prijeten spomin, saj je biu predvsem praznik dobrih parjatelju, ki želijo Se naprej dielat kupe, s sarcam an z vesejam za daržat živo naSo sloviensko besiedo, je želja se spet sreCat zaries moCna. Priejšnji tiedan je bila pru na tolo temo pripravljalna seja v Čedadu. Na njej smo se dogovorili, pa Cepru je biu tudi predlog, de bi biu praznik vsako lieto v drugem kraju, de našo novo Kamenico spet organizamo v Matajurju an nad vasjo Matajur, za vaSki senjam svetega Louranca. Takuo de lietos bo slovensko srečanje v nedeljo 8. avgusta. Ze lan je bila želja ob naSem prazniku stuort oživiet an vaški senjam za de se na zgubi. Ce bo Slo vse po sreCi, lietos nam bo tuole uspelo. Po skupinah se je pripravljalno dielo že zaCelo: tudi lietos bo v obliki pik-nika, ponoviu se bo kulturni program pred cierkvijo an na senožeti - se zmisleta kuo je bluo lepuo -, viemiki se lahko udeležijo slovienske mase v matajurski cierkvi. Lietos pa bi muoru bit, takuo, ki se spodobi za vsak pravi senjam, tudi ples. Vse tiste, ki željio pomagat na kako vižo, jih vabimo naj se oglasijo na našem sedežu v Čedadu. Za zda pa recimo -Ceglih je zagoda - nasvidenje na Matajurju 8. avgusta. Pediatra solo: Lo. il reparto La chiusura del servizio di pediatria nel poliambulatorio di S. Pietro al Natisone ha portato alla luce una situazione più grave del previsto. Dal 4 giugno infatti é stato di fatto chiuso, almeno temporaneamente, anche il reparto di pediatria dell’ospedale di Cividale. Il direttore sanitario, dottor Nedo Trombetta, ha diffuso una circolare in cui si legge che “data la precaria situazione del personale medico del reparto di pediatria si dispone che vengano sospesi i ricoveri urgenti e ordinari presso il servizio stesso”. In alternativa viene attivato il servizio di day-hospital dalle 8 alle 17. Attualmente l’organico del reparto é formato dal solo primario, il dottor Gaetano De Luca, mentre prevede la presenza anche di un aiuto primario e di due assistenti. La scorsa settimana la direzione sanitaria ha bandito un concorso per aiuto primario, che tra non molto dovrebbe essere in condizioni di operare. La chiusura del reparto, così ha asserito il dottor Trombetta, non dovrebbe durare più di due settimane. DALLA SLOVENIA Bogo Samsa Imboccata una nuova via / risultati elettorali hanno determinato un vero terremoto politico. Non si tratta di un fatto isolato e nemmeno di una fase transitoria, conclusa la quale tutto possa tornare sui soliti vecchi binari. Lo sconvolgimento dei rapporti politici in Italia non è un fatto isolato e soprattutto non è limitato e-sclusivamente all’Italia o addirittura all’area di confine. Esprime infatti soltanto lina delle tappe di un cambiamento più profondo che si è manifestato dapprima nei paesi del socialismo reale ad Est e poi, come nel gioco del domino, si è allargato all’Europa occidentale ed a tutto il mondo. Caduto il muro di Berlino è venuto meno ad ovest un’atteggiamento di difesa nei confronti del pericolo di aggressione sovietico. In Italia è stata dapprima la De a rappresentare il muro posto ad arginare il bolscevismo, successivamente ha inziato a trasformarsi e dividersi anche il partito comunista. Ma ora il muro è crollato, con esso sono cadute anche le ragioni per il mantenimento di questo equilibrio ed è stata ridimensionata la forza del maggior partito politico italiano: la DC. Riguardo ai socialisti sono invece venuti alla luce tutta una serie di trend negativi che uniti a Tangentopoli hanno determinato la batosta elettorale. Queste le ragioni del “crack” del regime. Ci piaccia o meno si tratta di un crack definitivo. Certo, possiamo guardare con nostalgia ai bei tempi passati quando tutto era chiaro: da una parte i buoni progressisti, dall’altra i mal- RACCOLTA DI FONDI PER LA GRAPPA La Società consortile “Seuka” promuove una raccolta di fondi a sostegno delle spese di difesa di Luciano Blasutig nei ricorso alia Corte Costituzionale di Roma. Il ricorso si riferisce all’ipotesi di incostituzionalità della pena prevista per la fabbricazione presunta di grappa. Le associazioni ed i singoli citta- dini che hanno a cuore le Valli del Natisone possono aderire a questa iniziativa esprimendosi così contro l’ingiustizia dello Stato che colpisce in modo sproporzionato i più deboli. I versamenti vanno effettuati sul conto corrente bancario n.57538 presso la Banca Popolare di Cividale intestato a Fondo Solidarietà Grappa. vagi reazionari. Ma quei tempi non torneranno più. Non si ripeterà mai più la Jugoslavija di Tito, nè si rinsalderanno i rapporti con Bosnia, Macedonia, Serbia e Croazia. Ovunque sono al potere politici nuovi ed i vecchi rapporti sono stati interrotti per sempre. Non si ripeterà la Slovenia socialista ed autogestita anche con gli aspetti positivi che racchiudeva quali l’impegno diretto della gente e nell’ultima fase la primavera slovena, un fenomeno estrema-mente interessante grazie al pluralismo che ha portato con sè la libertà di stampa, l’unità. In Italia non ci sarà più un grande partito comunista che riuniva oltre un terzo degli elettori, assieme alla presenza di un partito socialista, le cui forze assieme si avvicinavano alla maggioranza assoluta. Ma sono rimasti i rapporti geopolitici, è rimasta un'area dove vive la gente che vuole vivere e lavorare liberamente. Nel nostro caso concreto è rimasta anche l’area di sinistra. E non è un caso che in tutte le maggiori città italiane si sono affermati o si stanno affermando nei duelli elettorali le forze di sinistra, mentre a Trieste si preparano al confronto il rappresentante della Trieste aperta e progressista e quello dell’area conservatrice e ripiegata su sè stessa. In questo nuovo scenario politico dobbiamo imparare a muoverci, cercare di collegare la nostra regione con la Slovenia e soprattutto ricercare nuove forme di col-legamento. Non è possibile ritornare indietro. Sono però aperte molte possibilità e strade nuove. Consiglio a Cividale Lunedì é previsto a Cividale un consiglio comunale nel corso del quale si discuterà tra l’altro del recupero dell’area Italcementi e dei fumi dell’acciaieria-fonderia di Cividale. “Osimo”: si riprende a luglio I partiti in crisi Secondo un recente sondaggio telefonico effettuato dal giornale di Lubiana “Deio”, molti sono i cittadini sloveni scontenti dei partiti. Il maggior consenso va in ogni caso ai liberaldemo-cratici del primo ministro Drnovšek con il 12,9 per cento, seguiti dai cristianodemocratici (5,7), dai democratici (5,2), dalla sinistra unita (4,7) e dai popolari (3,9). Circa il 30 per cento degli intervistati è indeciso, mentreil 15% dei cittadini non andrebbe neppure a votare. No aH’aumento della benzina Il ventilato aumento della benzina in Slovenia non ci sarà. Così ha deciso il governo che non ha preso in considerazione la richiesta della direzione della Petrol. Questa, infatti, aveva chiesto l’aumento dei prodotti petroliferi di circa il 25 per cento. L’attuale prezzo della benzina in Slovenia è di 62,6 talleri. Trattative a luglio Le trattative su dopo Osi- mo fra Slovenia e Italia proseguiranno agli inizi di