110
Osoda.
V lepoti nježni cvetka se razvija, Ne mami zlobne je nevihte sila, Varuje Stvarnikova roka mila, Duhteče njedro ji rosica zmija.
Preproge cerne se prikrade zona, Nebo mogočni stresajo gromovi, Vetrov razljutih tulijo glasovi, Glavico velo skloni tudi — ona.
*** Tako serce mladenču prosto bije, Pogum iskren v junaških persih klije. Osnov buceca burja ne podira. — Težav pa vzdigne se protečih ceda Za goro vgaša upa zvezda bleda — Življenje v persih mladih že umira.
Gr. Krek.