Poglejte n* ttevilke pole« naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Š Telephone: CHdtea 3-1242 t} Lisi slovenskih delavcev v AmerikL Iftth. It« al the f>«t OfflM m Nmp f«k, N. I, (59 — Stfev. 69 Act ef CwgrcM #1 March »rd. 1871. i, i mmcmj kot NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na STOJ DOM (ima >A * hMI ta pnotaT). V s: Čitajte, kat Vas zanim «i :ORK, WEDNESDAY, APRIL B, 1942 — SREDA, 8. APRILA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. SABOTAŽA PO VSEJ EVROPI JZ VSEH KRAJEV ZASEDENE EVROPE PRIHAJAJO POROČILA O VELIKEM SABOTAŽNEM DELOVANJU, KI IMA NAMEN PREPREČITI NEM&KO SPO MLADNO OFENZIVO. — MNOGO TOVARN, KI IZDELUJEJO OROŽJE IN MU-NICUO ZA NEMČIJO, JE ZLETELO V ZRAK. Najvažnejša uničenja so naslednja: NEMČIJA—Forbaek elektrarna, ki je naj večja v Nemčiji, je vsled "nezgode" postala lieporaftma. Poročajo pa je bilo, da so bili nekaj u esse lito r-fa se je zgodila razstrelba, kjer je bilo zaposlenih več sto tujih delavcev. V Goetriiigovi :.ovamd blizu Duesseldor-razstrel'ba, kameri je sledil požar, ki je uničil več oddelkov toviarne. V tej tovarni dela vee ti-oe Poljakov, Čehov. Belgijcev in Francozov. V Newbergu so mehaniki sami pokvarili svoje stroje. 0 E Š K A—Sabotaže v Škotaže so se dogodile v 74 tovarnah; mučenih je foil o 18,000 trukov, naloženih z vojnim materialom; razstreljenih je bilo 30 municijskili skladišč in iztirjenih je bilo 184 vlakov. Neka tovarna v Parizu je svo-ju^proiav nlujo iaoKojŠai«, za 4o ■ekiwtotkov, *ker ao dekrvci pokvarili stroje. Pri Rouemi je zrletel v zrak vlak z milnici jo; pri Iflettn je bila zelo poškodovana železniška postaja in železniški tir. MADŽARSKA—Poškodovanih je bilo 6 največjih tovarn v deželi, med njimi tudi eiina tovarna za gumi j, največja kemična tovarna, ena prediluiea i nWertheimova tovarna za dvigala. Vsled eksplozije je bilo poškdibvano neko iniuiieijsfko skladišče in neko skladišče petroleja. ITALIJA—Ko je skočil s tira vlak med Castelvetra-no in Alcamo, je bilo ubitih 135 nemških vojakov. RUMUNSKA—Vlada je postavila v tovarne vojake, Ida preprečijo sabdiWzo. Pri neki železniški nesreči blizu Craiove je bilo ubitih 72 nemških častnikov in vojakov. Požar je skoro popolnoma uničil poslopje ravnateljstva -državnih železnic v Bukarešti. GRŠK A—Med Herrai in Dramo je bil iztirjen vlak z nemškimi vojaki. Ubitih je bilo naid 100 vojakov in uničena je bila velika zak>ga municije. Ko se je vlak zvrnil, so grške gueirrilske čete streljale nanj s strojnicami. POLJSKA—Guerrillske čete razdirajo železnice in ceste in telefonske zveze. JUGOSLAVIJA—Četniki napadajo nemške ganiizi-je iter razdirajo železnice in ceste. Predsednikov zastopnik v Indiji LOUIS JOHNSON, posebni odposlanec predsednika Roosevelta v Indiji, je bil včeraj v zvezi z Belo hišo, da poroča o razvoju v p ogajanjih za neodvisnost Indije Kolikor je znano, je Johnson predsedniku sporočil, da se bodo pogajanja najbrže razbila. Johnson je imel daljni razgovor z Maulano Abul Kal an A za doni, predsednikom V se-in- ( S^'x^n/^'lma Nacijske oblasti so pričele v Avstriji veliko kampanjo za Avstrijci se branijo delati JAPONCI KOLJEJO UJETNIKE Avstralski vojni minister F. M. Forde je objavil uradno poročilo o tem, kako so Japonci' veliiTvpii v v kongresu. (ilia 1 povečanje produkcije, kajti zlasti zadnje čase je produk na Novi Ouineji in New Bri- folijska zatsopqrka pa .-ia prej1 cija P° raznih industrijah tako zelo nazadovala, da so bile tain hladnokrvno pobili vojne ^;la* v ru7XOVoi?u z angleškim oblasti prisiljene izdati stroge odredbe proti zanikrnežem r. - - - dom Crippsom, ki je elan angleškega vojnega kabineta. Jla'o prej je Pandit Nehru naznanil svojo opozicijo proti Japonci so vojakom „a hrbtu £££ i'fwn ".^»lib'^™,,,,,,!>»l»-zavali roke ir. jih vstrelili ali ^h d^v i^feri - ta to' ' " .»van, je izjava, ki pomeni toliko, kot. • la se >m»iIo }>ogajanja razbila ujetnike. [zastopnikom sirom Staffer-! in odsotnežem Y Avstralijo so prišli samo' i— ...... trije vojaki, ki so ostali izmed desetih ujetih avstralskih vojakov, ki so ibili vjeti pri padcy Raba u la. Iz Nemčijo, zlasti še iz Pore-nja, so bile v Avstrijo premeščene mnoge velike industrije, ker so skoro popolnoma varne prebodi i z bajonetom. Vsakemu avstralskemu častnifke so Japonci izročili revolver z ©nim|p0 angleškeun načrtu za indij nabojem ter mu Je bilo ukazano, da se sam vstreli. Bden, kateremu se je posrečilo )>obe-,amil i, se je delal, kot da je mrtev, ko je japonski častnik irle-dal, kdo bi bil še živ, da mu s svojim strelom konča življenje. Trije, ki so se rešili, so tri dni hodili, «e vedno z na hrbtu je bilo zgrajenih. ■Četudi so se po naročilu nacijske vlade uprave tovarn zelo ski domini j bi Anglija sklenila .trudile, da bi povečale produk-z vsako indijsko državo pose- j eijo do skrajnega viška, vendar bno pogodijo, a ko 'bi katera ho- delavci ne kažejo j »osebno ve- teia no vojni ostati izven indijske federacije. PawKt Nehru je objavil svojo izjavo po razgovoru s Cripp-som, ki je v Indijo prinesel angleški načrt in ki je izročil Pan-'dit Nehru in Azathi zadnjo iz- zavezauuni rokami in rapjenijijayfc jm*leškejja-^abineta.