GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ | m m ■im im« 111 — Novi 1)0 je začel z delom Ptateili četrtek je bila v Kranju, v sejni šobi »Elak-tromehanike« prva seja novo-■ izvoljenega upravnega odbora ¡združenega podjetja. Glede na to, da šo po določilih statuta ha tej seji izvolili elani dz svoje srede novega predsednika, je sklical sestanek in ga spočetka tudi vodil predsednik delavskega sveta združenega podjetja, tov. Valter Križman. Dnevni red je obsegal šest točk, vendar so na predlog sekretarja podjetja dodali še Tov. inž. Jože Bauman — novi predsednik UO tri. Kot prva ih najvažnejša točka je bilo konstituiranje npvega UO ZP z ; izvolitvijo predsednika ln: namestnika ’ predsednika. Za novega predsednika UO ZP je bil v tej mandatni dobi izvoljen inž. Jože Bauman, šef laboratorijav tovarni " električnih aparatov v Ljubljani hrza njegovega namestnika inž. Marjan Japelj, raz-, vijalec v tovarni električnih motorjev v Železnikih. Stalna zapisnikarica^bo (po odhodu Marije Dovjak na novo službeno'dolžnost), tako'na zasedanjih DS kot -UO, tov. Vera-Pet ef c. Po izvolitvi ža predsednika je prevzel vodstvo seje inž. Jože Bauman. Najprej se je zahvalil za izkazano zaupanje in. povabila člŠne - na aktivno sodelovanje pri reševanju tekoče’problematike, »saj le tako,« je dejal — »od kolek-tivnega dela zavisl uspeh no-vokonstituiranega UO ZP.« ■ V -drugi, točki- -dnevnega reda je podal-poročilo dosčda-• nji predsednik UO ZP inž; T.onp Nedog in zlasti. prika-■* zal.še,nerealizirane naloge iz prejšnje mandatne dobe. Po kratki razpravi j‘e UO~ZP v celoti sprejel poročilo, nakar še je inž. Jože Bauman -iskreno zahvalil dosedanjemu predsedniku v imenu vseh za V napore prejšnjega UO, ki jih je vložil v dobrobit podjetja. V naslednji točki je poro- čal generalni direktor, tov.. Vladimir Logar in sicer o iz-jnršitvii sklepov UO in DS. Pri tam se je. razvila obširna debata o-problematični proizvodnji tovarne »Mikron« v! Prilepu. Člani so naposled Sklenili, da bodo o tem še izčrpneje razpravljali brž ko bodo žbrani vsi komeroiafai in tehnični podatki o sedanjem in bodočem poslovanju ■ tovarne, - ki j ih pripravlj a programski sektor. . Dokaj obširna je bila tudi razprava o pripojitvi ih-pogodbi med ZZA in podjetjema Iskra — torej četrti točki dnevnega reda. Člana UO so se strinjali s sklepom de-lavkega sveta ZZA .o pripojitvi ž dnem prvega julija t. 1., vendar predlagajo DS ZP v odobritev še nekaj sprememb pri osnutku zadevne pogodbe. Najdlje so člani obravnavali poglavje oz. točke, ki se tičejo pravic do akontacije za posamezna razvojna dela in v določenih primerih vprašanj o vrnitvi osnovnih • sredstev prizadetim ^pKazj^od-. nim enotam. Tudi naslednja točka — poročilo Nabavne prganizacije je bilo želo razgibano, O delitvi likvidne -devizne kvote, in korekciji delitve za letošnje prvo trimesečje je poročal direktor NO tov. Vlado Sodim Glede na novi predpis, po katerem, prizna Jugobanka izvoz Šele ob prilivu deviznih sredstev na tekoči račun, so nekatere tovarne ostale brez deviz za. nakup reprodukcijskega materiala. Ker pa se tak priliv vsak mesec menja in je saldo posameznih obračunov lahko pozitiven ali negativen, je' UO ZP nekoliko korigiral splošni akt o - organizaciji .deviznega poslovanja in poveril- Nabavni organizaciji, da ha podlagi določenih kriterijev izvede interno delitev deviznih sredstev za vsak mesec pose-sebej. Sledile šo še ostale točke dnevnega reda kot: informacija o letni skupščini mešane j ugosiovanško-italij amske fir-'me SACET Milano, soglasje o kreditni , pogodbi za tovarno , elektronskih naprav ini sprememba pogodlj-e poslovnega združenja RUDIS. O vsem tem člani UO ZP niso podrobneje razpravljali, ker ■ je šlo v dveh primerih le za formalno potrditev sklepa ali pa celo le ža informacijo našemu podjetju. Člani UO ZP so se tudi dogovorili, da bodo poslej seje UO ZP predvidoma ob sredah popoldne, v Ljubljani v prostorih finančnega sektorja na Miklošičevi cesti.; ... Pogled na našo tovarno, polprevodnikov v Trbovljah Ob slovesni otvoritvi tovarne v Trbovljah Polprevodniki - elementi uspešnejšega starta elektronike Trbovlje, 1. januarja 1966 — Danes dopoldne je bila v Trbovljah slavnostno“ otvorjena naša tovarna polprevodnikov. Otvoritveni slavnosti je prisostvovalo razen predstavnikov ISKRE še precej gostov. O podrobnostih slavnostne otvoritve več v prihodnji številki! Poglavitna skrb vsake elektronske industrije ha svetu so sestavni deli elementi iz katerih; Sestoje' elektronske aparature, če .sama industrija ni direktni proizvajalec.; teh. elementov-. jp.n.gjre-da v večni odvisnosti od tistih tovarn, ki te sestavne deie proizvajajo.. Toda to še ni najhuje;-Hkrati's tem ji je vsiljena tudi določena tehniška razvojna stopnja, ki jo seveda dirigirajo elementi. Vishka elektronska industrija ’ si tako prizadeva, da bi hkrati bila tudi proizvajalec sestavnih . delov. Iskra je že zelo zgodaj spoznala vrednost take proizvodnje. Že ob integraciji je veljala posebna skrb razvoju in organizaciji sestavnih delov, ki naj bi jih naše podjetje zaradi prednosti velikoserij-ske in cenene proizvodnje iz» delovalo za vse elektronske tovarne v državi. Medtem ko smo več ali manj uspešno organizirali proizvodnjo uporov, kondenzatorjev, relejev itd., smo po dogovoru prepustili proizvodnjo elektronk drugi tovarni. Občutna vrzel pa nam je praktično prinesla skoraj več, škode kot koristi. ¡pl g|f| Ž uvajanjem polprevodni-ške tehnike v elektroniko se narti je kasneje saiina ponudila prilika, da organiziramo proizvodnjo novih elementov. Zaije elaborat o organizaciji in gradnji nove tovarne polprevodnikov toliko časa obležal v predalih nekaterih organov, da 'bi bila medtem spričo hitrega razvoja te dejavnosti v svetu, proizvodnja po prvotnih razvojnih postopkih že zastarela. V - takem položaju je bilo ■edino prav, da smo opustili misel na proizvodnjo celotnega sortimenta germanijevih. polprevodnikov po lastnih razvojnih konstrukcijah. Odločili smo se za nakup tuje licence zlasti zato, ker smo pri. tem kupili celotno opremo ža sodobno, mehanizirano proizvodnjo in hkrati možnost da se s temi elementi vključimo v mednarodno delitev dela. Gradnja-nove tovarne v Trbovljah, nakup opreme od italijanske tovarne SGS (So-cieta generale semiconduc-tori) iz Milana in pripadajoča carina so veljali okrog milijardo in pol S dinarjev. Proizvodnja v Trbovljah ši-cer že teče od 1. jan. 1964, vendar so bili posamezni oddelki do sedanje preselitve v nove prostore raztreseni po različnih krajih in po večini v zasilnih in popolnoma neustreznih- prostorih. Nova tovarna je nekoliko strah od