luglio a Lubiana dopo che l’ultima riunione delle delegazioni si era tenuta a Roma. Il presidente della delegazione slovena Ignac Golob ha sottolineato che hanno già provveduto a nominare la parte slovena della Commissione mista storicoculturale, mentre l’Italia non ha ancora fornito i nominativi dei suoi rappresentanti. Biennale fiumana Dal primo luglio al 30 settembre Fiume ospiterà la Biennale dei giovani “Fiume ’93”, una manifestazione dedicata all’arte figurativa, pittura, scultura, video e all’arte multimediale. Nella città del Quarnero si cimenteranno giovani provenienti dalla Francia, dalla Grecia, dalla Croazia, dalla Slovenia, dall’Italia, dal Portogallo e da San Marino. Organizzatore della manifestazione è la Galleria Moderna di Fiume in collaborazione con la Società Croata degli artisti figurativi di Zagabria. Destra unita A poca distanza dall’unione della sinistra slovena anche la destra sta cercando di aggregarsi. Sabato scorso infatti c’è stata la firma di collaborazione tra i cristianodemocratici di Peterle ed i nazionaldemocrati di Pirnat che formeranno un gruppo autonomo nella DC slovena. La vera fusione av- verrà dopo le prossime elezioni. Nonostante ciò la destra slovena resta ancora divisa. Infatti sino ad ora i cristianodemocratici ed il partito popolare, che rappresentano i due gruppi più consistenti, non sono riusciti a trovare un accordo. Lo sciopero continua I maestri sloveni hanno chiesto le dimissioni del ministro della pubblica istruzione Slavko Gaber. Lo hanno detto chiaro e forte durante l’ultima riunione sindacale nella quale hanno deciso di continuare lo sciopero a singhiozzo in tutte le scuole elementari. _____ Četrtek, 10. junija 1993 Kultura —--------------- La recita di fine anno della scuola bilingue La favola della Benecia favola. A fare i complimenti ad alunni e maestre, ma anche a ricordare il ruolo che la scuola bilingue svolge sono stati il prof. Petricig ed il sindaco Firmino Marinig. Un saluto è venuto anche dal direttore didattico Adolfo Londero, accompagnato dal vicedirettore Luigi Venuti. Tle na varhu hudobne an naobarne krivapete Tle blizu pa rdeči škratje berejo recept za videt, kuo rešit krajico Vido Kraljica Vida, dvorni norec, dame, Škratje, kmetje, balavantje, krivapete in na koncu blumarji, ki so resili kraljico in naredili tako, da se je vse končalo kot v pravih pravljicah in so vsi živeli srečni in veseli”. Vse te osebe so ustvarile pravljico “Oh prelepa Landarska jama”, ki so jo učenci dvojezične špetrske Sole predstavili Številnemu občinstvu v petek zvečer v Spetru. Zaključna prireditev je bila res nekaj lepega: bogata scenografija, lepi kostumi, pridni in simpatični otroci so ustvarili resnično pravljično vzdušje. Še posebej gre poudariti, da je bila pravljica rezultat raziskovalnega dela učencev, ki so se od bliže skozi vse leto seznanjali z beneškim ljudskim izročilom. Pred Številnim občinstvom je prof. Petricig poudaril pomen in vlogo dvojezične Sole, za njim sta prireditev in prizadevanja za ohranjanje ljudskega izročila pohvalila tudi Spe-trski Zupan Marinig in didaktični ravnatelj Adolfo Londero. “Grotta d’Antro che passione”. Questo il titolo della recita di fine anno, preparata e presentata dagli alunni della scuola bilingue ad un folto pubblico, composto da parenti ed amici, venerdì sera nella sala consiliare di San Pietro al Natisone. É stata u-na bella recita davvero e non solo perchè quando si vedono all’opera i bambini ci si commuove ed intenerisce. La recita, ricca nei costumi, vivace e simpatica nella messa in scena, è il risultato di un lavoro di ricerca della scuola bilingue che si è protratto nel corso di tutto l’an- Na otroško prireditev v Spietar so paršli an blumarji junior no. Una ricerca sulla ricca tradizione di fiabe e leggende delle Valli del Natisone, della Benecia. Ed ecco dunque sulla scena gli škratje (folletti), le krivapete, i baia-vanti, la regina Vida con le dame ed i cortigiani, i contadini ed i blumarji, accolti da un fragoroso applauso..., il tutto intrecciato in una bella Perchè non coUoborare? S. Quirino 500 anni dopo Tra le tante chiesette delle nostre Valli, quella di S. Quirino, a S. Pietro, merita un po’ di attenzione particolare, non solo per la storia e l’arte o perchè edificio dedicato al culto, ma soprattutto perchè simbolo di autonomia in un’epoca passata e testimonio della vita de nostri avi. Ci piace ricordare che presso la Chiesetta, all’ombra dei tigli, si riunivano nell’Arengo i Decani delle Vicinie per deliberare su questioni di loro competenza a-vendo, i saggi governi di Aquileia e della Serenissima, lasciato ai valligiani un’ampia autonomia. Immaginiamo che le discussioni fossero talvolta pacate, altre volte accese, come succede in tutte le assemblee, certamente erano dibattiti costruttivi se l’Arengo ha cessato di esistere e l’autonomia è stata perduta per cause esterne ed inevitabili. Sabato 29 maggio si sono celebrati i 500 anni della Chiesetta con una cerimonia religiosa ed una culturale. Abbiamo ascoltato interessanti relazioni sulla storia e sull’arte delle chiesette in generale e di quella di S. Quirino in particolare; sono stati ricordati lo scambio culturale e la collaborazione con le popolazioni vicine ed è stato espresso l’auspicio che questa collaborazione continui e si allarghi. Pensiamo che questo dovrà realizzarsi se vogliamo un’Europa unita, progredita, civile. Quest’idea al momento sembra un’utopia, con una guerra cruenta vicino a noi, con le bombe nelle città, la violenza verso il “diverso”, l’intolleranza verso chi non la pensa come noi, verso chi professa un altro credo religioso o politico. Potrà diventare realtà se metteremo in pratica l’invito ascoltato quel sabato in chiesa: invito all’amore verso il prossimo e alla tolleranza, secondo i principi e-vangelici. Un altro invito, ascoltato più tardi, è quello di aprirci al dialogo, alla discussione, nel rispetto dell’opinione altrui. Purtroppo nelle celebrazioni del 500. anno della Chiesetta si è persa una buona occasione di collaborare per fare una grande festa. Ci riferiamo alla festa del borgo di S. Quirino tenuta domenica 23 maggio. Non sarebbe stato bello fare una festa unica? Il canto dei Pueri Cantores curato e guidato magistralmente si è espresso ed ha commosso durante la messa. Il canto spontaneo e improvvisato dei giovani del borgo avrebbe potuto esserne la continuazione, a rito religioso terminato, sui prati circostanti la Chiesetta. Emma e Giovanna Osgnach: razstava v Čedadu Tržaška kreditna banka v Čedadu bo spet gostovala zanimivo razstavo, tokrat posvečeno umetniku iz Nadi-Skih dolin, ki pa Ze več let dela in živi v bližini Mantove: Gianniju Osgnach. “ Videti, biti, delati” , to je naslov razstave Osgnacha, ki se prvič predstavlja v Čedadu, sodeloval pa je na Številnih razstavah po Sloveniji in Italiji. Večkrat se je seveda predstavil tudi v Beneški galeriji v Spetru, saj je član Društva beneških umetnikov. Razstava bo prav gotovo zanimiva, saj je Gianni Osgnach res zelo ustvarjalen, predvsem pa neprestano nadaljuje svojo raziskovalno pot glede