-p red no so bi\ re*em. Kako so pobegnili, poročilo ne pove. Pandi* Nehrn je govoril na sestanku, ki ga je sklical Tha-nu Pillav, predsednik Travan-j core državne narodno konfe-Bombardiranje Aleksandrije renee, ter je imenoval we one, Kot pravi poročilo iz Kaire ^ govore o pogodbah x ""lijsK-v Egiptu, so sinoči osiški aero- nu državami, uon-e. Bekei je plani bombardirali Aleksan- tudl< da . f u-leskl drijo, ki je veliko pristanišče j Poslanci ka rkoli, md^ski naro- za angleške bojne ladje v Egip- j tu. Ubitih je bilo 8 oseb, 32 paj ranjenih. Egiptsko ministrstvo Japonec posreduje na Balkanu Po enem letu, ko je Hitler vpadel v Jugoslavijo, je politični položaj na Balkanu ostal neizpremenjen in celo zelo negotov, tako da je smatral Hitler za potrebno v presto-lice balkanskih držav poslati japonskega diplomata, da pridobi te dežele za pomoč v spomladni ofenzivi. V imenu Nemčije, Italije in > Japonske je bil v Budimpešto1 Nemška radio podaja nazna-pos am japo&ki poslanik vjuja, da je v svojem glavnem Beri i ura. general Hi rosi Oškna,1 stami Hitter prejel Šefa ru-ki ima popolno ©blast za po ga- c nunskega generalnega janja v vseh državah, ki jih bo generala iSteflea. dbrskal. | -—-— V Budimpešto je prišel včeraj in bo po/ji e je šel v Sofijo in Bukarešto. V Sofiji «e lx> tudi sestal s svojim tovarišem japonskim poslanikom v Ankari. V balkanskih prestol i r »ah bo Os Lin a t kulšal iwmirili duhove, ki ne verujejo več v nemško zmago in se stkušajo izmuzniti i*z svojih obveznosti glede vojaške pomoči Nemčiji v Rusiji. za notranje zadeve pravi, da je na lastnini povzročena škoda le malenlkostna. Drugo poročilo iz Kaire pa naznanja., da je neki ladji blizu Siueškega kanala -zletela v zrak zaplenjena italjauska mu-nieija m da je bilo pri tem u-bitili 30 oseb, med njimi 8 angleških vojakov. 80 egiptskih delavcev je bilo ranjenih. Razstrel'ba se je dogodila pri razlaganju municije z ita-Ijanske ladje. Poroka po radio Starimi Ide West v Bom an, S. C., so naznanifi, da je bila njuna hči p o radiogram u poročena z ameriškim stotnikom Francis Newton Culler-jeni, ki je v službi v amer, ar- di so združeni hi >e 1x)do borili proti vsem onim, ki okušajo razdioižiti Indijo. "Ostali smo združeni v su-ženjsivn," je rokel, "in ostali bomo združeni v svobodi . . " Iz teh Nehmjeve izjave je razvidno, da indijski kongres ne bo zadovoljen s kakim kompromisom srlede vprašanja, kdo bo v sedanji vojni vodil obrambo Indije. To oibrambo indijski narodi zalrtevajo sami za sebe. Hke volje po tavljoui oc»K»ri deWlajak-ev j ^ |>n ^])roi!ov zelo var- ..... . , a 'čno postopati z gumijevimi dve precej veliki holatniski ar- madi poti poveljstvom genera-lov Sehillinga in Pressmana še vedno držite precejšen del Jave in se borita z Japonci. Kot pravi general van Mook, ste obe armadi ddbro založene z živežem in milnici jo in se moreta še dolgo vstavljati Japoncem. štalba Zračni manevri okoli Gibraltarja Iz Ija Linea v Okolici Gibraltarja prihaja poročilo, da je bilo veliko število, angleških aeroplanov vseh vrst na manevrih nad Gibraltarjem. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps! Ista hrana za častnike kot za vojake Po posebni odredbi italjan-skega vojnega ministrstva so 'bile v Italiji odpravljene pose, bne kuhinje za častnike in bodo od sedaj naprej dobivali častniki isto hrano kot navadni vojaki. Ob istem času pa je vojno ministrstvo tudi prepovedalo postreči civilnim obiskovalcem v vojašnicah 2 vojaško hrano. Navzlic pritožbam pa dobivajo italjan-ki vojaki boljšo hrano, kot pa jo kua rivilno prebivalstvo, kajti italjan-ki delavec za svojo družino nikakor ne more dobiti dovolj hrane, da bi se vsakdo do sitega . mad i v Karaei v Indiji. rhiller, ki je prideljen ameriški zračni sili in je tudi doma v South Carolhli, je svoji' nevesti jx) radiogramu poslal naslednje sporočilo: "Od danes naprej te -smatraj za mojo. postavno ženo, Ida West Culler. Odgovori New-Ion Cutler, Ameriški konzulat, najedel. Po-ebno primanjkuje Ivcrači." j brane db koncu tedna in boga- Ida West je odgovorila : ; itojši ljuo-dolgo zaročena jn .se bo vršila; rabijo za nove čevlje. Sploh porOka, kadar se Culler vrne v .Italija zek> trpi vsled pomanj-Zd ružene države. ' kanja ntnaja. Gumija ne primankuje Trgovski tajnik Jesse Jones jo izjavil, da zvezna vlada polaga vso skrb na to, da se u-metni gumij nemoteno izdeluje in tla jo sedaj že vse tako u-rejeno, artment je naznanil, da je pri volji vsakemu dati natančna navodila glede obdelovanja vrla. Pol jedel j-"k emu d epa r imen tu je treiba samo sjKjfočiti, ikjo se nahaja kak vrt in department ira bo poslal natančna navodila. Vrtnarji Bele hiše se Še tio-pominjajo, kako je bilo pod predsednikom Wilsonom, o M) se okoli Bele hisc pi.-ly ovce in so bolj zadovoljni s sedanjim načrtom, da bo letos pravi zelenjadni vrt. Ovce so namreč smuo obirala grmovje in so gra poškodovale. Trava pa je t astla in je po nekaterih krajih z ras tla dva čevlja viso-jko. Travo so s «tiojj ptikosill in posušili. In pridelal", so je mnogo in jo odpel iali ter ]iro-dali. Čreda ovac je od 17 na-rastla na 48 in e" in "zrveze" med poed'nimi Hitlerjevim;i zasedenimi ozemlji, pač ne mate spremeniti stališče Jayelaviy, ki je "S svojo izbilo 27. manca jasmo pokazala • da noo prinesla j>opolno zmago, bo odločilna za celo vojno. Toda po 9 mesecih naj 1 jutej-$h bojev poročila še ne prinašajo nikakih vesti o kaki bližnji odločitvi. Vendar pasose od'decembra, ko so Rusi iz defenzive prešli v odločilo ofenzivo, dogodile razne premjembe. Obleganje Moskve je bilo zlomljeno in od itieUaj naprej se nemške armade, ki so do tedaj celemu svetu veljale za nepremagljive, neprestano umikajo. Nemci so bili pod močnim pritiskom rdeče armaftde prisiljeni pustiti nekako šestino zemlje, ki so se je polastili v nekaj več kot petih mesecih. In pri tem so imeli strahovite izgdbe. In vsakdo se mora čuditi, kako krčevito hrami j o Nemci svojo i črto in rajši padejo, kot pa bi se umaknili. Zato je tudi v!a.da vlozih 7 zelo mak) Nemcev vjetih. In pri vseh velikanskih izgubah