središča.Trbovelj v majhnem naselju imenovanem Gabrsko. Zaradi posebnih pogojev, ki terjajo predvsem čist zrak, so izbrali lokacijo za tovarno med griči .obkroženimi z gozdovi, kjer je le nekaj .hiš in kjer ne bo dovoljena gradnja kakih drugih objektov. Trenutno zaposluje tovarna 213 delavcev, od tega ’jih je nekako polovica zaposlenih. direktno v proizvodnji.' Mesečna realizacija dosega v povprečju 140 do 150 milijonov Sldinarjev, letošnji plan pa brutoproizvpdnjo v višini eno milijardo.in 600 milijonov S dinarjev. Z organizacijo velikoserijske proizvodnje se bo proizvodnja že v naslednjem letu povzpela ha predvidenih 4 milijarde 900 milijonov S dinarjev. Zaradi precejšnje avtomatizacij« proizvodnje se število zaposlenih seveda ne bo poveča-(Dalje na 2. strani Gostje iz BIH v Novi Gorici Pred dnevi je Slovenijo obiskala delegacija republiške zveze (sindikatov BIH, ki je v okviru svojega obiska, skupno s predstavniki republiške zveze sindikatov Slovenije med drugim obiskala tudi našo tovarno avtoelek-tričnih izdelkov v Novi Gorici, kakor tudi tovarno pohištva »Meblo«. Gostje so se s predstavniki, obeh kolektivov pogovarjali o gospodarskih problemih v procesu, izvajanja gospodarske reforme. Nadalje so jih zanimali rezultai prizadevanj teh tovarn za vključevanje v mednarodno delitev, dela. Ob tem so kritično razpravljali o težavah, ki jih delno po- vzročajo tovarnam neekonomski nist rumen ti. Nadalje so razpravljali tudi o Vprašanju kooperacije in organizacijske strukture tovarne. 3 predstavniki naše tovarne v Novi Gorici so se sindikalni funkcionarji iz Sarajeva zlasti obširno pogovorili o možnostih še tesnejšega poslovno tehničnega sodelovanja s podjetjem »FAMOS« — tovarno motorjev v Sarajevu. Gostje iz bratske republike so po obisku v tovarni avto-električnih izdelkov obiskali tudi občinski sindikalni svet» kjer so se pogovarjal o vlogi sindikatov v današnji, stopnji našega družbenoekonomskega razvoja. Iz Železnikov POSLOVANJE VI. TRIMESEČJU 1966 Kako je z našo embalažo Finančni rezultati za I. tromesečje so relativno ugodni nasproti planu — Pozitivna ocena sprotnega plačevanja domačim in tujim dobaviteljem, kar vpliva na zmanjšanje stroškov. I. PROIZVODNJA . V prvih treh mesecih' letošnjega leta kolektiv ni dosegel planirane proizvodnje. Na relativno slabo doseganje plana je vplivalo več objektivnih in delno subjektivnih činiteljev. Namesto planirane proizvodnje v vrednosti 6,441.550 N din, je bilo doseženo 5,122,330 N din, oziroma 79,5 % dinamičnega plana. Problemi: pomanjkanje uvoznega reprodukcijskega materiala: žica, kolektorji, nepravočasna dobava ležajnih jarmov iz uvoza in odlitkov za maloserijsko montažo. Prav tako je v marcu^nastal izpad proizvodnje zaradi nedefiniranosti karakteristik motorja ISK, Vse to kaže, da je bilo poslovanje manj uspešno kot bi moralo biti glede na razpoložljive kapacitete in druge faktorji proizvodnje. Na izvršitev plana so vplivala tudi dejstva, da Jugobanka ni imela vse do meseca aprila dokončnih 'stališč, kakšna bodo razmerja do gospodarskih organizacij. Bili so primeri, da so inozemski dobavitelji dobave ustavljali, za letošnje dobave nakazane avanse obračunali za stare dolgove itd. Vse to je vplivalo na dotok materiala, še posebej pa na dobavne roke. II. FINANCE Kreditna banka v Škofji Loki je v redu odobravala blagovne kredite mesečno, ki smo jih z odprodajo začetnih zalog gotovih izdelkov in s tekočo proizvodnjo v rokih odplačevali. Težave so se pojavljale zaradi manjše proizvodnje, kot je bila predvidena in zato manjka faktur za pokrivanje kredita.- Na vsak način bo treba pridobiti še dodatna obratovalna sredstva, predvsem bo treba vezavo v zalogah in kupcih pospešiti, sicer je v nevarnosti likvidnost. Zaloge' materiala in nedovršene proizvodnje se gibljejo v mejah normativov postavljenih s sanacijskim načrtom. Za kupce ni postavljenega normativa, vendar so ti v. znesku (z ozirom na visok procent izvoza), v dovoljeni meji vezave.' Glavni dolžnik je PSO in »Mikron« Prilep. V aprilu se je stanje do PSO že precej znižalo in sicer za odstopljeni kredit, poleg tega pa so tudi fakture v breme PSO precej nižje od prejšnjih. Doseganje dohodka v prvem trimesečju je zelo ugod-1 no tako nasproti planu, kakor nasproti letu 1965. To je razvidno iz navedene tabele po vnovčeni realizaciji: V novih dinarjih Indeks iplan 1966 real. 1965 real. 1966 66 : plan 66 : OD Celotni dohodek 24,166 3,472 6,867 28 T98 Porabljena sredstva 16,503 2,042 4,055 25 199 Netto produkt 10,944 i 1,430 2,812 26 197 Poslovni stroški 23,520 4,396 5,085 22 116 Dohodek 5,577 1,220 "2,328 40 191 OD v realizaciji 6,208 1,100 1,937 31 176 Ostanek dohodka 631 120 391 162 326 Izplačani OD 7,571 1,287 1,511 20 117 Obseg proizvodnje 18,589 2,252 4,539 24 202 najnižjimi OD (v povprečju!) se je v primerjavi z istim obdobjem lani nižalo. Število opravljenih ur v podaljšanem delovnem času je manjše in. predstavlja 79 % lanskega števila opravljenih ur. Tako se je zmanjšalo tudi število opravljenih ur v podaljšanem delovnem času na enega zaposlenega, vrednostni indeks pa je malo v^čji. Zaradi slabšega doseganja plana proizvodnje in s tem doseženega dohodka, je izplačana stimulacija v povprečju (v tem obdobju letos) vrednostno 66 % lanskih mesečnih izplačil. Izplačilo za presežene norme kaže letos znaten porast v povprečju (indeks 129). Povprečno preseganje norm je' v letošnjem obdobju nekaj nižje, je pa še vedno previsoko. IV. KADRI Letošnji plan zaposlenih; predvideva, da bo na koncu leta 1966 zaposleno v tovarni 621 delavcev. Na lansko povprečje 563 delavcev kaže letošnjo povprečje 607 oz.- 8 % povečanje. Plan predvideva^ da bodo na novo zaposleni le kvalificirani delavci; ki bodo prišli iz poklicnih šol, ter srednji, višji in visoki strokovni kader, ki je štipendiran in bo letos šolanje zaključil. V prvih trfehmesecift se je zaposlovanje gibalo izpod, planirane kvote. Ob koncu marca je bilo v tovarni 594 delavcev. Struktura se ni menjala, bistvene fluktua-cije pa razen odhoda na od-služenje kadrovskega roka ni ■bilo. Zanimiv je podatek, da je tovarna v marcu 1985 imela 97 delavčev, kri30 prejemali do 40.000 S din osebnih dohodkov, v istem obdobju letos pa le še 7. Te dni sem si ogledal eno izmed skladišč gotovih izdelkov pri PSO, kjer so mi pokazali- vso pisano množico najraznovrstnejših naših izdelanih kartonskih embalaž, t. j. škatel, v katerih so gotovi proizvodi naših tovarn, z znakom ISKRA. Slika je bila kaj pisana; nobene enotnosti ih redka funkcionalna rešitev! Najraznovnstnejše nalepke, za leto 1966 že zastarel gumiran trak-, s katerim je prelepljena skoraj