Politični ogled. Avstrijske dežele. Včeraj je začel državni zbor svoje delo aa novo ter vzame aajprej v razpravo davek na sladkor. Le-ta zadeva v prvi vrsti Čeako, kajti tam je največ tovaren za sladkor. — Sprave 8e ne bode tako k malu med ceske ia nemške poalance dež. zbora. Nemci še kratko in malo ne dado roke za-ajo. No, bode še pao treba časa, ki ozdravi bojda vse rane, tedaj tudi otročje kujaaje Nemcev. — Našim, štajarskim Nemcem bode najhuje v oči stol ministra za pravosodje. V Graakem dež. zboru so se še v zadnji seji hudo zagnali va-nj ter so mu ga z vso silo hoteli izpodaesti. Miniater baron Pražak ima pač goropadni greh na veati, ker misli. da ao zemljiške knjige tudi za slov. kmeta in da ae sme zato va rije vpisati kak dolg tudi alovenski, ae pa le neunSki. To upije pa v nemško nebo in zato tolik hrup zoper njega. Naši. slov. poslanci so jih sicer mirili a bilo je zastonj. Kar v dež. zboru leze in gre liberalao-nemško, prime se predloga, ki meri na to, naj pride g. minister na tožajo klop, pred drž. sodišče. Ali iz tega ne bode nič, kajti že ces. namestnik, baron Kiibeck, jim je rekel, da ne spada ta stvar čisto aič y področje c. kr. drž. sodišea. 0 tej seji štaj. dež. zbora govorimo še sicer na taako, kedar dobimo aje zapisaik v roke. — Škofu P. Funderju prireja se v Celovcu spomeaik ia ima priprave za-aj poaebni odbor v rokah. Stvar bi že bila prav, toda tem možem ae hodi toliko za čast ranjcega škofa, kolikor za nemško straakarstvo. — Koroški dež. predaedaik je prav žive krvi, kajti rado mu zdrkne kaj z jezika, kar druge zbode, Tako je rekel v zadnji seji dež. zbora, da posilna delavnica v Ljubljani ,,ai kaj prida za kor. potepuhe, ker bojda preveč s)oveni". Se ve, da je ta ,,beseda" zbodla Kranjce. — V Ljubljani so vse šole zaprli zavoljo osepnic. Tudi sejma aekaj časa ne bode v Ljubljani. — Dež. zborse je živo potegnil za gimnazijo v Kranju. Vai slov. poslaaci so za to, da se ne odpravi, nemški pa narobe. —, V dež. zboru v Gorici so premenili § 2 šolske postave, v novih paragrafih se pov6 na taako, od kod naj dobiva krajai šolski svet denarja, kar mu ga je treba. Umeva se po sebi, da — iz davkov. ,,Slov. jez", političao društvo v Brdih obnaša se dobro ter spomiaja po gostem vlado ali pa rodoljube na napake, naj jih odpravi, kdor jih more. — Odvetniki v Trstu so vsi po koncu. Kaj pa je ? Dr. Dukič je govoril pri c. kv. dež. sodišču hrvaški, ne italijanski. To je v reaaici velika hudobija! Tudi v dež. zboru v Trstu je prišlo vprašaaje v razpravo, v katerem jeziku naj ae dolg vpiše v zemljiške kajige. Skleaili so aovo postavo ia po tej bi se to aaj godilo le italijanski. Slov posl. Nabergoj ia Nadlišek sta aasprotovala ali to se ve, da nista ničesar dosegla. — Isterski dež. odbor ai bil vzprejel prošaje hrv. obeiae Vrbenik, češ, da velja za-nj le italijanščina. Občiaa pa se je pritožila pri drž. sodišču in tu se je razsodilo, da je storil dež. odbor — krivo. Ta razsodba služi še kedaj našim slov. obeinam. — Grof Appoayi poprijema od časa do časa ministra Tisza in njegovo vlado precej trdo? zadnji čas pa še posebej gledč stroškov ter misli, da jih drž. zbor dovoljuje Tiszi preveč ia brez prave potrebe. Mož ima brž prav! Vunanje države. Pri sv. Očetu je bila te dni deputacija katolikov iz Amerike, iz ,,Zediajeaih držav". Deputaciji aa čelu je bil kardiaal Gibbona. nadškof v Baltimore. — V Floreaciji je prišel fraacoski koasul — brž ko ne jud — s tamošajo sodnijo navskriž in kar h krati je zagaal krik, da je v tem razžaljeaje za fraacosko republiko. Človek pa bi mislil, da za to razžaljenje že ai take sile! — Portugalski kralj je zbolel a bolezen ni nevarna, ako je zdravaikom verjeti. — Francoski vladi, to je sedaajim miniatrom že ,,prede" ter ae bode čudo, ee pade vlada, ki aima nikjer prav zaupanja. Pri Wilsoau, zetu prejšnjega predsednika, bila je sodnijska preiskava, mož je izročil sam kacili 200.000 pisem sodniku v roke, se ve, da ne nevaraih. Le-te je lehko spravil v kraj, saj je imel za to 3 mesece čaaa. — Fraucoaka zbornica ai pritrdila, da se vzviša davek aa pivo, pač pa na žganje. — Na meji med Francijo in Nemčijo je aov dogodek — za vojsko. Nemški carinski uradaik je vzel fraacoskemu lovcu puško ter ga je še po vrhu vrgel aa tla. To je pae surovo dejaaje a za to ni, da se začne že vojska. — Nemški cesar je dal dvema škofoma, pozaaajskemu nadškofu ia šlezijskemu knezoškofu viaoko odlikovanje. Političaega pomena pa menimo, da ni v ajem. — Bismarck tirjaod drž zbora denarja ,,za vojne stvari", koiiko pa da ga terja, to ostaae — na ajegovo voljo — tajno. — Ruaki car je pisal do poveljnika v Moakvi, češ, da še ima upanje, da ostane vse pri starem, vsaj tri leta. Ljudje pa nimajo nič kaj vere v to pismo. Meada bode to že prav, kajti prihaja še vedno novih vojaških čet aa meje NemČije in Avstrije. To kaže vse drugo, le tega ae, da je Rusija za mir. — Ob meji Rumuaije so necega hlapca prijeli ter ga aatepli ia velik krik je zato v Rusiji, češ, da si ruski ljudje aiso več varni življenja. Sirote ! Cemu pa gredo tujim ]judem  na pot?—Bolgaraki kaez potuje aedaj po svoji  deželi. Njegova mati ga spremlja. Kar pa se  izvž o tem njegovem potovanju, ni posebno veselo za kneza. Ljudje, posebno pa še vojaštvo ae kaže jima posebne Ijubezni. To je vredno obžaljevanja, ali kaj čemo, ako je tako v resnici ? ¦— Turčija ne more plačati dolga Rusiji ter se izgovarja s tem, da je' v večib krajih ]akota. Oua mora tedaj za te Ijudi skrbeti, ki so v stiski. To je že resnica, ali težko, če vzprejme Ruaija ta izgovor za dobro. — V Abesiaiji se bojda že tepo Italijani ia Abeaiajci in če gre kaj vere poročilom iz Italije, godi se Italijanom dobro. Italijani pa nam naj ne vzemo za zlo, če mi nimamo trdae vere v ajih zmage!