in navzlic nenavadno hiidi zimi so nemški vojaki obdržali občudovanja vredno moralo. Pa tudi ravno sedaj se vidi v ruskem prodiranju precejšnja prememba. Po poročilih, ki prihajajo s fronte, se more sklepati, da se Nemci še vedno drže svojih močnih postojank, kot so Ržev, Orel, Kursk in Harkov, od koder hočejo po že prej izdelanih vojnih načrtih pričeti svojo veliko spomladno ofenzivo. . Na jugu, kjer so velikanske pokrajine pokrite z globokim blaltioin, Rusi še napredujejo, toda zadnje tri tedne postajajo nemški protinapaJdi vedno močnejši. In Moskva to priznava. Pa tudi ruski zastopniki tako v Ameriki kot v Londonu vedno glasneje zahtevajo, da se odpre nova fronta. Pred nekaj dnevi so Nemci v predelu pri Kalininu izvedli protinapad s 50,000 vojaki. Morda so bili ti vojaki poslani, 'cfca osvobodijo svoje tovariše, ki so zajeti okoli Staraje Ruse*. Ako je foil 'to namen te armade, tedaj se ji to ni posrečilo, toda s tem so Nemci pokazali, da imajo še vedno močno armado, ki še ni omagata in 'da imajo še tudi rezerve. Dasiravno se pomlad na celi fronti Še ni pričela, vendar Nemci že iščejo slabotne j še kraje v ruski črti, da bi inogli vMariti in s tem pričeti ofenzivo. Poglavitno za Nemce pa je, da Rusom iztrgajo iz rok ioda vaš?h življenj; svoboda življenj omh, ki jfh ljubite — vaših sodržavljanov — vašega naroda. Nskriar niso bili sovražmiki *»vo»bode bolj tii-anski, bolj o«sor nt- 'bolj brutalni. 'Vaš narod je Boga-boječe, ponosno, pc gnnjno ljudst\-o, ki jo skozi svojo zgodovino dal prednost svoji sn-obodi pod Bogom pred merili drugimi svr ham i.. »Mi. ki o«tane«no doma, ima mo wo je dolžno«ti.da jih izpolnimo — dolžnoMtp, ki jih v mnogih ozirih dolguj«no vam. Podpirala vas bo vsa sila in moč tega naroda. Zmago, ki jo priborite, bo zmaga vsega ljudstva — skupna za vse. Vi odnašate s seboj nado, zaupanje, hvaležnost in molitve svoje ^nižine svojih sodržavljanov svojega predsednika. Ria«klm B. Rooswelt.M KUPUJIE Jtojake prosimo, k o pošljejo ea naročnino, da se ^sltUhijejo — UNITED STATES * odroma . CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno PAN-AMERISKI DAN. Ko vse Amerike proslavijo Pan-American Day 14. aprila, bo ta dan posvočen 52-otbletnici ustanovitve Fan-Aimerican Uni je in ponovnem, prienavanjo prostovoljne zveze vseh ameri-fikih narodov v emo kontLnen-talno enoto. Ideal liemdefere vzajemnosti je bil sproženi od Simona Bali-kara leta 1826. Od tedaj je preživel pomanjkadije zanimanja, i-lučajne revolucije in tregov-Fke napetosti. Solidarnost vseli AmeiHik je wdaj, ko vojria gro-7.i, pokawnje, kako komi^tno je bilo med-ftmerfciko sodelovanje. Dokais te dakfeopežne smeri, za katero letošnja prwtfova Pan Ameriškega Dne potnenja važen mejnik, je zlnt^i videti v tem, da so hemrisfeme gospodarske delan^noeti postale mno-živabn^eiše v zadnjih letih. Te so dovedlt* do zdravili preureditev tngovskifi odnoišajev ti a dolgo V^rfijerm i trgov- ski doteoVOri, sWenjeni med Združenimi državami m dva-na^torieo dmgili ameriških republik, so defter p imer za to. •Mnogoštevilne ti»fd-an»er'i%e konference v zadnjih letih »o dokaz, da am*erit?ke reprtblike imajo odločeni namjen okrepča ti svocjo lastno neodvisnost in tiapredovati duih demokracije Te konference so znatno poepe- Maša zadušnica ob obletnici tragične smrti dr. Kulovca Dne 6. aprila je bila v slovenski cerkvi sv. Oirila v Jfew Yorku slovesna maša zadušnica za pokojnega slovenskega ministra v jugoslovanski vladi v Beograd ar. Kulovca, ki je padel med prvimi žrtvami beograjskega bombardiranja. Žalno službo božjo je daroval župnik rev, Pius Petric ob asistenci rev. B. Ambrožica in rev. Mandulica. Med sv. mašo je imel župnik slovenske župni-. je primeren nagovor v čokt spominu zaslužnega pokojnika. Žalne svečanosti so se udeležili predstavniki ju^osk*vanske vlade, ki foivajo v Ameriki nai veliko levilo članov new> or€4te jugoslovanske naselbine.—JIC. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Gt-osi letiio proti severu Poročilo" iz Philadelphije pravi, da so včeraj letele velike jate divjih gosi proti severu. To pomeni, da je pomlad že v deželi. šile zavedanje hemisfernili de^ alov neodvisne snverenitete. \~zajemno zaupanje in prijateljstvo, vzajemno gospodarsko sodelovanje, kolektivno odgovornost in splošno solidarnost. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JKDNOTE ZNAŠA 127.24% •> cfct.ro »s« 33 m c hofcS Mm« MU afojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-Mmi: I* Mtisofarentid' iMporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN -SHI *A«#M&Ki 4KPNQTI. kjer m lahko zavaruje« za amrtnloe. razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, fit. S. K JfONOT^ «. JGUNOf^ sprejema mo6ke in ienske od 16. de 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. & S. »UP^iaT.-i fe - -"^sf • i . - fi. B. Ki ADNOTA Izdaja najmodernejše trste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. ■ " tL 9-- €> .'StSOf l je .••. K, 8* m, Je prava mali vdov in sirot. Ce ie nisi bogate katoliške podporne organizacije, po- Zm aite»ff«eip»lralnini in aa vse druge podrobnosti •e obrnite na uradnike In aradnieo krajevnih druitpv K. S. K. Jed note, aH pa n«: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois >*a ponovna vprašanja .