vsa škatla. Na drugi strani pa tudi lepa in okusna kartonska embalaža (menda so v njej radio aparati), pa tudi skrajno zanemarjene -in primitivne, S špago zvežane škatle, kot bi prišle iz prazgodovine, ne,pa iz tovarne 26. stoletja. Ko sem skladiščnike vprašal, Zakaj nič ne ukrene PSO, da bi prišli do sodobnejše, funkcionalne in. komercialno oblikovane embalaže v našem značilnem »hišnem stilu«, sem ^dobil odgovor, ha je- PSO že večkrat svetovala posameznim tovarnam, da bi si omislile novo, lepšo in primernejšo embalažo za njihove izdelke, pa so večinoma naleteli na sprejemljive po-poslušsice, ki pa žal, malo ali nič ne ukrenejo na tem področju. Da ni- denarja, pravijo!? Imajo pa denar za popravila reklamiranih izdelkov, ki pridejo' h kupcem poškodovani prav zaradi neprimerne embalaže;, osnovne izdelč» ne embalaže! Pa tudi transportna embalaža ni vedno najprimernejša, česar so se. nekoliko pozno, vendar pa še ne prepozno zavedli v PSO in že nekaj časa posvečajo posebno pozornost prav transportni embalaži, transportnim pogojem in transportnim zahtevam doma in na tujem, predvsem za prekomorski promet. V ta namen tesno sodelujejo s specializiranim oddelkom za konstrukcijo iz-delčne in ’'transportne embalaže v ZZA, ter Centrom za napredek •trgovine in embalaže v Ljubljani, od česar si obetajo znatno znižanje stroškov za leseno embalažo, odn. za transportno embalažo nasploh, s tem v. zvezi pa tudi stroškov za prevoze, nakladanje in razkladanje pošiljk. Kot sem zvedel, je bil v maju-mesecu v Dusseldorfu velik- sejem, posvečen izključno embalaži. Med drugim sta si ga ogledala tudi šef skladišč in odpreme PSO tov. Pokljukar in šef_oddel-ka za konstrukcijo embalaže ZZA tov. Perčič, ki bosta o tem problemu v Iskri verjetno vedela povedati kaj več od mene, ki sem bil le mimogrede opozorjen na ta problem. V svetu dajejo izreden pomen embalaži, ki ima dve poglavitni nalogi: da čuva izdelek pred zunanjimi vplivi in da s svojo zunanjostjo vzbudi zanimanje in željo za nakupom. Tega bi se morali zavedati naši proizvajalci, kajti ni samo PSO tu, ki skrbi za prodajo, temveč moramo že pri pakiranju misliti tudi na problemč in »pomagati« prodajati, saj od te ga pač živimo! Kaj pomaga vsa skrb od prvega do zadnjega delavca v proizvodnji, montaži .;, in kontroli, da bo izdelek zadostil zahtevam kupcev^ko pa nam kasneje neprimerna embalaža pokvari izdelek, čemur slede reklamacije, jeza in nezaupanje naših kupcev ter nastajajo novi in nepotrebni stroški! Če bi se zavedali, da nam taki nepotrebni dodatni stroški zmanjšujejo naš dohodek in takjo tudi naše osebne dohodke, potem ne bi mogli biti tako brezbrižni do tega problema! Čudim se (Dalje na 6. strani) Polprevodniki,.. Ugodni rezultati izvirajo' iz celotne prodaje začetnih zalog izdelkov. Predvidevati je treba, da bo pri naslednjih obračunih uspeh padel, kar kaže doseganje proizvodnega- plana, ker iz majhne proizvodnje tudi realizacija ne bo močna. Vse kaže, da bodo ob dokončni likvidaciji starega žiro računa na posamezne tovarne odpadli še precejšnji stroški iz naslova tožb in zamudnih obresti, ki bodo povečali poslovne stroške in znižali ostanek dohodka. V celotnem dohodku še niso zajete razlike v internem tie-čaju dolarja, ker se doslej zaradi dokončnih predpisov ' o deviznem poslovanju še niso mogle obračunati. Kolikor je znano pride za ta obračun v poštev le višek priliva deviz iz letošnjega izvoza. Do konca aprila znaša priliv 78.432 $. Od razlike kolikor je bilo porabljeno deviz za 'izvoz materiala, bo obračunan vsak dolar po 750 S dinarjev. Iz tega naslova pripada tovarni tudi 10% retencijske kvote ah 7.843$. «I. OSEBNI DOHODKI Mesečno povprečje izplačanih OD v prvih treh mesecih letos je v primerjavi z istim obdobjem lani poraslo za 34 %. Povprečni neto OD je bil v prvih treh mesecih letos 55.152 S din in se je gibal v okviru povprečnih OD lani. Razmerje med najvišjimi in (Nadaljevanje s ‘I. strani), lo v tem "razmerju, marveč bo le nekaj višje Tehnološki postopek proizvodnje je organiziran brez običajne uporabe tekočih trakov, ker le-ti ne pridejo v poštev. Proizvodnja poteka kljub temu urejeno, brez zastoja, rprav tako je postopek dovolj pregleden od operacije do operacije. Sedanji proizvodni program obsega geraminijeve točkaste diode, silicijeve plastične diode in selenske stavke. Proizvodnja zadnjih je bila v Kranju in, jo sedaj postopno selijo v Trbovlje. V kratkem bodo pričeli izdelovati še germanij e ve visoko- in nizfco-frekvenčne transistor-je pripravljajo pa tudi proizvodnjo močnostnih silicijevih diod. Sedanja kapaciteta daje na mesec 200.000 plastičnih diod, 100.000 germani-jevih točkastih diod in 1,5 megavatov selenskih stavkov. Obseg proizvodnje bo seveda možno zelo povečati, kar je tudi osnovni namen tovarne. Z velikeserijsko proizvodnjo se bo namreč precej znižala cena izdelkov, ki je sedaj edina ovira za ekspanzijo tovarne na konvertibilno področje držav. Precejšnja ovira za tova?^ no je nabarva reprodukcijskega materiala, id ga dobivajo izključno iz držav konvertibilnega področja. Njegov delež'je okrog 16% vrednosti, V glavnem so to kemični elementi silicij, germanij in selen. V državi sicer nakopljemo dovolj teh elementov, vendar pri rafiniranju ne dosežemo take čistine kot je potrebna za proizvodnjo polprevodnikov. Za komaj uporaben velja npr. aluminij, ki ima 99,99% čistega aluminija '.običajno pa so to čistine, ki kažejo šele pri četrti de; cimalki nekaj drugih primesi. - Za bolj racionalni izkoristek so kupili v tujini tudi napravo," s katero čistijo eleménte iz že odpadnih delov. že sedanja proizvodnja, ki je visoko rentabilna kaže, da so v tovarni pravilno usmerili svoje sile. Z večjimi serijami pa bodo že v kratkem posegli še v izvoz na Konvertibilno področje držav, od koder dobivajo reprodukcijski material. Prvo pošiljko plastičnih diod za Anglijo so že odpadali, pripravljajo pa tudi. kontingent za Zahodno Nemčijo. Poleg držav SEV, kjer si je tovarna že pridobila lep ugled, bo uspešen plasma proizvodov na zahodna tržišča najlepši dokaz, da se je tovarna uspešno uvrstila med vidne evropske proizvajalce, hkrati pa bo to vsekakor zanjo finančni uspeh s precejšnjimi dohodki, ki jih bo tovarna v naslednjih letih potrebovala za kritje nastalih anuitet. Zaključki konference ZK Elektromehanika Dovolj besed - preidimo k dejanjem * 1. Konferenca Je nakazala, da je osnovna teža problemov, ki. so danes pred nami, problemi, tudi na političnem področju zrcalijo skozi go-Pokazalo se je, da se vsi spodarski uspeh, zato se postavlja .kot osnovna naloga na gospodarskem področju, komunistov, da ustvarjajo politično vzdušje, ki bo pogb-^ jevalo takšno stanje, da bo produktivnost slehernega proizvajalca prišla čimbolj do izraza. Le višja produktivnost in bolj cenena ' proizvodnja bosta utrdili položaj našega podjetja in izboljševali standard naših delovnih ljudi. 