oblik, vsebin in materialov. In nas zelo pogosto pozitivno preseneča. Otvoritev razstave bo v petek 18. junija in bo na ogled (po umiku banke) vse do 15. avgusta. Palma: quattro secoli in mostra Velikonja v Beneš galeriji V Beneški galeriji v Spetru je od sobote na ogled razstava tržaške slikarke Mihaele Velikonje, ki predstavlja razstavo “Milostne podobe iz ljudske umetnosti”. Razstavljenih je 28 slik, manjšega formata. Pobudo za tako zamisel, kot pise v predstavitvi dr. Mar-kuža, je umetnica črpala ob osebnem spominu, ko je se v rani mladosti ob domačem studencu upodabljala na ploske kamne verske podobe. Razstava bo odprta do 21. junija. “Palmanova, fortezza d’Europa” é il titolo della mostra che é stata inaugurata sabato dal presidente della giunta regionale Turello e che rimarrà aperta al pubblico fino al 15 novembre (con orario dal lunedì al sabato dalle 10 alle 18 e domenica dalle 11 alle 19) nelle due sedi espositive di Palmanova e Villa Manin di Passariano. I quattrocento anni della città sono divenuti pretesto per una mostra che la Regione ha organizzato proseguendo sulla linea di valorizzazione del patrimonio artistico e culturale regionale. La spesa é quantificata in circa due miliardi e 700 milioni. La prima esposizione é ospitata nella storica sede della Caserma napoleonica di Palmanova, restaurata per l’occasione grazie anche all’intervento finanziario del Ministero dei Beni culturali. Attraverso sei sezioni il visitatore può ripercorrere gli anni dalla fondazione della fortezza (1593) ai giorni nostri. La seconda e-sposizione, ospitata a Villa Manin, si sofferma invece sia sulle altre fortificazioni veneziane che esistevano al tempo di Palma nel bacino mediterraneo, sia sulle altre città-fortezza “stellate” costruite in Italia ed in Europa. In tutto sono circa ottocento i pezzi giunti da collezioni private o da musei nazionali e stranieri. Tra questi un pezzo famoso, legato ad una leggenda: la “maschera del diavolo”, una delle più antiche armature presenti in Italia, che é stata concessa dai frati del Santuario udinese della Madonna delle Grazie, (m.o.) Nasvidenje jeseni v Vidmu Z leve Živa Gruden, Marino Vertovec in Rodolfo Malacrea S podelitvijo diplom se je zaključil v Vidmu tečaj slovenskega jezika, ki ga prireja Tehnični zavod Malignani v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Špetra in Evropeistično akademijo iz Gorice. Diplome je izročil prof. Marino Vertovec, ki je tečaj vodil, ob prisotnosti prof. Žive Grudnove in podravnatelja Malignanija prof. Malacree. Prof. Vertovec je na zaključnem srečanju Se posebej poudaril vprašanje vrednotenja jezikov in kultur v Furlaniji, kjer se srečujejo različni kulturni in jezikovni svetovi, kar prispeva, je dejal k ustvarjanju nove Evrope. Pomen tečaja in vseh pobud, ki jih Malignani prireja s pobratenim novogoriškim institutom je nato poudaril prof. Malacrea. 4 novi mata j ur Četrtek, 10. junija 1993 Volitve t Rezultati volitev za deželni svet v obmejnih občinah Furlanije KD v velikih težavah socialisti na kolenih Luigi Borgnolo V nediejo smo votai an /a obnovit tri občinske svete, v Dreki, Ta-vorjani, kjer bo po novem 12 kon-siljer ju an v Centi, kjer jih bo 16. V dreSkem kamunu so ljudje spet zaupali dosedanjemu Zupanu, arhitektu Mariu Zufferli, od krščanske de- mokracije, partita, ki je v telem kamunu šla pruot dezlnemu an italijanskemu toku an je parjela per-centualno vič votu ko 5 liet od tega. Tavorjana bo imiela novega šin-daka: Luigi Borgnolo, ki je biu na čelu adne od dvieh enotnih list. Na drugo miesto je paršla druga občinska lista, DC pa šele na tretje mesto. V Centi je udobila Lega nord, takuo bojo imiel parvič za šindaka mlado Zeno, Michelo Gasparutti. D-vie občinske liste an DC bojo imiele po 2 svetovauca vsaka. Michela Gasparutti A Torreano si cambia L’ha spuntata la Lista rinnovamento, a Torreano, nella corsa a tre per le poltrone che contano in consiglio comunale che molti pensavano si dovesse concludere sul filo di lana. La Lista rinnovamento, con 814 voti, ha ottenuto invece quasi il doppio della seconda arrivata, la Lista civica (458 voti), seguita di poco dalla lista della Democrazia cristiana (398). Il primo sindaco di Torreano eletto direttamente dalla gente diventa quindi Luigi Borgnolo, 54 anni, gestore di una discoteca della zona. Lui stesso si dice, a poche ore dallo spoglio delle schede, piacevolmente sorpreso dall’esito del voto. “Parlando con la gente - afferma - ci eravamo accorti di avere un ottimo seguito, così pensavamo di vincere ma con una cinquantina di voti di vantaggio”. La Lista rinnovamento aggrega forze indipendenti provenienti da varie espressioni politiche, con un unico elemento di peso e con una certa esperienza, proprio Borgnolo, già consigliere comunale e attualmente vicepresidente della Comunità montana Valli del Natisone. In consiglio comunale Borgnolo sarà assistito dai primi otto eletti nella sua lista: sono, in ordine di preferenza, Fer- ruccio Donato, Cristian Vida, Ferruccio Fracastoro, Pier Carlo Toffoletti, Barbara Magnis, Valis Balutto, Luigino Braida e Paolo De Vincenti. Per la Lista civica siederanno in consiglio Giovanni Crosato e Giancarlo Cudicio, per la De Ezia Be-nati e Bruno Tomat. (m.o.) Parvi župan od Lige Ocina Centa je parva v v-sej videmski pokrajini, kjer je prevzela oblast v svoje roke Lega nord. S tem se je glaboko spremenila politična fotografija telega kamu-na, kjer so voliuci še posebno moCnuo Strafai socialistično an demokristjansko stranko. Michela Gasparutti, ki je bila kandidat Lege za Zupana je parjela 1.754 votu, kar pride reC 29,04% glasu an takuo 10 svetovaucu gre Severni Ligi. Na drugo mesto je paršla lista “Združiti Cento”, kandidat katere za šindaka je biu Giacomo Cum. Parjela V Dreki bo spet Tele volitve so moCnuo potresle po cieli Italiji an Deželi, povsierode so pre-obarnile reci, v Dreki pa je ostalo vic al manj vse ko priet. S 117 preferenc je biu izvoljen za šindaka Mario Zufferli, takuo ko so vsi pričakovali. Samuo v Dreki an v Na-borjetu (Malborghetto), v cieli deželi, je DC ne samuo manjtenjila svoje vote, paC pa percentualno je šla še napriej. Namien druge liste, ki je kandidirala za šindaka Clo-vieka od zuna, ki ga ni obedan priet vidu an poznii, je biu po drugi strani v glavnem adan: narest takuo de bojo eleejoni vajah Saj je votalo samuo 42 % od tistih, ki so vpisani v vohune elenke. DC je s 117 votu parjela, 69,2% votu, Lista za Dreko pa 52 votu an 30,8% . V novem kamun-skem konselju bo takuo 8 svetovaucu od DC: Gio- vanna Trusgnach (ki je parjela narvic preferenc, 10), Ugo Bucovaz (8), Dario Drescig (8), Walter Pinton (7), Roberto Tomasetig (6), Tarcisio Donati (6), Franco Cicigoi (6), Romeo Trinco (5). V opoziciji bo 4 predstavniku od “Liste za Dreko”: Claudio Gallona (ki je kot kandidat za šindaka prejel 52 preferenc), Laura Tomasetig (6), Stefano Ga-sparin (5) an Emilio Brevi-ni (5). je 1.597 votu an 26,44%, i-miela pa bo samuo 2 svetovauca, Cuma an Lorisa A-gosto. Takega negativnega rezultata tala lista zaries se ga nie Čakala an Cum je na Časopisih že napoviedu, de