< ^rani tukaj nastanjenih inozemeev ki hočejd znati, da-li njiliove bauene vlege ali drug: denar in lastnima so podvrženi kontroli vlade Združenih držav, fede rakia. zaikladuiea (Department of Treasury) odgovarja v nedavni izjavi: Inozent'i. ki k* »taHinali Združenih drŽavah pred dnem 17. junija 1940 uživajo ir»te finančne pravice kakor državlja ni Združenih držav in se od njfh ne zahteva, da prijavijo stainje svoji finao>e. Inocaemici, ki so prišli v Zdr. držm^/ po dnevu 17. jronija 1940 in pred dnem 23. februarja 1942 uživajo znaeaj 4 4.splošno licen-Kiranrh incKB«Jls.k;'h di»žavlja> nov" v zmislu Treasury G«ie-ral License Xo. 42 in imajo i»te finančne prance kakor ameriški državljani, ako nko poslaniki. oziroma državljani kafcr iznued spadaj navedenih dežel. Ako pa so podaniki, oziroma državljani kakt izmed spedaj navedenih dežel, morajo v svr-ho. da uživajo znaf-aj "splošno IVien^iranih inozemskih- di-žav-ljanov" prijaviti svoje finančno stanje na tiskovini Form TFIR-42. Albanija, Aindora, Avstrija, Belipija. Bol??arija- Za&eo užival -ste finančne rpravice, kakor v»ak ameriški di"žavljan. bivajoči v Združenih državah. ♦Treasury n-Jpartinerrt tudi nartrlaša, da vsakdo, ki vloži rtrijavo za "obe. mora tudi vložki drugo prijavo za vsak posel, ki ga on upravlja. Obe prijavi se n upravljat a na tiskovini Form TFR-42. Thika.i bivajoči inozemei- ki fo prišli v Združene države še le po dnevu 23. februarja 1942, spadajo v povsem, drago kategorijo. Trr inozemci se *ma>t raja s strani TVeasury Department a kot "bloekctd nationals"' in njihovi načinu so podvrženi strožji kontroli. Treasury Department naglasa okolščino, da General License No. 42. ne opro^ea računov oseb al.' podjetij, ki so delovali v korist o«ifščnih dežel, niti se ne nanaša na japonske podanike. Za Japonce veljaj drue^a generalna licenca. »Podrobnejše informacije, kot' se uradno naznanja, se morejo dobivati od Federal Reserve Bamk ali njihovih podružnic o-7riroma od lokalne banke kjer inozemee posluje.. V teli pomladanskih dneh, še bolj kot prejšnja*leta, sleherni ki Ima na razpolago- najsiboui še tako majhea košGek zemlje okoli hiše, obrača v mislih načrt, kako bi -uredil zelenjavi vrt. Ker poljedelski urad Obrača pozornotvt na velike zalite-•ve živeža od strani narodov, ki &o v boibi v tej totalni vojni in od narodov, ki so bili zavo-jevaiii, je pač primerno, da nekoliko pfše o tem. Bolj zanimivega in strokovujaškega opi sa vrta ne bi mogli želeti, kot onega, ki je izšel izpod i^eres-n J otipa S t rekelja v Vodnikovem koledarju za leto 1940. UNTED STATES SAVINGS BONDS iaSTAMPS ZELENJADNI VRT Lega Najbolj zdrava liraua je sadje in zelenjad, ki vsebuje za naše telo neobhodno potrebne soli in vitamine. Zato bodi skrb vsake gospodinje in matere, da prideluje vse vrste po vrtnine v najobilnejši meri. To se ji bo pa posrečilo le, ec jo bo gojila svet brdovit, napravimo past ve (teruse), ki jih podpremo z zidom ali z rušo. Velikost zele-. njaduega vrta, ako zemljišče ni že omejeno, določimo po potrebi domače uporabe, oziroma v tržne svrhe. Zemlja Zaradi obilne vlage, ki jo potrebuje po vrtnina, mora biti vi t globoko prekopan (rigo-lan). V globočino pi'erahljana v dobri legi in zemlji. Vsa po-j zemlja vsebuje več vode kakor vrtnina z majhno izjemo ljubi; vložana trda zemlja. Zato je južno, odprto lego, ki ni zasen. prvo delo ob napravi vrta rigo-cena ne od visokih dreves ne lanja 18 do 14 ineev globoko, od zidov. Zaradi zavarovanja Fri tem pa delamo tako, da setev in nasadov proti mrzle- vrhnjo, rodovitno, živo plast mu severnemu vetru, zlasti za zgodnje pomladanske setve in pozne jesenske, ogradimo severno stran najbolje z zidom,( sicer pa s kako drugo ograjo, ostale strani pa le toliko, da ne morejo vanje uhajati živina ali drugi ne|x>klicani gosti. Da voda ob nalivih ne odplavi ja zemlje in setve, ocLberemo vodoravno ali le nekoEko proti juga visečo logo. Koder pa je »KRI KOPRIVŠEK in njegov orkester na ploščata Teredoka Polka Na plauincab—valček Štv. M 575 in DI OtnCSNE UNIVERSITY TAMDUR2CA — it v. M 571 Za toz. cenik !n cene nlošC se obrnite na: JOHN SIARSICH Inc. «63 West 42nd Street, New York ^IllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUgj Note | za PIANO-HARMONIKO S all KLAVIR BREEZES OP SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni cas> SLOVENSKI FANTJE VSK BOM P RODA I. A SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERC KOLO *• r OHIO sylvia polka TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR TVALTŽ spavaj MILKA MOJA orphan WALTZ SIVALKE izvežbane in ki se šele učijo— za šivanje trakov iz usnja na moških klobukih. GOOD VALUE HAT 19 West 4th Street New York, N. Y. DEKLE NA VRTtJ OJ. marlcka. PKQIJAJ S Zidana m ar ki.a (puika) VESELI BRATCI {mazurka 1 ~ 5SS RARCICA MlJtDT kapetane S KO PTICICA TA MALA ZVEDKL SEM NEKAJ M POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE M oremo na Štajersko StajkriA HAPPY POLKA s ČE NA TUJEM - s 35 centov komad M 3 za $1. M MOJA DEKLE'JE SE MLADA Po Joe komad: Naročite pri = KNJIGARNI " SI OYEXIC PUBLISHING CO = tl6 Wert lRtfc St.. Nttv York = zemlje odmetujemo nazaj na površje, spodnjo ,mrtvo plast zemlje imenovano, pa le pre-rahljamo. Ako bi delali obratno, to je, da bi ob rigolatiju spravljali vrhnjo zemljo v nižino, s|»odnjo, mrt vo, pa na površje, bi trajalo mnogo let, preden-bi tako zemljo napravili rodovitno. Za vrtnarstvo je najboljša peščeno-ilovnata zemlja. Ako je v njej preveč mastne gline, jo popravimo in izboljšamo najhitreje z dovozom eeštnoga blata, peska aH:celo drobuega preuiogovega pepela. Tudi spr-etenina, ki nastane po gnojenju s hlevskim gnojeni ali s kompostom. rahlja zemljo. Ako je zemlja preveč lahka, peščena, tudi ni prnuerna za vrtnarstvo. Taka ue Zadržuje vlage in vrtuino tare suša. Na tako bomo napeljali primerno količino težke glinaste zemlje. Ker zadostuje za domači vrt manjši prostor, ni velikih strotiov m; truda, ako na omen jeni način