2. Čeprav je bilo v preteklem obdobju mnogo storjenega na področju razvijanja samoupravnosti in reguliranja medsebojnih odnosov, ostane skrb za nadaljnje reševanje teh problemov v duhu statuta tovarne in podjetja bistveni sestavni del politike ZK v Iskri. V nadaljnjem razvoju bb nujna temeljita študijska šola, na osnovi katere tjamo lahko našli pravilne rešitve pri raznih pojavih" prelivanja kapitala, tako da bo princip vsakomur po njegovem delu,, veljal tudi med kolektivi. 3. Fred nami se postavlja v zvezi z mednarodno delitvijo dela in povezavo z drugimi proizvajalci bodisi doma bodisi v inozemstvu sklop vprašanj. Gospodarska situacija nas v reševanje teh vprašanj vedno bolj sili. Spoznanja, do katerih smo se ' glede integracijskih procesov v preteklem (obdobju v Iskri dokopali, bodo lahko pomoč za pravilen pristop na tem pbdročju. 4. Pojavi gospodarske reforme in vključevanje v mednarodni trg, postavlja naše podjetje v ostre gospodarske pogoje. Govorjenje o notranjih rezervah, ki smb ga že takorekoč naveličani, bo moralo postati sestavni del našega aktivnega ustvarjanja, ker nam to postaja ekonomska nujnost. Podvzeti moramo prav vse, da bodlo naši proizvodi postali ceneni in sodobni.- Kontrolirati bomo morali vse bolj cene našega dela, cene materiala, našo tehnologijo fn vse tiste faktorje, ki vplivajo na našo gospodarsko sposobnost.. Zato se bomo morali intenzivno posvetiti tistim organizacijskim naporom, ki jih bo reševanje takih vprašanj pogojevalo. Komunisti bodo morali te pojave sistematično zasledovati in tolmačiti delovnim ljudem tako, da bodo. le-tl razumeli mesta in način osebnih naporov v procesu, ki ga predstavlja gospodarsko življenje kolektiva. S. Naravno je, da nikoli vsi ljudje ne bodo gledali na nek problem iz enakih pozicij in da bod» imeli tudi deljena mnenja. Pozdravljamo vedno zdrave diskusije, ker se iz njih lahko vedno izluščijo rešitve, ki so» kvalitetnejše in bolj ustrezajo zahtevam kolektiva. Pri tem pa morajo komunisti pokazati tudi določeno mejo discipliniranosti, da se podredijo mnenju večine in di spoštujejo določila statuta ZK. Mehanografija ~— to je vprašanje, kateremu že nekaj let šem posvečamo sorazmerno precej pozornosti. Bila je že dolga vrsta posvetovanj, razprav, razglabljanj o tem i— ali nam jb potrebna ali ne, vendar dije od vsesplošnega ugotavljanja da bi jo že davfip morali imeti, sodobno in ustrezajočo potrebam našega združenega podjetja danes in jutri, doslej žal nismo prišli. Mnogo je bilo s tem v zve--zl upov ob nedavnem razširjenem kolegiju, toda žal je le-ta spet izzvenel kot ponovna ugotovitev, da je sodobna-mehanografija nekaj prepotrebnega - in idealnega, nismo pa se več pogovorili o •tem, koliko sredstev za na-; kup smo “v stanju zbrati in kdaj bomo mehanografske stroje lahko naročili. S tem nočem zanikati smisla tega kolegija, zdi še'mi pa le, da mu jp najbolj bistveno, vendarle manjkalo, namreč — nihče ni nakazal učinkovite rešitve. Pri vsej tej zadevi sem sicer popoln laik, a si kljub temu dovoljujem nekatere svoje misli. Vsekakor menim, da smo pri reševanju vprašanja mehapograiije preveč neodločni in počasni, zaradi česar smo prod leti za ta prepotrebni nakup zamudili veliko boljše priložnosti, kot jih imamo danes. .Morda.ne. grešim preveč ob Zhisli, da bi se bilo pred leti. ko smo delali gore raznih elaboratov o rekonstrukciji, koristneje odreči kateri izmed investicij, ki je zaradi restrikcij kreditov obstala na sfedi poti, za to, da bi si prej omislili mehanografi jo. Vem dobro, da določena celota mehanografskih strojev, kakršne bi pri našem poslovanju nujno potrebovali, terja dokajšnja, devizna sredstva, toda nakup bi se nam verjetno kmalu . izplačal na ■vseh področjih poslovanja, zato menim, da je zdaj, ko smo v.nujnost mehanografi-je trdno- uverjemi, treba čim-prej pregledati naše finančne možnosti Mn druge možnosti ter ugotoviti, koliko sredstev lahko,v ta namen odštejemo, oz kako .pripravimo, vse za uvedbo mehanografi je. V to bi morali. iti brez odlašanja, brez oklevanja minam doslej škodljivega omahovanja med obstoječim, zastarelim'. in preživelim zametkom meha-nografije.Jn investicijo, ki si jo danes sicer privoščimo-veliko teže, kot pred ‘časom, a smo. se. zanjo prisiljeni odločiti‘‘čimprej.i Že danes t<^ stroje neizogibno potrebujemo^ in od njih je v marsičem odvisna naša bodočnost, vse to pa na sili k hitremu ukrepanju. Ne smemo namreč pozabiti, da smo precej možnosti za nakup že zamudili in, da da nam bo vsakršno odlašanje le še zmanjševalo možnosti za smotrno ureditev tega za nas tako pomembne* ga 'vprašanja v prihodnje. če smo si,torej edini v tem, da mebanografijo resnično potrebujemo, tedaj sezimo po naših finančnih možnostih, strokovnjaki s tega področja naj po dosegljivih tehniških podatkih povedo, kakšne stroje nam glede na razpoložljiva sredstva najbolj kaže naročiti in tako končno rešimo za nas . tako pomembno nalogo. -C- OPOMBA UREDNIŠTVA: S tem sestavkom nočemo, da bi se spet, kot že pred leti, v našem listu razplamtela' široka polemika o mejianogra-fiji, pač pa bi bilo zaželeno da bi bližnjico k realizaciji tega nujnega problema nakazali tudi odgovorni tovariši, ki verjetno bolje poznajo pot k rešitvi. RAZPIS Kadrovska komisija »ISKRA« — OBRAT STIKAL — KRANJ - razpisuje delovno mesto OBRAČUNALKA OD Pogoji: Dokončana administrativna šola. Prijave sprejema kadrovski oddelek »Iskra« Kranj do 15. 