misli dat dimisjone. Dva konsljerja bo imiela an treeja lista, v kateri je bluo vic sil (med drugimi an komunistična prenova) “Che fare? Insieme per rifondare Tarcento”. V par-merjavi s rezultati od 5 liet od tega je parjela trikrat veC glasov, pa vseglih jih je bluo premalo za udobit. Narbuj hud zlag pa ga je dobila DC, ki je paršla zadnja z 21,1 procentu votu an bo imiela tudi ona samuo 2 konsiljerja. Po drugi strani je trieba reC, de že na lanskih volitvah je bila Severna liga Sla moCnuo napri an jo je od Dc ločevalo samuo kakih 350 votu. Za nje dober rezultat pa so verjetno krive an dvie občinske liste, ki se nieso z-nale dogovorit med sabo. OBCINE RC MSI LEGA AUT. FRIULI PDS LEGA NORD LISTA PER TRIESTE US 1993 % 1993 % 1988 % 1993 % 1993 % 1988 % 1993 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 fi DREKA 3 1,6 5 2,7 5 2,1 4 2,2 3 1,6 8 3,4 31 17,0 - - - - 1 0,5 - GRMEK 14 3,5 23 5,8 13 2,7 11 2,8 10 2,5 63 13,3 115 29,0 - - - - 20 5,1 1 0,3 SREDNJE 10 3,0 4 1,2 4 0,9 17 5,1 15 4,5 36 8,4 103 30,9 - - - - 2 0,6 1 0,2 SV. LENART 16 2,1 14 1,9 20 2,5 52 6,9 30 4,0 55 6,7 241 32,2 1 0,1 - - 2 0,3 1 0,1 SOVODNJE 12 2,4 5 1,0 3 0,5 20 4,0 24 4,8 55 9,8 196 39,0 - - - - 9 1,8 - - SPETER 42 3,0 75 5,4 36 2,5 63 4,5 64 4,6 205 14,1 534 38,4 1 0,1 - - 24 1,7 9 0,6 PODBONESEC 9 1,0 38 4,2 26 2,4 43 4,8 31 3,4 69 6,5 263 29,2 1 0,1 1 0,1 5 0,6 - PRAPOTNO 13 2,0 26 4,0 37 5,3 45 6,9 13 2,0 58 8,4 259 39,7 2 0,3 - - - - 1 0,1 TAVORJANA 128 7,8 63 3,8 42 2,6 103 6,3 70 4,3 290 18,1 497 30,2 5 0,3 6 0,4 - - - ČEDAD 237 3,2 347 4,6 248 3,3 449 6,0 528 7,0 935 12,6 2.517 33,5 3 0,0 4 0,1 6 0,1 7 0,1 VA AHTEN 47 3,7 53 4,2 41 3,4 80 6,4 38 3,0 154 12,6 415 33,0 - - - - 3 0,2 - FOJDA 80 4,1 133 6,8 72 3,5 159 8,1 83 4,2 307 15,1 680 34,6 3 0,2 1 0,1 4 0,2 2 0,1 NEME 51 2,7 74 3,9 64 3,4 141 7,4 109 5,7 382 20,5 786 41,5 1 0,1 2 0,1 - - 2 0,1 CENTA 285 4,8 243 4,1 211 3,4 316 5,3 220 3,7 696 11,2 1.926 32,4 2 0,0 11 0,2 4 0,1 1 0,0 BARDO 15 2,7 22 3,9 17 2,8 23 4,1 58 10,4 64 10,6 133 23,8 - - 1 0,2 2 0,4 TIPANA 16 2,9 15 2,7 18 2,8 24 4,4 26 4,7 82 12,6 135 24,6 - - 2 0,3 5 0,9 5 0,3 REZIJA 18 2,0 51 5,8 39 4,3 - - 38 4,3 79 8,8 361 40,9 1 0,1 1 0,1 1 0,1 3 0,3 NABORJET 4 0,6 26 3,9 31 4,8 - - 4 0,6 27 4,2 158 23,8 2 0,3 1 0,2 11 1,7 8 \> PONTABELJ 32 2,3 235 16,6 113 7,7 - - 40 2,8 132 9,0 355 25,1 - - 3 0,2 1 0,1 2 0,1 TRBIŽ 118 3,3 379 10,7 292 7,9 - - 103 2,9 251 6,8 857 24,1 7 0,2 - - 23 0,6 17 W NOTA BENE. Nel 1988 PDS e Rifondazione comunista erano assieme nel PCI; PSDI e Verdi Margherita sempre nel 1988 si erano presentati autonomamente; com’è noto il PLI si è apparentato questa volta con la Lista per Trieste assieme alla Lista per l’Italia Volitve novi matajur STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1993 POLITIČNE VOLITVE 1992 DEŽELNE VOLITVE 1988 glasovi % % % RC 15.124 4,3 3,6 - MSI 21.332 6,1 5,5 4,4 L. AUT. FRIULI 22.868 6,5 - - PDS 30.721 8,8 9,3 15,2 LEGA NORD 103.864 29,6 18,0 - LPT 308 0,1 - 0,1 US 435 0,1 - 0,1 PRI 6.788 1,9 3,6 2,6 PLI-LpI 5.904 1,7 2,5 1,8 PSDI-Verdi Margh. 7.030 2,0 5,5 6,8 PSI 20.494 5,8 15,1 19,5 MF 7.843 2,2 - 2,8 VERDI 17.106 4,9 3,1 3,5 DC 84.782 24,2 31,2 40,9 RETE 6.108 1,7 - - Četrtek, 10. junija 1993 Zaskrbljujoč zasuk na desno posebno v Trstu Ob zmagi Lige kakšna večina? 5 Lo specchietto sopra di Udine, quello sotto si riferisce ai risultati della provincia ai 7 comuni delle Valli del Natisone DEŽELNE VOLITVE POLITIČNE DEŽELNE STRANKE 1993 VOLITVE 1992 VOLITVE 1988 glasovi % % % RC 106 2,3 2,5 - MSI 126 2,8 3,8 2,1 L. AUT. FRIULI 210 4,7 - - PDS 177 3,9 4,1 9,7 LEGA NORD 1.483 33,2 16,3 - LPT 3 0,1 - - US 63 1,4 0,2 0,2 PRI 39 0,8 1,4 1,1 PLI-LpI 353 7,9 0,8 0,5 PSDI-Verdi Margh. 84 1,8 3,6 4,1 PSI 199 4,4 19,7 23,0 MF 23 0,5 - 0,3 VERDI 96 2,1 1,2 2,0 DC 1.418 31,7 44,1 55,9 RETE 37 0,8 0,6 - Pravi volilni potres, ki je zajel našo deželo in zadal hud udarec predvsem Krščanski demokraciji in PSI, je uresničil napovedi. Zmagala je Severna liga in to nemala povsod. Dejstvo je, da je Bossijevo gibanje postalo vse bolj aktualno tudi v krajih, kjer živijo Slovenci, tako da se je treba nad to dejstvo že resno zamisliti. Drugo dejstvo, ki se ga da razbrati po nedeljski volilni preizkušnji, zadeva napredek desnice, predvsem MSI in to še posebno v Trstu, kjer je postala druga najmočnejša stranka. Tretja ugotovitev, ki neposredno zanima nas Slovence, pa je vezana na zredčeno prisotnost naših predstavnikov v deželnem svetu. Odslej bo med 60. svetovalci le en predstavnik naše skupnosti, Miloš Budin (D-SL). Vprašanje zase pa predstavlja Anna Sdravlig iz Čedada, ki je v deželni svet prišla na listi Severne lige. SdravliCeva je doma iz Grmeka, doslej pa se ni jasno opredelila glede narodnosti, Čeravno ni dvoma, da je slovenskega porekla. Nazadnje bi izpostavili še vprašanje vladne večine na deželi. Spričo rezultatov je izredno težko razbrati, kakšno večino je moc sestaviti. Matematična raCunica bi lahko svetovala zavezništvo med Severno ligo in KD, ■HM Anna Sdraulig-Severna liga kar pa je s političnega vidika izredno težko. Druga rešitev bi pomenila koalicijo Severne lige z levičarskimi strankami. Sicer tudi ta rešitev odpira vrsto vprašanj. Dejstvo je, da se bodo mo- rale stranke dogovoriti v teku 60. dni. Poglejmo še, kdo bo iz videmske pokrajine sedel v deželnem svetu. To so: Ele-na Gobbi (SKP), Giancarlo Casula (MSI), Giancarlo Pedronetto (Lega Autonoma Friuli), Renzo Travanut, Sergio Cadorini in Giorgio Matassi (DSL), Pietro Fon-tanini, Pietro Arduini, Giancarlo Castagnoli, Sergio Ceccotti, Silva Fabris, Alessandra Guerra, Anna Sdrau-lig in Viviana Londero (Severna liga), Gianluigi D’Or-lando (PRI), Aldo Ariis (PLI), Ferruccio Saro (PSI), Elia Mioni (Zeleni golobice), Giancarlo Cruder, Angelo Compagnon, Oscarre Lepre, Ivano Strizzolo, Roberto Molinaro, Giancarlo Vatri in Antonio Martini (KD). Friulani e Sloveni: aderiscono 33 candidati e 5 sono eletti Sono stati 33 i candidati alle elezioni regionali che hanno sottoscritto il documento proposto congiunta-mente dalla Zveza Slovencev e dall’Istitut di culture furlane in cui si chiedeva un impegno, in sette punti, a difesa della cultura e della lingua slovena e friulana in Friuli. Così erano suddivisi: Verdi - 4; PDS - 5; Rifondazione comunista - 2; Unione slovena - 8; DC - 8; MF -2; Rete - 3; Lega autonomia Friuli - 1. Tra coloro che hanno aderito al documento sono stati eletti: Sergio Cadorini e Giorgio Mattassi (PDS), Elia Mioni (Verdi), Elena Gobbi (Rif. com.) e Giancarlo Pedronetto (Lega Autonomia Friuli). PRI PLI-Lista Per l’Italia PSDI-Verdi Margherita PSI MF VERDI DC RETE 193 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % 1988 % 1993 % - - - - 5 2,7 1 0,4 4 2,2 12 5,1 2 1,1 47 19,9 - 9 1,7 2 1,1 1 0,4 122 67,0 154 65,3 - - - - 1 0,2 25 6,3 3 0,6 1 0,3 19 4,0 30 7,6 137 28,8 1 0,3 - - 4 1,0 4 0,8 136 34,3 227 47,8 6 1,5 8 2,4 3 0,7 6 1,8 1 0,2 1 0,3 16 3,7 24 7,2 99 23,1 3 0,9 2 0,5 7 2,1 6 1,4 130 39,0 251 58,6 3 0,9 3 0,4 5 0,6 82 10,9 6 0,7 4 0,5 25 3,1 26 3,5 164 20,1 7 0,9 1 0,1 17 2,3 15 1,8 243 32,4 510 62,5 11 1,5 2 0,4 1 0,2 16 