napravimo zemljo najprimernejšo. Pota Xa zelenjadnem vrtu imajo družinski člani, razen pozimi, vsak dan opravilo. Vrste »o setve, pletev, o ko pa van je, presajanje itd. Zato |Ki morajo biti primerna, osusena pota, da ne brovihno po vodi in blatu. Usmerimo jih v ravnili črtali. Ob vhodu naredimo glavno, 3 do čevljev široko poT. Po potrebi, ako obsega vrt nad četrt akra površine, nared'tn© še Mraitske poti, ki pa najine bodo širše od dva čevlja. X: neobhodno potrebno, da ;>oii omejim, da si jili omejene s menjem ali z betonskim obrob-kertn stalno držimo v redu; vsekakor pa se je izogibati debelega in visokega betonskega obrobka. Prav lep in dobičkonosen obrobek naredimr», primer, z mesečnimi jagodami, z drobnjakom, tiniijanom iii z drugimi nizkimi disaruimi rastlinami. Površina poti pa mora biti v i^ti višini, kakor je zemlja zraven na gredah. Sicer se steka zemlja na pota in jili dela blatne. Posujemo jih z gTamozom, po vrhu pa z drobne jSirn peskom. Zaradi odtoku vod** naj bodo poti napete, to je v Sredini nekoliko višje kakor ob straneh. (Nadaljevanje sledi.) 4823484848534823232348534853 53485323235348234853534823485323 "GLAS N A B O D A" — New York WEDNESDAY, APRIL 8, 1942 VSTANOVLJES LETA 1893 I I Poročila it raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Rdeči Križ išče delavce 'Ameriški Rdeči križ v Ontu- 1 rio 'potrebuje 12.000 žena in de- H. Emory, ki j. ravnateljica šo-klet, ki bi bile pripravljene le za bolničarke na vseučiinšču prevzeti mesta pri Nursing Auxiliary BeiMva of tlie Red Oro-s. Te pomočnice so neobhodno potrebne in jih bo skuhal ti Obiti otFbor Rdečega križa v Torontu. je Ontario divisiexn Nursing Committee izdelal načrt, za zasilne uezervo bolničark. in po celi provinci Ontario bo Mrs. L. Stuart Laueh- za provinco Ontario. PrLglaše-• lune?, ki je krajevna predsedni-ne žene m deikleta se bodo uči- ] ca Canadian Red Cross Corps, le za betu ičaiike ter bodo oprav- pomagala organizirali rezen o ljale »vojo sluvlbo po demovih bolničark. ali 7m kjer bo potrebno. Ta rezerva bolničark bo poslovala pod Civilian Defense* Committee, aii pa pod krajev-nni zdravstvenim uradom. Ta rezd:va zasilnih bolničark Cela provinca je razdeljena v posamezne okraje in v vsakem dk raju stoji na eofln bolničarke šole izvežbana bolničar/-ka. Krajevne podružnice pa bode ravno tako imele svoje te- 1k> obstojala iz tiveh skupin. V,čaje i>cd vodstvom ;zučeaiili Hkupini št. 1 bodo že izvežbame j bolničark. V teh tečajih IkkIo bolničarke, ki so pripravljene pomagati za slučaj kake potre-b in v kniki op'dejmaji. V drugi skupini pa bodo žene in dekleta. ki so obiskovale tečaj za strežbo )>olnikov, Iwxlisi pri Rrkteem križu ali pa prt St. John AiHbulance As9<*oo'ation. ali pa hočejo obiskovati ta tečaj. Obe skupini pa Ixvte dobili posebni prw*k za opravlje-nje bolniške službe v vojni. IFctl vodstvom M>« Florence poiičevali ravniki, dent isti in Sbolničanke. Neben okraj ni tako ma.;li n, da n. bi prišla bol-ničaiika za paojk prostovoljnih bclui-kli strežnic- . Mii«. Arthur Kisli, predisedni-cn Rdeče-j^a križa v Ontario je rr^kla. da sf * mesto zopet dvignilo in se bo razvijalo. Uradno ;ie bilo naznanjeno, da se bližajo boljši'časi za zlate t rudnike Svlvamte, Lake Share in Kirkland Lake. V Lake Shore rudniku pa. se ne l>odo omeji L; samo na 7000 čevljev globok rov, temveč bodo iskali zlato še nižje. V jsylo-fedčini 5400 čevlja je bogata alata žila, v gloliočim 5T*00 pa ni mnogo obetajoča: Vendar pii kompanija pričakuje- da bo v tej \~liki gbfoočini zasledila boljAe ž; le drobcene rade. V Loke Shore rudniku se V obratovanje znatno j>ove*čalo cm sedaj pridelujejo do 1000 ton ^Jate rnele na dan, medtem ko j so je za čjvsa stavke pridelali [komaj 200 ton. ' ~ • SlovsutcL v DianjcudL STRAH V KIRRLAND LAKE Živahnost, ponos in bogastvo trik trgovin, zapuščen« reetav-nekih krajev severnega Onrta-! racije .to je izgled današnje-»ija v Kanadi j,' ostaio samo'ga lvHrkland Lakes. Več sto de-še v spominu. . Vsa znamenja | laveov je že odpotovalo od tu-kažejo, da se Kiukland Lake1 kaj, drugih tisoč čaka na delo bliža usodi • za negotovi' ca«. Rudniki si^-bra ,n cobalta im- v rudnikih. Obljub za delo je in wlo, zam»Hjeinofct, skrbi. ne<- lujtjo že več desetletij, vzrok vesele obraze srečan>o vsepo- i SPOROČILO ANGLEŠKEGA NOTRANJEGA MINI- je miaki cena srebra. Cobalt je ruda za mešan je v izdelovanju jekla. • Cobalt je tudi iaue kraju 70 milj južno od Kir.!k-tond ljiike, kateri je tafaorekoč z vsem svojim srubrom pozabljen in zapuščen. Stari in mladi narod, turist«": in popotniki znajo, da je Cobalt mrtvo mesto. M»'«mi rudniki srebra t m oobalta. pra/Hi hiše in trgovine, zarjavele traenk'e cestne želeanibe, je vse, kar je Ostalo od nekdanje živaknosti tega nwista. i . ' Rudnike ibodo zaprli, Kirk-land Lake bo mrtvo mesto" te vrste strah it krožil po našem nveatu pred stavko tukajšnjih rudarjev- Njegovi odmevi so se valili v sc^edne rudnike in po celi Kanadi. Tega straha brez belih cur.j os organizirani radarji (izwrile na domači fron ti) nit o vstrašili. pač pa se vali po mt*tu. opremlja midarje nmodobni. nevidni hi olWnitljb strr>h. Hrrrzdelaost in vedno nemirne želje za delav?ke pra-j viee. NV'patr otieno delo rudniških baronov hoče, tla vtepe te vrste strah v žiie rudarjev tukaj in v drugih m^ih. Skromni za- 1*:etlno bo zasedanje legi^la-, ture kanadske province Onta- 8 otixjik- kateriii najstarejši je ct*p a TTTATIRT A VTJT rio od^deno. 1k> še predlož -Uar 11 let. Kad njim se je v t r- Jr na resolucija, po kateri naj bij gala skala ter ga zadela in vrg- L/f«10"; — bila sedanja vlada podaljSaffia1 la 200 čevljev globoko. - l^nt on.ki radio ^po- za ono leto. Ministrski precWd- ^brouil je. bil tesar in je de-!