6 1966. Tako lepo je urejena notranjost bifeja v obratu »Upori« v Šentjerneju Elektronska obdelava podatkov - pogoj za uspešno V zadnji"’številki glasila smo objavili poročilo o razvoju in stžatju obdelave podatkov, ki je bilo podano na posvetovanju o možnostih uvajanja elektronskega sistema tr poslovanje našega podjetja, v Ljubljani dne 17. maja letos. Da bi seznanili člane kolektiva s sodobnimi koncepti upravljanja, objavljamo kratek izvleček iz uvodnega predavanja prof. B. Č. Orloviča, višjega znanstvenega sodelavca na Zavodu za ekonomske ekspertize, Beograd. Uvodoma je tov. Bogdan Č. Orlovič povedal, da se je z veseljem odzval našemu povabilu in se zahvalil za izkazano mu zaupanje. poslovanje 1. EPOHALEN RAZVOJ ELEKTRONSKIH NAPRAV V ZADNJEM DESETLETJU Svoje izvajanje je tov. Or-lovič pričel .sklicujoč se na zaključek nekega razgovora, ki ga je vodil britanski ptro-fesor W. Ross Aschby konec leta 196 s sovjetskimi, znanstveniki v Moskvi. Profesor Aschby je ta "razgovor končal s sporočilom mladim znah- -stvenim delavcem, da svat stoji pred velikimi novimi iznajdbami, katere je treba s a-' mo še spraviti v življenje. Tovariš Orlovič sodi, da je imel profesor Aschby prav, ker so velike, revolucionarne spremembe v, koncepcijah družbenih aktivnosti, po načelih kibernetike že v teku. Pri tem so tehnične sposobnosti že znatno pod sposobnostmi kadrov da bi se osvo- bodili starih (klasičnih konvencionalnih) pojmbvanj in koncepcij in da bi sprejeli nove ki odgovarjajo . današnjim pogojem in potrebam družbe. s K'o je pojasnjeval navedene ideje, se je tov. Orlovič prizadeval z nekaterimi poenostavljenimi primeri razložiti, da so že danes podani vsi pogoji za javno upbrabo elektronskih računskih in komunikacijskih sistemov na podoben način, kot se uporablja telefonska ali elektronska mreža, vodovod itd. Pozval je prisotne, da si poskušajo zamisliti koristi, ki bi lahko nastale, če bi lahko vsak človek s pomočjo takih sistemov, uporabljal vse informacij z vseh področij družbenega življenja (vključno znanost in tehniko) in če bi za reševanje posameznih problemov lahko izkoriščal kapacitete ogromnih elektronskih centrov, povezanih v en sam enbtan sistem. Da. bi pričaraj hitrost razvoja na področju digitalne tehnike, je tov. Orlovič navedel nekaj primerov. Tako je navedel, da je še pred nepolnimi desetimi leti (logični ali aritmetični) tokokrog — opremljen z elektronkami — zavzemal prostor radioa-paraia srednje velikosti, da s'o se med tem časom .taki tokokrogi pričeli »tiskati« v obliki ploščic vse manjših dimenzij in da se danes gradijo takozvani integrirani tokokrogi v velikosti nekaj kvadratnih milimetrov. Kolikšne in kakšne so že danes možnosti v pogledu povečanja kapacitet procesorja, miniaturizacije, povečanja hi-, trosti, redukcije potrebne energije, znižanje proizvodne cene kompleksnih sistemov itd. to nam lahko pričara samb naša živa domišljija. Potem je tov.. Orlovič govoril o tehniki prenosa informacij na razdalje in o možnostih po* verovanja (integracije) večjega Štorija centrov. Ob zaključku te razlage je navedel še primer naprav za tiskanje in. pa direktno optično čita-nje podatkov, ki so shranjeni v magnetskih polnilnikih.' Medtem, ko so še pred dvema ali tremi leti tabelirka s hitrostjo tisoč do tisočpet-sto vrstic na minuto predstavljale pravo čudo, se danes že upbrabljajo naprave za elektrokemično tiskanja s hitrostmi do desettisoč vrstic na minuto. Po njegovem mišljenju je v naši državi zelo malo stbrjenega na tem, da bi se kadri osposobili za izkoriščanje omenjenih možnosti. 2. PROBLEMI INTEGRIRANIH ^ PODJETIJ Nato je tov. Orlovič govoril o problemih integriranih podjetij-. Po njegovem mišljen nju obstajata samo dve obliki integracije proizvodnih orga- Naš razgovor Pravilniko raGionalizacijahietrebadopolniti Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja tehnični vodja v tovarni kondenzatorjev Semič — tovariš, JOŽE KOČEVAR. Kakšna je sedanja raven procesa proizvodnje v tovarni kondenzatorjev Semič — glede na sodobna podjetja v Jugoslaviji in inozemstvu?. ' - Sedanja raven našega proizvodnega procesa je prav gotovo višja od sorodnih podjetij v Jugoslaviji, v primerjavi s podobnimi podjetji v inozemstvu pa je naš proizvodni proces manj mehaniziran. Glede na to, da je bila tovarna v Semiču pred nedavnim rekonstruirana, se je uvrstila po proizvodni zasnovi med moderne tovrštne inozemske tovarne. Kakšne (katere) so ovire pri uvajanjujin uporabi sodobne tehnologije v našo proizvodnjo? Hitrejše uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo' o-inejujejo predvsem razpoložljiva finančna sredstva ih dis-lpciranje razvoja od proizvodnje, Ali je v naši proizvodnji ekonomlčneje sprtoti uvajati posamezne konstrukcijske spremembe pri izdelkih ali skupinsko po izteku celotne serije? Način našega proizvodnega procesa ne dopušča med proizvodnjo posameznih konstrukcijskih sprememb. Kako vpliva ppgostost teh sprememb na proizvodnjo? Konstrukcijske spremembe med proizvodnim procesom na posameznih izdelkih moč-'no povečujejo proizvodne stroške, če ne celo onemogočajo prtoizvodmi proces. Kako vplivajo pogoste (sprotne) spremembe na stroške, s predpostavko,., da bi morali izdelki biti kvalitetnih razviti in da je bil razvoj že plačan? V kolikor bi bili izdelki, kvalitetno razviti in materialna oskrba v redu, do kon- strukcijskih sprememb med proizvodnjo ne bi smelo prihajati. Vpliv morebitnih sprememb ha stroške pa je težko oceniti, ker' na to .vpliva veliko faktorjev (velikoserij-fka, -maloserijska proizvodnja, tekoči trak, priprava orodij; organizacija priprave podsastavkov, zaloga teh, razpoložljivi kadri itd.). Kakšna je pri vas soodvisnost (korelacija) teh sprememb z nabavo materiala? Naša proizvodnja v glavnem ne dopušča sprememb glede na materialno oskrbo. Kakšna je zasedba kapacitet in kako je ugotavljate? Naše kapacitete še zdaleč niso zasedene. Trenutna materialna preskrba diktira tempo proizvodnje, delno roizvodnja pri neznatnem številu novo zaposlenih. Obrat »Feriti« je doslej namreč zaposloval okrog 70 delavcev, njihovo število pa se bo po predvidevanjih v letošnjem letu povečalo kvečjemu za 15—20. Seveda bo pozneje, ko bo možno proizvajati letno do 250 ton feritnih izdelkov v docela opremljeni tovarni treba zaposliti še več novih delavcev; Pri tolikšni proizvodnji ;pa predvidevajo, da bodo okrog 150 ton feritnih izdelkov Izdelali ¿za domači trg, z nekako 100 tbnami pa se bodo uveljavili v izvozu. Treba bo le čimprej najti še manjkajoča finančna sredstva za izpopolnitev nove tovarne feritov, pa bomo brž od nje lahko pričakovali ugodne proizvodne in poslovne rezhltae, ki bodo kot ka--že, že letos bistveno boljši od Sodobne peči za sintranje feritnih jeder v atmosferi -C- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 1. seje UO združenega podjetja Iskra (26.5.1966) • Za' predsednika upravnega odbora združenega podjetja ISKRA je soglasno izvoljen tov. inž. Jože BAUMAN, za njegovega namestnika pa tov. inž. Marjan JAPELJ. • CO se strinja s sklepom delavskega sveta Zavoda za avtomatizacijo o pripojitvi Zavoda kot organizacije k združenemu podjetju ISKRA, .in to s 1. 7. 1966, to je, po vpisu pripojitve v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. • UO bo -ta sklep predložil delavskemu svetu ZP v potrditev. • UO sprejema predlog pogodbe o pravicah in dolžnostih med Zavodom za avtomatizacijo in ZP ISKRA, z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: a) V I. poglavju pogodbe naj se točka 15 dopolni tako, da se glasi: »Pravico do akontacije od proizvodnih organizacij v sestavu združenega podjetja na račun pogodbeno določenih sredstev za posamezne dejavnosti Zavoda. Višina akontacije se določi z ustreznimi pogodbami med Zavodom in proizvodnimi organizacijami.