3,2 - - 14 2,8 20 3,5 9 1,8 52 9,2 4 0,8 - - 8 1,6 1 0,2 183 36,4 427 75,7 1 0,2 20 1,4 36 2,5 153 11,0 9 0,6 28 2,0 49 3,4 71 5,1 503 34,6 7 0,5 6 0,4 46 3,3 20 1,4 253 18,2 534 36,7 10 0,7 6 0,7 9 0,8 66 7,3 6 0,6 32 3,6 68 6,4 37 4,1 156 14,6 1 0,1 - - 12 1,3 6 0,6 351 39,0 713 66,9 6 0,7 7 1,1 6 0,9 18 2,8 4 0,6 4 0,6 77 11,1 45 6,9 116 16,8 4 0,6 15 2,2 18 2,8 10 1,4 195 29,9 350 50,6 3 0,5 12 0,7 8 0,5 43 2,6 25 1,6 37 2,2 79 4,9 77 4,7 293 18,3 38 2,3 31 1,9 23 1,4 8 0,5 529 32,1 780 48,8 21 1,3 100 i,3 176 2,4 303 4,0 198 2,7 89 1,2 283 3,8 194 2,6 1.243 16,7 135 1,8 184 2,5 349 4,6 250 3,4 2.090 27,8 3.579 48,2 176 2,3 10 0,8 9 0,7 10 0,8 3 0,2 5 0,4 47 3,8 80 6,4 240 19,6 19 1,5 28 2,3 27 2,1 12 1,0 461 36,7 657 53,8 8 0,6 24 1,2 31 1,5 20 1,0 19 0,9 20 1,0 46 2,3 66 3,4 336 16,5 76 3,9 103 5,1 50 2,5 34 1,7 554 28,2 1.002 49,2 12 0,6 28 1,5 52 2,8 9 0,5 16 0,9 9 0,5 55 3,0 42 2,2 218 11,7 63 3,3 59 3,2 36 1,9 30 1,6 526 27,7 903 48,5 21 1,1 45 0,8 67 1,1 35 0,6 67 1,1 56 0,9 233 3,7 313 5,3 1.414 22,6 154 2,6 102 1,6 326 5,5 158 2,5 1.918 32,3 3.051 48,8 101 1,7 1 0,2 7 1,2 4 0,7 1 0,2 3 0,5 29 4,8 115 20,6 144 23,9 6 1,1 5 0,8 9 1,6 7 1,2 162 29,0 309 51,3 6 1,1 2 0,4 15 2,3 13 2,4 10 1,5 1 0,2 37 5,7 19 3,5 48 7,4 5 0,9 1 0,2 8 1,5 6 0,9 276 50,3 413 63,2 4 0,7 9 1,0 5 0,6 2 0,2 4 0,4 13 1,5 36 4,0 42 4,8 172 19,1 22 2,5 31 3,4 32 3,6 12 1,3 278 31,5 488 54,2 14 1,6 3 0,5 1 0,2 1 0,2 2 0,3 16 2,4 80 12,3 37 5,6 197 30,4 8 1,2 13 2,0 16 2,4 12 1,8 375 56,6 263 40,5 2 0,3 2 0,1 18 1,2 9 0,6 17 1,2 13 0,9 139 9,4 472 33,4 525 35,6 13 0,9 78 5,3 39 2,8 24 1,6 176 12,5 387 26,3 25 1,8 15 0,4 16 0,4 120 3,4 14 0,4 445 12,5 673 18,1 248 7,0 1.351 36,4 34 1,0 28 0,8 304 8,5 28 0,8 857 24,1 825 24,9 47 1,3 NOTA BENE. Nel 1988 PDS e Rifondazione comunista erano uniti nel PCI; sempre alle precedenti regionali PSDI e Verdi margherita si erano presentati autonomamente; com’è noto questa volta il PLI si è apparentato con la Lista per Trieste assieme alla Lista per l'Italia rave.. Gorska skupnost za naše otroke Preživiet kupe an kos polietja Kam gredo poliete naš otroc, kar Suola pride h koncu? Adni gredo z mamo an s tat na počitnice na muorje, v goro, al pa okuole po svi-ete. Pa počitnice od mame an tat na gredo čez vso poli-etje (magar bi bluo takuo!) an v suolo se otroc vamejo Sele setemberja. 2e vič liet Studiera na nje Studijski center NediZa, ki organizava Mlado briezo, dva tiedna (premalo, diejo otroc, ki jo poznajo), kjer se uče spoznat od blizu naSe okolje, vasi, zgodovino, navade an izik (preberita o te-lem kulturnem an rekreacijskem letovanju tle po tin kraj). Lietos je na nje pomislila tudi nasa Gorska skupnost an organizala an “centro vacanze”. Name- MORTADELA VSKED1 Na volitvah v nediejo se je zgodilo kieki čudnega tudi po naših dolinah. V Sriednjem so bli škrutato-ri zlo “veseli” adne Skede, v kateri je bila vierja mortadele. Skoda, de jo je bluo premalo za vse! njen je vsiem naSim otro-kam, ki hodejo v osnovno an sriednjo Suolo, lahko se na tel “centro” pa vpišejo otroc ciele nase dežele. Jih muora bit narmanj 90, sevi-eda, prednost, prečedenco, jo imajo naS. Kada bo? Od 12. do 31. luja, vsak dan od pandiejka do petka od 9. zjutra do pete popudan. Se-vieda, tiste dneve, ki puode-jo kam na izlet, na gito, se varnejo damu nomalo buj pozno. An kam puodejo na izlet? An dan v Veliko jamo (Grotta gigante) tan blizu Tarsta, an dan v Benetke z barko od Marana do svetega Marka, an dan v Linjan, na “Acquasplash”. Hodil bojo tudi v čedajsko pisino plavat. Za vsakega otroka se plača 150.000 (kosilo, južna, an vse kar kor za se igrat an dielat). Mame an tata pa bojo muorii skarbiet pejat zjutra otroke v Svet Lienart, kjer so Suole, pru takuo iti po nje. Za se vpisat je cajt do 30. junija. Ki reč na koncu? Skoda, velika Skoda je, de se nie parSlo do samuo adne po-lietne kolonije! V nediejo ni bluo videt dost emigrantu po naSih dolinah, pru malo jih je parSlo damu tele krat za volitve, za ele-cjone, more bit jih je bluo spot zavojo tangentopoli! Pa Giovanin, ki diela v Svici, že tu saboto zguoda je piu an taj v Cedade an tu pest je daržu an žakjac rajža. - Kaj nosiS rajž iz Svice - so ga smehe vpraSal parjatelji - sa’ ga imamo tle v Italiji! - Čakam mojo ženo, ki tudi ona parnese nje žakjac rajža, ker lansko lieto, sem zamerku, de mi je runala roge, an tudi ona je bla zamerkala, de sem jih ji runu tudi ist v Svici. Takuo de, roge za roge, smo ložli uadjo, ker jih nardi vič an de ložema za vsaki ruog ’no žarno rajža tu žakjac. Glih tenčas se j’ par-kazala njega žena an hitro sta se usedinla an položla na mizo njih žakjac. Te parvi je vesu njega rajž Giovanin, ki je za-Steu 85 zami. - Sada postej pa ti - je jau ženi - bomo videl, ki dost zami imas. Zena je vesula na mizo nje rajž an zaStiela 7 žarni. - A si videla, kaj si ti-ela reč, de nardiš vič rogi ku ist, pogledi ka’ imaS: 7 zami! - Oh ne - muoj Giovanin - samuo 7 žarni mi jih je ostalo. Ka’se na zmislis, de sem skuhala že Stier rižote!!! V Sauodnji doplih senjam V nediejo 13. junija bo v Sauodnji senjam. Se zberemo vsi okuole naSih otruok, ki žive po vaseh našega ka-muna, sa’tisti dan, v cierkvi gor v sred vasi bojo imiel njih parvo sveto obhajilo. Vsieh kupe jih bo trinajst. Jih nie malo, sa’ par kaj-snim kraju jih je za tako parložnost zlo manj, je pa za reč, de tle v nasi fari, ku drugod, nie svetega obhajila vsako lieto, pač pa parbli-žno vsakih dvie liet. Po obhajile se spet zberemo vsi pa pred faružam. Tisti dan bo inauguracjon, potlè, ki so ga postrojih Diela so parsle h koncu pru tele zadnje cajte. Zadnji gaspuod, ki je v njim živeu je biu famostar Antonio Modonutti, ki nas je zapustu nomalo liet od tega. An seda? Seda pari, de bo služu za druge namiene, sa’ gaspuod Zuanella, ki opravja svojo službo tle v nasi fari, potlè ku na Tar-čmune an v CeplesiSčah, živi gor v Matajure. Piejejo že dvajst liet! Pevski zbor iz Svetega Lienarta bo v saboto 12. junija praznovau dvajst liet življenja, sa’ na karti se je rodiu v liete 1972, pa tudi v Svetim Lienarte so piel že puno puno liet priet, ku povserode po naSih dolinah. Za telo lepo parložnost je organizu feSto an par-klicu blizu vse zbore, vse kore naših dolin: Matajur iz Klenja, Nediške puobe iz Podboniesca an Pod lipo taz Barnasa. Vsi kupe nam predstavijo an liep koncert, ki bo ob deveti zvičer v “auditorium” sriednjih šuol, ta po tin kraj mosta v Skru-tovem. Potlè, ki nam zapiejejo naše lepe piesmi, bo an rinfrešk an vsi kupe po-piemo an kozarc na zdravje zbora iz Svetega Lienarta. Na stuojta parmanj-kat! ——---------------- Iz življenja po nadiških vaseh Kaka sreča imiet Oresta Dielo, ki ga ljubi že od otroških liet ViCkrat če naSe vasi so buj lepe, buj luštne se muormo zahvalit kajSnemu vasnjanu, ki s kar bi, vič ku te druz, za nje. So kake iene, ki sadjo rože blizu ciest, so možje, ki po-siečejo travo, kjer čene bi bluo vse zaraščeno... Je pru, de tudi drugi zavedo za nje, je glih jih pohvalit an zahvalit. Tele krat nam je paršlo pismo iz Petjaga, ki ga pru zve-stuo publikamo. Tistemu, ki gre skuoze Petjag mu naglo pade pod uoč an liep