«*a ^ojavko angle- o k Hepburn se se;3tal e svo- lal z dela\xsem Johnom Mo-1^ notranjega mmistra j in ji liberalnimi pri-taši, ter!! asom, katerega .je posial najIIolborta Momsona, s jim 1k) Okušal pojasniti politic-j vrli po mero. Ko je bil Moras sporoča Jugoslaviji: ni položaj. ! na gorenjem klinu lestve, se je! "Danes, je obletnica dneva, Hepburnova vlada =e prišla odluščila skala, ki j- padla na ko Nemčija bi-ez najmanjse-na krmilo leta 1937 ter je Drtbreuiia, ki- js- i«ieH.-na}brže w povoda ardivala »a navzgor obrnjen hrbet in \-sled način Beograd in dru- tega ni opazil, tla še je skala nezavarovana mesta Jugo-ntrgala. katero tla j v svojem zadnjem letu. Sedan^ vladi je mogoča fiamo dvdjna pot: ali naj razpiše nove volitve, ali pa naj svojo *kiž-l»eno dobo podaljša za eno leto. Hopburn je že voekrat naznanil, tla je proti temu, da bi bile volitve v vojnem času.. < "etudi pa je bilo zadnje me-sece večkrat povdarjeno, da bodo razpisane nove volitve- se to najbrže ne b rodilo. Vsled toga bo sfdfm.ia vlada ostala na krmilu še naimanj eno leto. •Konzervativna stranka je pripravljena dovoliti, da ostane liberalna vlada še eno leto na krmilu, ikajti. ako bi bile razpisane nove volitve, l>i bila zopet iTTvol jena liberalna vlada za na daljnih pet k«t, medtem ko lw> s potlaljšan.Tem ostala samo še orno loto. mesta sla vi je. Iz Londona danes pošiljam prebivalstvu Beograda in vseli drugih mc-t v Jugoslaviji pozdrave in izraze sočutja i in občudovanja, prebivalstvu VEČJA VFORABA OGLJA 'V Kanadi so pričeli v veliki množini vporabi jat i oglje za iz- > , .. , delovanje lahnih sestavnih ko-,1"081; yo lotom, ,tako vin za aeroplane m izdelovanj ftraslle ^^ leto Htnodnika, vsled česar so pri- ^ tako nemškim, čeli oglje žgati v zelo veliki ^alijanskun, anadžarskmi m množini. Pred vojno v Iva- koprskim nasilnežem. Tudi 0CE ŠTEVILNE DRUŽINE UBIT. A" Ttiburn Miiivc v Kirkland T^ake v Kanadi bil 26. marca ubit rutlnr James Dubreuil, oce nadi oglje večinoma rabili za podžiganje otraija. V mmogth krajih Ervrope in Avstralije, kjer je cena gasoli-na zelo visoka, so zadnja leta ]>orafbljali oglje tudi za gonlji:-ro ftilo pri avtomobilth. Iz oglja pridelujejo pl'un, ki se \-porablja kclt gonilna sila. Ker je vtporaba gasolina v Kanadi \Tsle bridkih iz-kn%jffli po končani stavki. Zu nanjffst je vtMiotapda- notran-^ont še g"c*ri pri zavednih in na-preelnih rudarjih severneira <>n tarija. _ . . Pritajeno nasmejane ra%ma-telje rudnikov -n etavkoloance tudi za.-leefuje neki novi strah po ulicah in pri delu. Nedru-žablic^ pri delu v rudnikih se o?iKfuja vsak dan in skoraj po-. ^■«od, to je rezultat-ncsporazuma delavcev in deloda jaleev, to je o\"ira posameznikov za vojne napore v Kanadi. Pri volitvah za starko je bilo poudarjeno od oblasti, da je industrija zlata važna vojma iudtBPtrija. Na vm važnost te industrije se je pozabilo med stavko, po sta%*ki so najdeni novi izgovori- ne bomo protlu-cirali zlerta kalkor poprej, da dobimo pottrtibnesga jekla in potrebnih strojev. Hiša naprodaj, stanovanje v najem, pcJi|štXro naprodaj, — ____j__VZ*______- 'Otlvi odborov. Na konvenciji bo od-looitev, ali ostane isto ime P. O. S. IX terau gibanju, ali pa da se imenuje z drugim inne-nora. G-lasovano bo tudi za u-radno glasilo od tukajšnjih lir-vafrlkih ali pa Srbskih listov. ^V^li4fo je upanje, da se čim več Slovencev, posebno oa!'h iz Tcronta^ Hamritona in okolice, in iz Windsor ja udeleži-te, konvencije, da se med seboj spoznajo in nadaljujejo to pomenih no delo po že začrtani poti. Nahafja«nw) se v resnem življenju, računajmo na drug razmere, računai.iano na vcejo svobodo, na Iroljšo >>odo.enost v stari domtim-ini z našim delom ]jri naših že tukaj v Kanadi, že-da-n<*. že jutrL Casi dvojnega prepričanja so za nami. neprestano skrivati in prenufgwati sAoja nagnjenja in sroja prepričanja nam i»Vo nikoli koristila. Okoristili- so se z njimi nsi^i neprijsitelti. Prank K rasi je in Frank Ur-ba« s-ta bila težko pošfk« tb*vann pri delu v mdniiku, kar je bilo tudi nekaj mireiijleno v ztulnjem dopisu Kanadskega V ^tnika. Zadnja dva omenjena sta v tej deželi kakor sanica, vsi dru-•flji imajo tukaj svofie dmžine, so hišni posestniki in l>.nnk Mfele ima trgovino pod imefnoan Tin ion Gfrocories. V zadnjem času opazujem malo vrte živalmrHi v Kanad-Ves-tniku, upam. da se l>o tem potoni nadaljevalo, hvala vam in va'semn listu. Tem po-tam se bodo našr rojaki tudi približali eden dmgemu. Pomanjkanja je še na vse Visite naših roja»kov se manjšajo. demokratičnih pravic za njih je zmanjkalo, nijilioVi delavski žrflji so bili potre4xni v drugih mest ni široke Kaliade, ujib imena ne bodo pozaibJjetoa v jsgodotvini. Kh'kland Laike. Srečno pot in v&bji u«peh na polju za delavske prarvice vaan želimo 'v**i, va^a unijska grmada v našem mestu še zini raj g*>-ri, baikl.ja delavske svotliode naj vas spremlja vse povsotl. P. O. S. D. v Kanadi. Pomoč za osvoboditev staro domovine je najmlajše gibanje me-d Jugoslovani v Kanadi. Mnogo se piše in omenja o tem jfibanja v hrvaških in »»rbskili listih, kateri izliajajo. v Kanadi. Stev bio so skoraj povsod* Hrvati na prvem mestu. Povsod po večjih naselbinah so vsta-oov 1 jeni t>d(l)ori P.OvS.i>. Na ^■odeči•h im>6tih so časnto zastopani tudi naši rojuiki, kakor na pf.kner za predseidnika v Tinir m i n-u je .AL Ba.iuk, za tajnika v Sudburj- je J. Kotanerl, J. Cimprir v Port AitJmru in Ama Žitkt je za tajnico pri P.O.S. D. v Vancouver ju. . Na prvi konvenciji P.O.SJD. 2. in ,*». maja