-« b) V II. poglavju se točka 1 dopolni tako, da se glasi: »Dolžnost opravljati za proizvodne organizacije združenega podjetja splošno termične, raziskovalne in razvojne , naloge, ki so določene v poslovnem predmetu Zavoda in statutu ter v skladu s programom, katerega odobri posebna strokovna komisija organa upravljanja združenega podjetja za tehnično in raziskovalno dejavnost.-« c) V II. poglavju se točka 6 spremeni tako, da se glasi: »Dolžnost,- da vprašanje ..vrnitve osnovnih sredstev v primeru izstopa iz združenega podjetja ISKRA ali prenehanja Zavoda, ki jih je zaradi opravljanja svojega dela in z brezplačnim prenosom ob svoji ustanovitvi prejel od podjetja oz. od organizacij, uredi Zavod s prizadetimi organizacijami' ali združenim podjetjem v- smislu točke 9 veljavne pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij-med Zavodom in podjetjem ISKRA z dne 8, 3. 1963, statuta ZP ISKRA in dodatnega sporazuma med prizadetimi.-« Predlog pogodbe z navedenimi dopolnitvami in spremembami bo dan delavskemu svetu ZP v potrditev. © UO sprejema poročilo in pregled delitve deviznih sredstev za 1. tromesečje 1966 ter potrjuje predlagane spremembe glede obračuna tečajnih razlik za 1. tromesečje. • UO potrjuje manjšo korekturo splošnega akta o organizaciji .deviznega poslovanja v' združenem podjetju ISKRA; kot jo predlaga nabavna organizacija, in- sicer: Pri točki 3. 2. 2. se v 3. odstavku spremeni določilo^ta-ko, da se glasi: »Na osnovi gornjih kriterijev izvede interno delitev likvidnih deviznih sredstev Nabavna organizacija. Upravni odbor podjetja lahko imenuje komisijo, ki nadzoruje pravilnost delitve po kriterijih, oz. opravi ta nadzor prfek za to pristojne strokovne službe združenega podjetja.« Pri točki 3. 2. 5. se v 3. odstavku spremeni določilo ta-, ko, da se glasi: »Organizacija — kupec deviz je dolžna takoj po izvršenem nakazilu deviznih sredstev dobavitelju blaga (kar opravi NO) nakazati Nabavni organizaciji izračunano dinarsko, razliko iz 1. odstavka. Nabavna organizacija knjiži ta sredstva na interni račun prodajalca deviz pri Nabavni organizaciji in jih v soglasju s prodajalcem uporabi za dinarsko protivrednost pri odkupu deviz za njegov bodoči uvoz oz. jih na njegovo zahtevo njemu pre-odkaže.« • UO sprejema na znanje informacijo o letni skupščini mešane jugoslovansko-itali-janske firme SACET Milano, katere delničar je ISKRA, in da je bil na tej skupščini izvoljen za namestnika člana nadzornega odbora tov. Metod Rotar, direktor PSO. © UO soglaša, da Tovarna elektronskih naprav Ljubljana sklene kreditno pogodbo s Skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ljubljana-Šiška za posojilo v skupnem znesku N-din 1,749,000, z rokom vračila 4 leta in s 5%-no obrestno mero. Združeno podjetje' ISKRA KRANJ naj. prevzame poroštvo za to obveznost TEN in se zaveže, da bo samo izpolnilo vse obveznosti, če jih imenovana tovarna ne bi v roku izpolnila. UO daje predlog delavskemu svetu ZP v dokončno potrditev. © UO sprejema spremembe in dopolnitve ustanovitvene pogodbe poslovnega združenja RUDIS Trbovlje, kot jih predlaga UO poslovnega združenja RUDIS, in jih daje delavskemu svetu ZP v potrditev. Sklepi 2. seje UO tovarne za elektroniko in avtomatiko (17. 5.1966) © Upravni odbor zadolžuje gospodarski sektor, da do vsakega 25. v mesecu uprav- nemu odboru dostavi operativni plan za naslednji mesec in do vsakega 10. v mesecu izvršitev plana za pretekli .mesec. Upravni odbor bo plan in izvršitev redno zasledoval. © Upravni odbor je potrdil predlog splošnega sektorja za razdelitev sredstev, ki so po gospodarskem planu v letu 1966 namenjena za izobraževanje (t. j. v višini 2,5 odstotka od bruto OD, kar znese skupaj 21,900.000 S din). Od te vsote je že razporejenih sredstev z obveznostjo iz preteklih let v višini 19 milijonov 315 tisoč S din, na novo razporejenih je v višini 956.000, torej ostane nerazporejenih še 1 629.000 S din, ki bi se koristila za šolanje odraslih, katerim bi UO šolanje v letu 1966 dodatno odobril. © Upravni odbor je sprejel sklep, da se v letu 1966 sprejme na počitniško prakso skupaj 64 praktikantov in sicer: 3 iz elektro, 3 iz strojne in.l iz ekonomske fakultete, 6 iz tehnične strojne in. 6 iz tehnične elektro stroke, -2 inozemska praktikanta in 43 učereev iz pioklicnih šol. Mesečna nagrada praktikantov bo odvisna od ocene mojstra, in sicer: za študenta fakultete za oceno 5 — 30.000 S din, za oceno 4 — 29.000, za oceno 3 — 28.000 in za oceno 2 — 27.000 S din; za dijake srednje šole za oceno 5 — 25.000, za oceno 4 — 24.000, za oceno 3 — 23.000 in za oceno 2 — 22.000 S din.' Inozemski praktikant (ne glede na oceno) prejme mesečno 45.000 S din. Učence poklicnih šol se za prakso ne nagrajuje posebej, ker prejmejo za čas prakse redno vajeniško nagrado. — Upravni odbor je sprejel sklep, da se praktikante v dobi prakse zaposli na produktivnih delovnih mestih in njihovo delp knjiži na delovne naloge, računovodstvo pa obvešča, da teh del pri izračunu doseganja norm ne obračuna. ® Upravni odbor je sprejel sklep, da se v letu 1966 iz sredstev namenjenih za regrese izplača članu kolektiva po 9.000 S din, zakoncu brez osebnih dohodkov 6.000, na otroka pa po 3.000 S din. Regresi za dopuste btodo izplačani enkrat letno in sicer 10. julija 1966. — Sredstev iz naslova K-15 se bo v letu 1966 formiralo v višini 12,506.067 S din: od te vsote bi se na člana' kolektiva razdelilo po 12.000, na zakonca brez osebnih dohodkov po 6.000, na otroka pa pjo 3.000 S din. — Pravico do dopustniškega regresa in nadomestila za Kr-15 za otroke dobijo samo tisti, ki prejemajta otroške doklade v tovarni. Vsi ostali to lahko uveljavijo le s pismenim (potrdilom, da tega regresa in nadomestila K-15, ne bodo prejeli drugje. — Sredstva iz naslova K-15 se bodo izplačala enkrat letno in sicer 10. julija 1966. — Pravico do regresa ‘n nadomestila za K-15 ima vsak Član kolektiva ki mu pripada redni letni dopust in, ki izpolnjuje ostale pogoje po členu 65. Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. © Upravni odbor je obravnaval predltag tehničnega sektorja za prenos razvojne dejavnosti KE iz ZZA v Pr-žan in sprejel sklep, da naj tehnični sektor z Zavodom za avtomatizacijo do 1. junija 1966 dokončno . uredi, kot je bilo dogovorjeno na kolegiju tovarne. Zavod mora s prenosom te dejavnosti v Pržan vrniti tudi izposojeni instrumentarij. Upravni odbor bo o premestitvah strokovnih delavcev iz ZZA ponovno razpravljal na osnovi konkretnega predloga, ki ga bo izdelal TS. Upravni odbor je sprejel sklep, da se tov. Emila Pavloviča za predlagano izboljšavo na TP, ki po izračunu znašat od aprila do decembra 759 ur prihranka, nagradi z enkratnim' zneskom 75.000 S din. Upravni odbor je tov. Antona Ježa, mojstra galvanike, za predlagane izboljšave pri jedkanju, dezoxu, razmašče-vanju, lakiranju, kadmiranju in zaščiti posrebrenih površin, nagradil z enkratnim skupnim zHeskoim v višini 100.587 S din toda s pogojem, da tehnična služba — priprava dela pred izplačilom te nagrade upravni odbor pismeno obvesti, da so vse navedene izboljšave točno vnesene v tehnološke postopke — dokumentacijo. Sklepi 2. seje DS tovarne elementov za elektroniko Ljubljana (20.5. 1966) © DS je obravnaval poslovno poročilo tovarne elementov za I. (kvartal • 1966 in ga po priporočilu UO sprejel oz. potrdil v predloženi obliki z dodatnimi pripombami kot siedi: a) V zvezi s proizvodno problematiko se priporoča vsem obratom, ki so prekoračili stroške lastne cene nasproti planskim, da takoj pregledajo vzroke, podvza-mejo potrebne ukrepe, se striktno drže planiranih stre-škov po enotah - in vodijo točno kontrolo. b) Glede obratovalnih sredstev pa je v cilju doseganja programa oz. normativa ' potrebno podvzeti še naslednje ukrepe: — določiti maksimalne in minimalne zaloge — redno izdelovati (plan nabav — izdelati interne pravilnike po obratih, ki bi stimulirali vse osebe, , ki imajo možnost vplivati na znižanje ali zvišanje zalog. © Glede na sklep 15. rednega zasedanja DS združenega podjetja ISKRA KRANJ; z dne 12. 4. 1966, ki^priporoča Tovarni elementov za elektroniko," da ustavi postopek pri mešani arbitraži v zvezi z referendumom o odcepitvi tovarne od združenega podjetja, je DS tovarne po dolgotrajni razpravi prišel do naslednjih zaključkov oz. sprejel sklep: Splošna poslovna politika enotnega podjetja ISKRA, ki je v marsičem omejevala oz. zavirala samoiniciativnost posameznih čnot podjetja, je pripomogla k temu, da se je v Tovarni elementov izoblikovala težnja po sprostitvi iz togih okvirjev enotnega podjetja, po večji samostojnosti v vodenju internih poslov ter bolj elastičnem gospodarjenju. Pripomniti je vsekakor, da so finančni pokazatelji odigrali pomembno vlogo in privedli tovarno elementov do sklepfa, da je odcepitev od matičnega podjetja edini način, da si za prihodnost zagotovi pogoje za eksistenco. Od tod izvedba referenduma in nadaljevanje postopka prek mešane arbitraže. Najbolj nazorno ilustrirajo tedanjo situacijo naslednje številke: Za posojila raznim tovarnam Iskre je tovarna elementov v letih 1963 in 1964 prispevala 239,145.000 S din; prelita sredstva so v' letih 19^3 in 1964 dosegla višino 490,018.000 S din, ostanek CD 1S65, ki je še vedno na žiro računu enotnega podjetja Iskra znaša 328.277.000 S din; prispevek za pokritje izgube TEN. 1965 kaže 174.901.000 S din, skupna vsota pa znaša 1.232-141.000 S dinarjev. Situacija se 'je s L januarjem 1966 bistveno spremenila,-ko . se je enotno podjetje ISKRA reorganiziralo v združeno podjetje. Pozitivni momenti nove organizacije se kažejo že v prvih 4 mesecih poslovanja. Večja samostojnost, predvsem finančna, ki je v združenem podjetju dana vsem ehotam-tovarnam; je del tistega, za čemer je težila naša tovarn?, in kar je želela doseči z 'odcepitvijo od .enotnega podjetja. Z uspelo akcijo uprave in finančne službe združenega podjetja ISKRA-KRANJ — za pridobitev posojila iz republiškega rezervnega sklada, s katerim bi se uredilo prelivanje sredstev, ter v zvezi s splošno akcijo za sprostitev, prelitih sredstev — so potencialne možnosti, da ' bo Tovarna elementov debila povrnjena sredstva in sicer: — 174,901.000 S din za pokrivanje izgube v letu 1965 TEN do 3L maja 1966, — sredstva za pokrivanje izgube v letih 1963 in 1964 V višini 239,145.000 S din. Del od 490,018.000 S din pa bo v (Dalje na 8. strani) Beseda o prosvetnemu društvu Qiyi iz Horjula O težavah in uspehih horjulskega prosvetnega društva' — večina njegovih članov je zaposlena v Iskrini tovarni — smo že slišali. Ker'je bilo društvo v preteklem obdobju zelo aktivno, je prav, i če še kaj slišimo o njem. , V pozni jeseni preteklega leta me je nekega dne povabil- predsednik društva in režiser — drugače tehnolog Franci v naši' togamindj prisostvujem generalki Moli-erove komedije »Zdravnrk_po sili«. Seveda mi, ni bilo treba dvakrat reči in zvečer sem se znašel v garderobi med kostumi in, lasuljami baročne dobe. Po generalki sem bil prijetno presenečen in zaploskal sem skupno ‘z. nekaterimi priložnostnimi gledalci, ki so se. kot je izgledalo prisrčno zabavali.'Že sama zasedba' vlog je bila posrečena, vsi so se pa kar neverjetno vživeli v čas Mofierovega dela. Ansambel je s tem delom požel mnogo aplavza ne-samo v Horjulu pač pa tudi v drugih krajih. Skupno so igrali kar enajstkrat. Zadnja predstava pa je bila zaigrana v okviru revije vseh društev občine Ljubljana — Vič, Rudnik, kjer so bile na račun našega društva izrečene mnoge laskave pohvale. Kljub uspehom in priznanju pa jel imel ansambel tudi težave Poleg manjših, kot so problemi prevoza za gostovanje, pa je nepričakovano naletelo društvo j na nerazumevanje s strani šolskega upravitelja, ko je po' prvi predstavi prepovedal mladini obisk; popoldanskih predstav, češ, da je delo nemoralno. Kaj je botrovalo takemu sklepu, so samo domneve. S to gesto je' naredil veliko moralno škodo, društvu. Vzporedno s tem. ansamblom pa je mladina — večina je zaposlena v naši tovarni •— naštudirala »Miklovo Zalo«. Na žalost nisem videl nobene predstave, toda po pripovedovanju Horjulčamov sem sklepal, da sp mladi presenetili s kvalitetno igro celo zahtevnejše gledalce. - V društvu tudi deluje pevski zbor. Lani so priredili samostojni koncert, tudi le- tos ga nameravajo. Pogrešajo pa za vadbo in prireditve dober klavir. Horjulčani so -zelo zadovoljni z delom svojega društva, pogrešajo pa kinopted-stave. Lani je občina, že nudila del sredstev za ' nabavo širokotračnega kinoprojektorja, vendar društvu ni uspelo dobiti se preostali del sredstev. Tovarna je tudi sama bila'lani v težkem položaju, zato lahko- upamo,,. da bodo letos našli več posluha za njihovo željo pri vodstvu tovarne in samoupravnih organih. . ' . Prosvetnemu društvu za .njegovo delo v . pretekli sezoni lahko" čestitamo in pohvalimo mladi naraščaj, za prihodnje pa mu želimo boljšo povezavo s tovarno in še več uspeha ;v’ kulturno prosvetnem Udejstvovanju. Anton Drglin (Nadaljevanje s 7. strani) tovarna dobila vrnjena v letošnjem letu po dinamiki, kakor jo bo zágotoyil republiški rezervni sklad. Z'realizacijo tega je tovarni dana možnost, da svoja ustvarjena Sredstva takoj angažira za nujno modernizacijo proizvodnje. . V novo nastalih pogojih je torej vztrajanje pri zahtevi za izločitev póstalo brezpredmetno in je zaradi tega DS Tovarne elementov ! smatral za primerno, da po priporočilu DŠ pod jet já,-odstopi od svojih zahtev po odcepitvi in sklene, da se Ustavi postopek pri mešani arbitraži. DS To-* varne elementov želi, da se o vzrokih za ustavitev postopka točno in podrobno informira, DS združenega podjetja ISKRA, da še izognemo napačnim 'tolmačenjem tega akta. Pisma bralcev ŠE ENKRAT: »PREMALO SKODELIC« Glasilo »ISKRA« je v 12. številki v rubriki »Pisma bralcev« objavilo članek pod naslovom »Premalo skodelic.