zid, naret uoz kamana. Tel zid je zazidan okuole an okuole nove hiše, pru kjer se začne vas. Tako lepo an čedno dielo ga zna narest naš vasnjan Oreste Bajt an za narest tu-ole, kor miet pru veliko pa-šjon. Ga videmo vsi, od zjutra do nuoč, nimar na svojim prestoru, ki gliha kamane, dan po dnim, za potlè jih zluošt kupe. Pari an mozajk! Antà še prave, de buj dielo je težkuo, buj mu je ušeč! Ze kar je biu otrok an je hodu z mamo gor po gorah pobierat darva se je po pot ustavju vsakikrat, ki je uša-fu an kup kamanu: kupe jih je skladavu an zidu zidičje, mama gaje pa klicala... Kar je imeu samuo 13 liet je šu za hlapca, buj je rasu, buj mu je bluo ušeč dielo. Za resnico poviedat, vič ku no dielo za anj je tuole an “hobby”. Ga iz sarca zahvalemo, zak z njega dielam je nare-du buj lepo našo vas, je oli-eušu Petjag. Predvsem pa ga zahvalejo hči, zet an na-vuod Matteo: čeglih je že nono, ostane nimar an pridan, zlo pridan zidar! Bravo Oreste! Od pandiejka 5. luja do petka 16. luja v Spietre Otroc, “Mlada brieza” vas čaka pod Tan v Avstraliji je naš parjateu Bepi Kovaču dopunu 80 liet Kuražno napri! Lepe an sladke besiede hčere Liliane za tolo veselo parložnost Dragi Matajur naš tata ima 80 liet. Je še mene težko viervat, ki sem z njim kupe prehodila puno stezi in prenesla marsikaj-šno breme gor po Benečiji an tle v Avstraliji. Ne vem kdo je bil boljša palica skozi to hojo, ali on za me, ali jaz za njega. Danes se mi zdi, da sva kupe dospela na vrh planine, kjer je frišen zrak, jasno nebo in mirno življenje. Bog nam ga daj uživat kupe še puno puno liet. Za tole priložnost je paršla tudi sestra Andreina iz Kanade, navuodi in pranavuodi iz West Australije. Ta veliki dan upam, da bo ostal v spominu vseh tistih, ki so bli z nami prvega mana na Mt. Buller in tistih, ki so nam pomagali praznovati na Planici osmega maja. Ni manjkalo ne jedače, ne pijače, al bolj važni so bili pa vsi prijatelji, ki so prišli v ve- likem številu in mu zapeli tradicionalno:” Happy Birthday”. Prosim te Matajur, da pokažeš še drugim prijateljem na svetu, kako se šele lepo drži naš tata Beppi Bonini. Lep pozdrav od Liliane. Draga Liliana, pru lepe besiede si napisala za tvojega tata. Mi na zamudmo parložnost za mu voSčit Se puno srečnih liet. Liep pozdrav vsem vam. četrtek, 10. junija 1993 Otroc, je paršu cajt se vpisat na Mlado briezo! Beneški študijski center NediZa iz Spietra, ki jo organizava Ze puno, puno liet, je poštudieru na vas an lietos. Napravu je zaries an liep program, za preživiet vsi kupe štiernajst dni v veseli družbi. Lietos Mlada brieza začne v pandiejak 5. luja an puode napri do petka 16. luja, bo vsak dan od pandiejka do petka. “Base operativa” bo v Spietre, v dvojezičnem šolskem centru. Lahko se vpišejo na njo vsi naš otroc, ki imajo od 6 do 14 liet. Kakuo bo potieku dan? V center prideta od osme do osme an pu, ob deseti bo malica, kosilo o pudan an pu, ob štierih popudan spet malica. Damu puodeta od pete do pete an pu. Bota hodil okuole za spoznat naše okolje, se bota tolil, risal, se učil piet naše piesmi an bota hodil tudi v pišino an van na povemo vse, zak čene na bota imiel sorpreže. Vpisajta se! An pohitita, zak je cajt samuo do petka 25. junija. Za viedet kieki vič obar-nita se na Studijski center NediZa v Spietar od pandiejka do petka od 8. do 14. ure (telefon 727152 al pa 727490). Gor van povedo, vse kar kor napravt za iti na Mlado briezo. Lansko lieto smo od blizu spoznal tudi naše votivne cierkvica. Lietos spoznamo še ki druzega Šport novi matajur Četrtek, 10. junija 1993 7 Stefano Miani s’impone involata La 17. edizione della gara ciclistica Cividale-Castelmonte valida per la seconda prova del campionato regionale é stata vinta da Stefano Miani dell’Uc Civida-lesi, che ha preceduto in volata Claudio Pan-gos (Se Al di Lauzac-co). Al via, dato a Ponte S. Quirino, presso le Gubane Giuditta Teresa, si é presentato un centinaio di atleti suddivisi in due fasce di età. 11 trofeo per società é stato assegnato all’Uc Cividalesi. Sabato 12 giugno presso il Bar da Mario di Carraria avrà luogo la 33. edizione della Civi-dale-Tolmino, gara di bocce per quadrette. Questo tradizionale incontro é organizzato dalla Bocciofìla civida-lese, che con gli sloveni di Tolmino mantiene saldi i vincoli di amicizia sportiva. Dalla bufera esce ancora Simoni Grazie agli otto secondi di vantaggio conquistati nella tappa di giovedì conclusasi sul Matajur, Gilberto Simoni (Prodet Beauty & Clean) ha fatto il bis nel Giro del Friuli dilettanti, che si é concluso sabato a Por-eia. Il forte atleta trentino ha preceduto Roberto Mene-gotto, dimostratosi degno del secondo posto dopo una tappa durissima con freddo, pioggia e forte vento che hanno reso più duro e selettivo il percorso. La svolta si é avuta lungo la salita che da Idrsko, nei pressi di Ca-poretto, ha portato la carovana a Livek e quindi, dopo Cepletischis, al rifugio Pe-lizzo. La bagarre si é scatenata nei pressi di Livek, dove la strada ha una pendenza del 14 per cento. A fianco l'arrivo di un gruppo di ritardatari. Il cattivo tempo ha pesantemente condizionato l’esito della gara Coden. Nella speciale classifica a punti si é imposto sempre Simoni, con 27 punti, seguito da Menegotto e Bettin. La maglia gialla riservata ai giovani é andata a Igor Osipov, ucraino, seguito dallo sloveno Sviben Sa-so. Nei traguardi volanti vittoria di Michele Bedin, mentre la classifica dei Gran premi della montagna ha visto prevalere Menegotto. (p.c.) Sopra Gilberto Simoni sul traguardo del Matajur Sono scattati in otto: Si-moni, Monfredini, Mene-gotto, Paluan, Andreani, Mosole, Poser e l’ucraino Gontchar, che hanno distanziato di un centinaio di metri gli immediati inseguitori. E Simoni a rompere il ritmo dei fuggitivi con scatti improvvisi, ma Menegotto é puntuale a rispondere ai suoi attacchi. A quattro chilometri dalla cima i due ciclisti hanno un vantaggio di 30 secondi su Monfredini, seguito da Mosole e Poser. Gli altri sono a 2’5”. Negli ultimi 350 metri Simoni scatta ancora una volta riuscendo a presentarsi per la terza volta vincitore sul traguardo del Matajur. Nelle due tappe conclusive Simoni, nipote di Francesco Mo-ser, é riuscito a mantenere gli 8 secondi di vantaggio nei confronti di Menegotto, che ha preceduto Rudi Mo- sole e Luca Monfredini. Molto dura é risultata la gara per Gabriele Ferrari, Mauro Infanti, Massimo Coden e Ivan Carlet, atleti della Polisportiva Valnati-sone-Bianchi, che hanno portato comunque a termine la loro fatica, seppur distanziati di parecchi minuti. Nella classifica finale il primo degli atleti cividalesi é risultato Infanti, 102., seguito da Carlet, Ferrari e Risultati GIOVANISSIMI Valnatisone - Azzurra 1 -4 ESORDIENTI Valnatisone - Forti & Uberi 0-3 Fortissimi - Valnatisone 0-6 PULCINI S. Gottardo - Audace 3-0 Audace - Stella Verde 1 -1 Prossimo turno ESORDIENTI Valnatisone - Union '91 Torreanese - Valnatisone PULCINI Audace - S. Vito Primorje - Audace Audace - S. Canzian Classifiche ESORDIENTI Manzanese 36; Valnatisone 27; Torreanese 26; Buttrio 22; Azzurra 16; Cividalese 15; Union '91, Gaglianese 