v Toronto bo te-'ueljifco razlagano o nadaljevanju in grupiranju odlboroiv celi Kanadi. So iagledi da se ^ s° p™8"3 ^^' ^ strani, še znuiraj vlada .ravno na tem poljn neka meanamof-t in iagovori: Kaj pa to pomaga* vsi so enaki, vsi lažejo, pa ti kaj narediš — in tem podobne ytvari. Skoraj po vseh na«ii «asL'fi)inaih-sniK>mi Slovenci, ta-korefkoč neki pririepek pri IIp -vatih ali pa pri Srbih. Mesto Windsor, Out. irwi je dobro znano, tam so se Sloveno' podeitli: polca ica g-re s Hfi-vati, dinga pdkv^i^a vleče s Srbi, kateri so pri vodstvu Jugoslovanskega kluba Večina Hrvatov, posebno oni organizirani v Hrvaški Sel-jačfki Stranki, nočejo slišati irrtena Srb ali pa Jugoslavija. T)ozdaj smo mi 31m*enci bili še zniiiaj ntzavisni- ali pa so pridm^ H enim ali drugim. Sr-l>ov iz Srbije skoraj ni tukaj, razen onih iz Mneocknije. V dopisu P.O.S.B. f=e mnogo omemja na-ša stara domovina. Večina na-ših rojakov v Kana-di ,ie z eno noiro še zmiraj v rta* ri domovio\ tam imajo še svoje družine in tudi svoja pose*tva, vsi tf prišli ]>o zasltržek in za začetni kanital in polioljšanje ►vojeara položaja v star", domtn vini. Pa brez zamere, gospod urednik. Je mnotgo pisanja v tem pismiu. Iz dopisa se vidi. da je irospodarski položaj K. L. pri pešaoju in je le malo upanja, da se popravi v vojnem času, po vrijisiki l>o pa glavno vprašanje, potrebnost in pa cena žlahtne rude — alatn — katerega je tukaj p'cobilno. Tvoui« Zdravje1. Kirklanel Lake, Ont... Hudi boji na Bataaiiu Včeraj so boji na Bataanu postali tako siloviti, da izvedeni častniki v Washingtonu pravijo, da se bodo branilci polotoka mogli le po kakem čudežu še kaj časa zdržati, odboTe pri P.O.S.D. P} Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo > kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in#i> izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHING CO, 216 Wi»t 18th Street . New York, N. T. mnogo del>a že omenjena v listih ?n je upanje, da bodo Slovenci zastopani v lepem št rvilu 11 a konvenciji. 'Na nas samih je. ali hočeano biti svobodni, na naj? samih je, da pomagali«) osvoboditi staro tlonicnrno. Pozabimo, da je vse prepozno- pozabimo na domišljije, da je naš slovenji narc^d mali narod, ne pozabimo, da si hočejo dragi narodi za zmdraj prisvojiti slo\">enske Primorce. Staijeroe, in Korošce. Zavedaj-nK> se, da moramo tu!di mi Slovenci biti pomočniki novega reda tuikaj in v stari domovini. Diružabnoet, verigo skupnost-i. ohranjeno od na&ih pradedov, nviratmo dbnaviiati v času, v kaiterem slovanski narod reše-va-najtežje problesn. BiX'z organiziranih skupin »n odborov, brez slovenskega časopisa v Ka nadi, vsa delavnost Slovencev na kulturnem polju bo oetaia na oKacniljenem otoku. Vsaki dan in na vsakem koraku smo pfritmorani. da vlečemo politično breme, kakor nam drugi narekujejo. . V Kanadi imamo 2anožau:h nwž. ki že delajo in se žrtvujejo za pomoč in osvoboditev tsare domovino. Tempo življenja je danes prehitro, da s-g najdejo najbližja pota in naiči-m in da se vee te namero Čimprej uresnrčajo. Termelji n^5»ložnej)še^a gibanja mie:uslLsal. Bil je pač navajen še na ostrejše izjave pri svojih |>rolu£hanci»h. Redki- «o bili pač vladarji, ki bi tako ialiteo prenašali svolnxlno iai až na mnenja kakor Karel. . Ne da bi ga kdo moti\ je nato razvijal svsdje nazore. Neposredno nato pa je vakliknil, kalkor da bi se pokoril nenadnemu doiilisletku: "Vse to je brez vrednost!'. Resnico mii pove sanno en člo-vekik, ki zre v iKxioenont. Pofcliicafti bcV^n k sebi grofa Wol-keastema." Grof, na katerega je v njegovi samoti že ves svert; pozabil, je sprejel cesarjev pozrv z otožnim smehljajem. Opazovali je vsak korak mladki^a vladarja m imel vselej čustvo, da f-e p ri njem poštena dol'a volja vselej ra®b je na manjkajoči odločnosti in ne preudarni, prenatgljeaii mej ni. Sedaj je bilo pačže prekatno, da bi se uistatvil plaz, ki je dčral že že nizdol. Hvlljub temu se je odzval pozivu. Od •zailnjeVa njegovega paseta v ldraljevs-kem dvoren v Pesti je potfiklA že poldrugo leto. iClad o.sarjev obraz je navzel že ostre \oteze. Ustni:oe so imele timast izraz, oči 0 imele metalen pogled. Ko je WolkensU in v-top L mu je ce«ar hitel nasproti. Z 1 azjprosu t rti m i rokami je pozdravil grofa. "Napravili st<- «e za nevidmega. grof. Praivzaprav bi moral biti na vas hud, vendar jja sem iskreno vesel, da ste prišli." "Veličanstvo, tako rmlostljivi ste," Grof je čutil negotovost v cesarjevem vedenju, ki se n^u je zdela docela tuja. 1 "Prnrv go two bi prl-sel že preje, ako bi se ne bal, da nadlegujem. '' ".Prijatelji se boje, da bi bili nadležni. In trstih, ki so v resnici nadležni". človtik ne niore otresti. Poznam vasi kot nesebičaiega, dalekovi-inega prijatelja z ostrim instiaik-tom za dnevna vprašanja, zato hi žel it da bi v teh težkih ča-^ill ostali ob niloji stiani kot tih svetovalec. Oei-to niti ne vem več. komu sunem zaupati." "Predponi svojemu lastnemu čutu za pravičnost. Samo notranji sodnik j^me nam biti vodnik v dvomih in iskali. Saan»o, kar va^se srce spoznava za pravo, temu sanete zaupati in slediti." Ct«ar jf vzdilinii. "Ako bi vedno ravnal po svoji sodbi, l*o svoji midevwotsti- morda bi bilo ma»vikaj drugač- iai bolje.' "Ilokler veličanstvo tega ne nvorete trditi, o svojih dejanjih, je vsatk mo.; nasvet zainani. Niclčem biti v dvomljivi luči nezaželjenega svetovalca^" "Ne WoKkenstein. to se ne zgodi. Qck4ej hočem izvajati -samo to, kar Geau sam spoznal za dobro. Z vami se hočem satmto posvetovati ker vem, da me imate radi kot člo veika." A' zvoku tega glasu je bila kakor tiha tožba, kar je Wol-kensteima vedno ganilo. Alko