« - V odgovor piscu omenjenega članka in v pojasnil'0 vsem članom tovarne, posreduje uprava' »Restavracija ISKRA«, ki je po vsebini članka sodeč, edino odgovorna za rešitev problema skodelic nekaj- podatkov, ki naj pokažejo še drugo stran omenjene, zadeve. »V letu 1965 je bilo v restavraciji v obratu »Kontak-tor«~dano v uporabo 52 skodelic. Od celotnega števila jih,je ob novoletnem popisu ostalo le še 12. V„ januarju 1.1. se je povečalo to število z 10 novimi skodelicami, žal pa točno drži navedba pisca, da jih je od tega ostalo le 10. Če pri, tem upoštevamo, da se zaradi iztrošenja mora izločiti 10 % skodelic, se nujno postavlja vprašanje kje je 'preostalih 45 skodelic. Znano je, da nekateri člani iz obrata odnašajo skodelice š~ seboj. Včasih z vednostjo uslužbenke, največkrat pa brez njene vednosti. V večini primerov pa te skodelice »pozabijo« vrniti. Verjetno se vsi tisti, ki tako de- ISKRA — glasilo» delovne ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj lajo, ne zavedajo, da stane 1 skodelica 300 S din in, da s tem povečujejo stroške poslovanja, kar ima prav gotovo določen vpliv na ceno ali pa kvaliteto hrane. Istočasno pa s takim ravnanjem povzročajo zastoj v poslovanju in upravičene pripombe tistih članov, ki jim je tako .ravnanje tuje. ; Za ' konec 'naših pojasnil naj navedemo, še to, .da gornje pripombe, ne veljajo samo za obrat »Kontaktor«, pač pa to velja za vse poslovne enote »Restavracije«, saj finančni podatek za primanjkljaj v 1. 1965 pri priboru, steklenini, porcelanu in posodi iz plastične mase dosega kar - 460.059 S din. Zdi še nam, da podatki dovolj zgovorno pričajo o krivdi nekaterih posameznih za tako' stanje./Menhno, d,a k temu ni potrebno dodajati kaj več kot. to, da je -naša skupna skrb in odgovornost, da se takim dogajanjem napravi konec.« Pripomba- uredništva: Druga plat »skodelic« je torej znana. Stanje se torej po krivdi nekaterih posameznikov, ki odnašajo skodelice s Seboj v obratne prostore in jih ne 'vrnejo — ne more popraviti, saj kot trdi »Restavracija« bi vsaka nova dodelitev skodelic le začasno rešila problem, ker bi jih pač nekateri spet začeli odnašati s seboj. Kaj torej? — Vodstvo »Restavracije« je sicer uredništvu sporočilo, da bodo v kratkem dokupili nove skodelice iz plastične mase. dolžnost uporabnikov pa. je, da jih pustijo tam, kjer so jih dobili. Nogometna ekipa »Avtoizdelkov« je zmagala na turnirju Iz Nove Gorice Lep uspeh špotnikov V počastitev dneva železničarjev je aktiv ZMS »Podjetja za popravilo voz in.strojev Gorica« prganiziral "nogometni turnir,' kamor je bila povabljena tudi ekipa naše tovarne! Brez predhodnih priprav smo se vabilu odzvali, za kar nam kasneje ni bilo žal. Na turnir so se prijavili poleg organizatorja in nas, še ekipa »Dom šolskih centrov« ter ekipa »Garnizon« v Šempetru. Po končanem žrebanju smo za svojega nasprotnika dobili »Dom šolskih centrov«,... "Rahlo premoč v začetku tekme, s pomočjo katere smo prešli tudi v vodstvo, misleč da je zmaga že na naši strani, nam je v'zadnjih trenutkih tekme nasprotnik prekrižal s■ tem, da" je izenačil rezultat. Moči so bile tako izenačene, da po končanih podaljških še ni bilo zmagovalca. Sledile so enajstmetrovke, toda tudi te zmagovalca niso dale, zato je prišlo do žrebanja. Pri žrebu smo mi imeli več sreče: plasirali smo se, v finale Zmagovalec dnu-gega srečanja je bilo moštvo JNA, zato je bil le-ta nasprotnik v finalni tekmi. -Srečanje je bilo kljub izmučenosti igralcev dokaj živahno in lepo. _ Enakovredna borba se je vodila rise do sredine drugega polčasa, ko je sodnik dosodil'dokaj dvomljivo enajstmetrovko za našega nasprotnika, ki jo je tudi realiziral. Malo upanja je bilo na naši strani, vendar poguma nismo izgubili. Manjkalo je le še' 4 minute do konca tekme,, ko smo po hitrem napadu dosegli zadetek. 'Kmalu nato smo izsilili kot; lepo streljana žoga je našla pot v jnrežo. V zadnjih sekundah smo zmagali z 2:1 in Si priborili lep prehodni pokal. Razumljivo je, da smo zmago- na primeren | način tudi proslavili. - Rajmund Prinčič Na predlog komisije za izume, tehnične izboljšave in racionalizacijo je DS sprejel sklep o izplačilu odškodnine tov. inž. Alojzu Klinetu za koriščenje njegovega patenta »koronska tlivka«. Ta odškodnina pripada imenovanemu na osnovi-pogodbe za koriščenje njegovega patenta in na osnovi izračuna gospodarske koristi za L. 1965 znaša 435.679 S din ter gre v breme investicijskih sredstev. S k 1 e p i 2, seje upravnega -odbora Zavoda za avtomatizacijo (24.5.1966) ® Vodstvo Zavoda naj na kolegiju ZP ISKRA iznese problematiko plačevanja naših terjatev od _ posameznih tovarn in nakaže v kakšnih težavah je Zavod zaradi tega že dve leti ter i izsili nek skupni dogovor za rešitev vprašanja. O Vodstvo' Zavoda n^j po podatkih iz poročila za prvo trimesečje pregleda poslovanje v oddelkih z najnižjim in najvišjim poslovnim uspehom, da ugotovi iz česa izhajajo take razlike v poslovnem uspehu in da se. pristopi k sanaciji problemov, ki nastajajo v okviru določene panoge. 9 Pri izplačilu OD za prve štiri mesece leta 1966 se nerazporejena sredstva rezervna izključno za izplačilo počitniškega prispevka. , © Upravni odbor v % celoti potrdi predlog počitniškega . prispevka za leto 1966 in pogoje za izplačilo te,ga prispevka po predlogu komisije za izdelavo pravilnika o delitvi OD in ga bo predložil delavskemu svetu v potrditev. ; „ @ UO odobri Tehniški šoli za strojno stroko 10 brezplačnih počitniških praks. Skupno pa se za leto 1966 odobrava 40 brezplačdih počitniških praks s tem, da splošni sektor uredi razporeditev praks po posameznih mesecih. ZAHVALA Ob smrti našega očeta JERNEJA JERAJA se iskreno, zahval hi iemri vsem. sodelavcem v Z-^A in ATN za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na »njegovi zadnji poti. Hčerka Lojzka Korošec in sinova Marjan in Jernej DOPISUJTE V »ISKRO«! /