14; Aurora 5; Risanese 3. PULCINI/A Union '91 23; Audace 18; Savorgnanese 17; Sangiorgi-na 16; Cividalese, Bearzi, Manzanese 11; Donatello/Olimpia 10; Basaldella 7. PULCINI/B Union '91 25; Audace 20; Cividalese, Savorgnanese 18; Donatello, Olimpia 17; Bearzi 16; Sangiorgina 9; Manzanese 7; Basaldella 6. Le classifiche dei Pulcini sono incomplete a causa di alcuni recuperi. PALLAVOLO MASCHILE Volley Corno 28; Percoto, Cus Udine 26; Pol. S. Leonardo 22; Majanese 14; Li-gnano, Us Friuli 10; Vb Udine 8; Lavariano 0. Krašovci med najboljšimi V času, ko glavnih tekmovalnih prvenstev ni več, izstopajo tiste športne panoge, ki v teku sezone prepuščajo vidnejšo mesto nogometu, odbojki in košarki. Med nje sodi tudi namizni tenis, ki v zamejstvu pomeni Kras. In prav zastopniki tega društva so na članskem državnem prvenstvu v Čampu Ligure zabeležili zgodovinski uspeh, ki nekako sledi onemu izpred nekaj tednov, ko so mladinske predstavnice Krasa dosegle vrsto odličnih mest na državni ravni. V konkurenci več kot sto tekmovalcev je v drugi moški kategoriji državni naslov osvojil Krasov igralec Christian Mersi. V ženski konkurenci posamezno je prav tako slavila Krasova predstavnica Ana Bersan, ki je skupaj z Moniko Radovič zmagala tudi v dvojicah. Četrti državni naslov sta v konkurenci mešanih dvojic osvojila Christian Mersi in Monika Radovič. Povedati gre, da je Mersi osvojil tudi bronasto kolajno in sicer skupaj z Igorjem Miličem v moških dvojicah. Velik tekmovalni podvig pa je opravila 12-letna Vanja Milič, ki se je priborila v samo sklepno fazo tekmovanja tretjekategornic in osvojila bronasto kolajno. (R.P.) Terzo posto conquistato nel torneo Lorenzutti di Udine Esordienti sul podio Buone le prove dei Pulcini dell'Audace impegnati a Tricesimo Sabato vincendo la finalina gli Esordienti della Valnatisone si sono classificati al terzo posto nel torneo Lorenzutti di Udine. Hanno battuto i Fortissimi, padroni di casa, per 6-0. Peccato che in semifinale i ragazzi, pur disputando una buona prova, siano stati sconfitti dal Forti & Liberi, che hanno vinto il torneo sconfiggendo per 1 -0 il Bearzi. L’allenatore Francesco Rivelli ha avuto problemi per schierare gli undici ragazzi in campo a causa di infortuni, malattie ed assenze. Sono scesi in campo Mauro Specogna, Damir Jašarevič, Alessandro Mas-sera, Gabriele Colapietro, Sotto con il minivolley Dopo gli allenamenti del periodo invernale, dalla fine di aprile é iniziata l’attività delle ragazzine del minivolley del primo e secondo livello (anni 83/84 e 81/82) della Poli-sportiva S. Leonardo. Ad allenare queste giovani atlete é stata chiamata Dolores Vogrig, di Cle-nia, che si avvale dell’aiuto di Tamara Sdraulig, che cura le più piccole. Domenica 6 giugno, organizzata dalla Federazione italiana pallavolo, si é svolto sul piazzale del Tamara Sdraulig Castello di Udine un raduno che ha interessato ventisei società della provincia per un totale di ben 330 atlete. Partecipano all’attività della Polisportiva Laura Cemetig, Selene Qualizza, Maida Clo-dig, Cristina Chiuch, Luisa Terlicher, Nadia Cer-notta, Maria Saligoi, Francesca Chiuch, Elena Postregna, Cinzia Del Gallo, Elisa Martinig, Liviana Gariup, Sabrina Borgù, Irene Terlicher, Giulia Crisetig, Giulia Coceancig e Rosa Giuzio. Gli Esordienti dopo le premiazioni del torneo Lorenzutti Federico Clavora, Walter Rucchin, Mauro Simaz, Francesco Zufferli, Ivan Duriavig, Matteo Braidotti e Valentino Rubin. Dopo l’infortunio di Gianluca Peddis all’ultimo minuto é venuto a mancare anche Michele Laurencig, autore della seconda rete con il Cussignacco. Una doppietta di Rubin e Massera ed i gol di Braidotti e Clavora hanno permesso ai nostri ragazzi una vittoria senza problemi. Da segnalare una traversa colpita da Colapietro. Dopo la finale riconoscimenti sono andati tra l’altro a Valentino Rubin, che é stato inserito nel Top 11 e che per un solo gol non ha vinto la classifica dei capo-cannonieri, ed a Damir Jašarevič. Martedì contro l’Union ’91 é iniziato per gli Esordenti un altro torneo, quello di Premariacco. 1 Pulcini dell’Audace hanno iniziato sabato la loro avventura nel torneo Ciceri a Tricesimo. Il torneo prevede giochi individuali di a-bilità seguiti da incontri di calcio. Nei giochi contro il S. Gottardo e la Stella Verde di Latisana gli azzurri hanno incamerato una vittoria ed una sconfitta. Nelle partite di calcio sono stati superati per 3-0 dal S. Gottardo, mentre con la Stella Verde hanno subito uno “scippo” con l’annullamento del secondo gol messo a segno da Federico Crast. Il dirigente arbitro dell’Audace Walter Zorzutti ha diretto l’incontro tra la Manzanese ed il Mladost di Do-berdò, terminato con il risultato di 0-1. Domenica 12 giugno i ragazzi affronteranno il Cs S. Vito al Ta-gliamento, il Primorje ed il S. Canzian. Infine da segnalare il sesto posto dei Giovanissimi nel Memorial Iacobuzio. Četrtek, 10. junija 1993 ŠPETER FOJDA Lipa - Platac Smo imiel noviče V cierkvi na Liesah sta se v saboto 5. junija popudan poročila Edi Succo iz Lipe an Rosi Vogrig - Mlinarjo-va iz Platea, buj poznana ku Rosina. Parjatelji pravejo, de je bla ura an cajt, de so parsli do tega. Napravli so jim tudi lepe purtone, takuo ki je naSa stara navada, an go par Lipi se je nieki Čudnega zgodilo... se je ulilo niekan puno uodè... pa, takuo ki pravi pregovor, “sposi bagnati, sposi fortunati”! Rosini an Ediu, ki bota stala v Mojmaze, kjer sta napravla novo hiso želmo, de bi živiela v mieru an ljubezni. Koreda Je paršu Giacomo V pandiejak 31. maja se je v cedajskem Spitale rodiu Giacomo. Mama je Nicoletta Marinig tle z naše vasi, tata je pa Vahid Tavasoli, an Kurdo, ki je paršu tle h nam, tle v Italijo, za se vešuolat. An pru na Suoli je zapoznu Nicoletto. Lan, miesca luja sta se poročila an seda, za njih veliko veseje je paršu Giacomo. Za rojstvo puobcja se vesele tudi noni, zlahta an parjatelji an vsi mu želmo puno sreCe an zdravja v življenju, ki ga ima pred sabo. Se na družina V cierkvici svetega Roka v Cjampeju sta se v nediejo 30. maja poročila Mauro Cont taz Fuojde an Monica De Luca iz Cjam-peja. Mauro je sin zlo poznanega Ada, ki že vic liet die-la na patronatu Inac v Čeda-de. Novi družini, ki bo živiela v Cjampeju, želmo puno sreCe an veseja. kuo: za venčno bo pocivu gor v Belgiji, kjer so ga podkopal v saboto 15. maja. SREDNJE DREKA Dolenj Tarbi - Belgija Žalostna novica V torak 1 1. maja je v Limburgu gor v Belgiji u-maru Antonio Beuzer - Toni Zattih za družino an parjatelje. Nomalo dni priet, 4. maja, je biu dopunu 61 liet. Toni je biu bolan že puno cajta, trostu pa se je ozdravet an prid še ankrat v rojstno vas, v Dolenj Tarbi. Ziveu je puno puno liet v Belgiji, kamar je biu šu die-lat v mino. Gor je biu šu že na začetku lieta ’50. Ni biu oženjen, pa z njega liepim karakterjam je imeu puno parjatelju. Na telim svietu je zapu-stu brata Alda, sestre Sofijo, Lidio an Fiorindo, ki živi tan v Kanadi, pa posebno njega parjatelji se joCejo za njim. On se je trostu varnit v rojstno vas, pa na bo ta- Peternel Žalostna oblietinca 11.06.92-11.06.93 Jutre, petak 1 L junija, bo šlo mimo ’no lieto odkar nas je po dugem tarplienju zapustu naš dragi mož, tata an nono Giuseppe Scuderin - Bepic Konjacu za parjatelje. Imeu je 71 liet. Njega življenje ni bluo lahko, poštudierita, samuo v uejski je preživeu šest liet svojega življenja. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo Zena Milica, hčere Nicoletta an Susy, sin Mauro, zet Valter, navuod Daniel, tašCa Ma-rjuta an vsa druga žlahta an parjatelji. ČEDAD Na sprehod na Matajur Smo se na duzim zbieral an napravjal v nediejo zju-tra pred kasarno v Prie-šnjem, kjer živi velika skupina profugu, beguncu iz Bosne. Na koncu je vsak od 16 otruok parjeu od Alde Vuerich, ki je vso stvar or-ganizala, njega paket z merendo an smo se zdarli. Pe-jal smo se do Gorenjega Marsina, kjer so nas Čakali drugi parjatelji an smo se dal na pot. Sli smo do mar-sinskih kazonu, gor Za Cela, kjer smo se ustav li za se nomalo odpočit, kiek diet pod zobe an še posebno zmočit garlo. Pa tud za nomalo poigrat an se spoznat. An potle nazaj na pot do varha Matajurja. Od tle nazaj po sano-žeti - še dobro de nas je uozii Fabiano - do staže za se varnit v Marsin. Bli smo pru trudni an za-ugnani kadar smo se ustavli na Logu za polizat zaslužen sladoled. Vsi pa, Se posebno te velie, smo bili veseli: spoznali smo tele otroke, ri-es lepe, pridne an parjazne otroke. Zato mi an oni dije-mo “Hvala Alda”. PISE PET AR MATAJURAC Furlani an Slovenci se ejemo spoštovat med sabo Sigurno, da se je tudi vam zgodilo vičkrat, kar se je mene. Kadar sem se pred kratkim pogovarju v oštariji z mojimi parjatelji po slovi-ensko, je paršu notar Lah an nas debelo gledu. Sednu je za mizo an naroču an glaš vina. “Une taze di neri!" je kuazu. Gospodinja mu je parne-sla vino, mi pa smo se še napri pogovarjali po našim. Lah se je za mizo jezno obraCju an debelo bulu v novi matajur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad/Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% nas, ku tele čju nove vrata. Kadar nie mu vic udartat, je zar ju: “Sin in Friul e fa-velait par furlan!”. Parbli-žu se je naši mizi in nam zagrozili. Jest sem mu mernuo odgovori u : “Gaspuod, vi se motite, tle ni Furlanija, tle je bla zmieraj za vas “Sclavanie", kjer smo zmieraj govorili jezik drugačen od vašega. Mi spoštujemo furlanski jezik in vi bi pru naredu, C e bi takuo ueku med tistimi Furlani, ki ga zapuščajo v tistih krajih Furlanije, kjer se zgubja vaš liep jezik, ne pa tle!" “Ise vere. Vuatris seso Sclaf de Sclavanie, ma sot la Furlanije! (Je ries. Vi ste “Sclaf’ iz Sclavanie, a pod Furlanijo)” je buj mernuo odgovoriu in videlo se mu je, da želi razpravljat, guo-rit o tem problemu. “Ce vam gre pru, če vam ne komoda, smo pa Sclaf iz Sclavanie. Ne zamierte, gaspuod, če vam odkrito povi-em, de ste tajšan, kot tisti naš kumet, ki je kozo prodaja !" “Kajšan je biu tisti kumet?” je radoviedno popra-šu. “H njemu je paršu an drugi kumet, ki je ieleu kupit kozo. Kadar mu jo je po-kazu, mu je bla ušeč. - Skoda - je jau tisti, ki jo je teu kupit - da ni brieja! - Je brieja, je brieja - je hitro doguoriu tisti, ki jo je predaju. Potlè se je k up a c pre-mislu an jau, da bi jo kupu, če bi bla jalova. - Sa je jalova - je hitro odguoriu prodajalec. -Ma kakuo je jalova, če ste jau priet, da je brieja? - - C e čieš je jalova, če čješ je brieja, mene me briga napravt kupčijo!- je odvarnu naš kimet an tajšan ste tudi vi gospuod. Če čjete smo Furlani, če čjete smo pa Sclaf. ” Lah je popiu glaZ vina an šu čez vrata. Potle smo se za mizo spet pogovarjal. Miha, ki je biu narmlajši med nam an ki bi rad zata-jiu naš jezik, čeglih ne zna drugega, je zamišljeno spregovoriti. “Lah je imeu raZon, tle je Furlanija, tle je Laške". “A ja?" se je oglasu MateuZ. “An zakaj ne guoriš an ne znaš po laško?” Potlè sem se tudi jest spet oglasu. “Ti Miha, si biu šele otrok, ko smo hodili zamenjavat kostanj za sierak po Laškem. Na poti sem sreču tvojega tata, ki je ne-su kostanj v dolino. Vprašu sem ga: Jakob, al ga boš predaju? - Ne, pope jem ga zamenjavat v Laške! mi je odgovoriu. Vsi smo pravli, če smo šli mimo Čedada, de gremo v Laške, in če smo pravli, da gremo v Laške, pride reč, de tle Laške ni! -je parštulu MateuZ. Spet sem jest preguoriu: “Druga rieč pa je, če so šli naši ljudje mimo Laškega, recimo v Benetke, Milan, Rim, Torin, Napoli an takuo napri. Vieš Miha, pru to jo mamo sem vprašu, kadar niesam videu dugo cajta tvoje sestre: Vanča, kje je vaša Marija?” “Je šla sluzit v Italijo!” mi je odgovorila. Ne viem, dost je odnesu proč Miha od našega pogovora, videu pa sem, da nam ni znu odguorit, ker je videu, da resnica je samuo adna, ker je viedu, de takuo stoijo reči. Ce čjemo Ziviet pošteno in pametno na telem svietu, če čjemo Ziviet v mieru, mu-ormo spoštovat adan te dru-zega. Mi spoštujmo, kar je druzih, oni pa naj spoštujejo, kar je našega. Je zmieraj vic poštenih an pametnih Furlanu, ki spoznavajo, da mi nismo ne Sclaf, ne Furlani, pač pa Slovenci, ki živimo kot oni pod Italijo, da smo mi an oni narbuj dielovni ljudje an narbuojši za plačevat davke. Teli Furlani se tuče-jo za spoštovanje njih jezika an pomagajo tudi nam, v boju za naše pravice. — Kronaka - Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 1 L do 12. ure, brez apuntamenta, pa sc muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline sc lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. / UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITOR1NA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50. 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20,7.05, 7.45, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad.......7081 Bolnica - Ospedale Videm.......5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento.................731451 1NPS Čedad...................700961 URES-1NAC.....................730153 ENEL Čedad 700961 -700995 ACI............................ 116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina...................... 731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 Dvojezcni center Speter.......727490 K.D. IvanTrinko...............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. JUNUA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 14. DO 20. JUNUA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah .so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 08.06.1993 valuta kodeks Slovenski Tolar SLT Ameriški dolar USD Nemška marka DEM Francoski frank FRF Holanski florint NLG Belgijski frank BEK Funt Sterling GBP Kanadski dolar CAD Japonski jen JPY Švicarski frank CHF Avstrijski Šiling ATS Španska peseta ESP Avstralski dolar AUD Jugoslovanski dinar YUD Hrvaški dinar HRD Europ. Curr. Unity ECU nakupi 12,25 1455.00 902.00 266.50 800.00 43,50 2220.00 1135.00 13,40 1005.00 127.50 11,60 978,00 0,40 prodaja 12,85 1505.00 925.00 275.00 826.00 45,00 2275.00 1170.00 14.20 1028.00 131,50 12.20 1009,00 0,65 media 1480,92 910,49 270,34 811,55 44,29 2244,63 1160,05 13,78 1014,33 129,38 11,88 1001,10 1778,88 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,00% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,00% - taglio minimo 5 milioni