ajinu;rifiko javno nunenje j Afliior kanci, katerih patrioti-z nepreklicno odločnostjo, hoče, zem ni naprain Združenim dr-da bomo zmagali v tej vojni, žavatnt, marveč napram deželi nlkak neugodni dogodek nikjer v Evropi, od koder izvirajo, na svetu ne more biti več kot t Amerik an ci, ki bi rajši vi-začaisna zadrega — je izjavil deli to deželo premagano, kot Archibald McLeiis ravnatelj pomagano od naroda, ki so jo vladnega urada Office of Facts njkh očetje alj. praočetje nekdaj ________ amd Fiigunes, v govoru, ki ga je "sovražili v drugi deželi in v "MJttORCI, POZOR! imrl v miestu New Yonku. Anue- drugih časih. "Sedanja vojna je kruto zade- rišftoa izurjenost, premoč pno-j To je slabodišeča in zanioe- ^ Slovence in Hrvate v Pri ddkcije in v može — .je rekel — vanja vredna družba sovražni- inorJn in v Istri. Izganjajo jih bitpreživela vse talke nezgode in Ikov. — je vzlkliknir Mir. Mc- nik rekel, da oni »lučaji ki so bili izbrani aa takojšnjo postopanje se tičejo propagandistič-nih delovanj, delavnosti v nelojalnih organiczac jah ali drugih otkoliScin, ki dokatzujejo stalno nelojalno »tališče, kakor tudi izjav- ki se dajejo razjtolmaciti kot zanikajoče vdanost in lojalnost Združenih državam . neagi'bno zmagala. Letsh. Al' Ijudist/vo te dežele Istočasno pa je MoiLeiali po- spoznava svtoije sovralžinike in Kvaril, da vojna nnore biti iz- jih pokliče na odgovornost. — gubX:iena. ako ameriško mnenje'je dodal. bi postalo razdvoj no in neod- Ui Mislim, da ameriško ljud-ločno. Obtožil je, da glaVni so- stvo se 1k> držalo vzfic iizdajal- vražniki Amerike so ameriški razdVači — divifzijomisti, ko"t jih on naziva, in defitiisti, ki jim je bolj nKar za svoje privatne mržnje kot za dom'ovino. Kktfko Ixudo osiščni strategi in propaganda napadali- za prihodnjih par mesecev, bo sia un^u jui srcu ameriškega ljudstva, rekel je. Njihova »tra- Proti nelojalnim naturalixira- stvu." je rekel Mr. MjcLete'h.. — Jaz mislim, da pravično o-fgd!Čenje velikega naroda v katerem je ogromen zločin vzbudil strašno "svet o jezo. dovede v tej vojni do borbe do konca. POSTOPANJA tegija je ne osnovana na pret-pričanju- da ljudistvo te dežele ne more nikdar " vzdržati skupen borbeni .namen ped pritiskom vojne, kakršni oni hočejo napraviti." Mr. MlcLeish je rekel, da sovražnik v tej borbi za ameri- nim državljanom kmalu začnejo. Med uradnikih justičnega de pantaHenta in federalnimi pra-vdniki v onih okrajih, ki imajo večje tujetodno prebivalstvo, se vršijo pogovori v svrho, da se pospešijo denaturalizacijska ško, ntormje je oni ki skuša na ]>CMtopania proti on;tm driajv. \-salk način poraziti aln izpotl kopati odloVmost tega ljudstva, da ps>fču-tek, da ne uživann nj nih s mpaitij. Ne zi žilo dobro, da bi to nonaikjlonjencsit povečal z oselmimi stiki." ""Katko prihajate k t< ne silim, da bi postopali proti svojim čustvom. Vsdkalkor pa bi imel rad, da b z. Odpustiti ga hoče o in na njegove mesto bom hrenovpl irrofa Kun; afiija. Al' smatrate '/:a bol" sposobnega UufVa*lija je Madžar vtlič:«:*ttvo. Njegovo imenovanje bi ozlo-vo/jilo aMStri.iske dvorne Iooge.** *'Nee proti priMižno 300 članom Bunda in »ličnih organizacij. Prčakuje se. da se tekom tekočega leta to 'število poveča na 1000. V svoji izjavi dne 36. marca je generalni pravdmik Biddle naznanil, da je naročil federalnim pravdnikoatv naj začnejo dcmatural'zacijska postopanja p oti 30 državljanom, katerih obnašanje, dedovanja in izjavljanja prikazujejo, da njih resnična vdanost in zvestoba je napram inozemski deželi mesto napram Združenim državam. Razioživ^i razloge za taka postopanja, je generalni pravd- wi preganjajo in ubijajo in še mnogo bolj, kot pa zadnjih 20 let. odkar je ta del naše domovine prišel pod Italijo. Zato so se rojak; h Primorske in Istr? zavzeli, da v svojo obrairrflx) vstanove organizacijo pod imenom "Zveza za cibram-bo jugoslovanskih manjšin" — (Defense Alliance for the Yugo slav Minorities.) Naloga te organizacije je na stopati in bran't i pravice na-Aih ljudi, ki dane« bolj umirajo kot pa živijo pod Italijo, m Madžarsko. Poleg tega pa bo ta organizacija tudi pomagala vsem onim nas m rojakom, ki pripadajo trni sovraž nivri državam, da <*e jim zaradi tesra od -»t ran i ameriške vlade ne bo delala kaka krivica. H^a organizacija ne bo prenehala delovati toliko časa. dokler ne

r. <5ril Pr^lJ.. Naročilo poAJite aa: Glas Naroda 99 KI« W K8T I tik HTRKRT KKW YORK. N. V. Rekru-tiran^e <ul obiskati tuoi droce oaaelbloe. kjer Ja kaj aaJUb rojakov aasa-ijenib Za »topa k bo Vem Isročil potrdilo ea plats no naročnino DALirOttNlA: 8an Francisco, Ji V tem času narodne s t i« *ke potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps. __' KOLORADO: Puebio, Peter Cniig. Waiaenbnrg, M. J- Barak INDIANA: Indianapolis: Frank ZnpaačM ILLINOIS: Chicago, J. BevflU Oicero, J. FaMaa iCblcago, Oteaw la Illinois) Jot let, Jennie Bamblck I* Salle. J. Speilrb Mascoutah, Martin Dole'io North Chicago. (a Wankeaan. IVnrMi MABZLAND: Kltamiller. Ft. Vedeplvas MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chiahoim. J. Lokanlcb rij, Joe. J. Pesbel Bveletb, Loots Goois .Gilbert, Ixnds Vessel Bibbing. Joha Porta MONTANA: Roundup. M. M. Psnlaa Washoe, L damps NKBRA8KA: Omaha. P. Brodarlrk fliW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Gowaada. Karl .Little Falls. Worcester. Peter OHIO: - Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Rasnlk, Job« uiapnic Glrard, Anton Nagode Loraia, Louis Balant, Jaka KmaJo Tonagatovn, An Von Klkalj OREGON: Oregon Cltj. J. Koklar PRNN8XLVAN1A: Bessemer, John Jevnikar Conemaugh. 4. Bretevsv Coverdale in okolice. Jos. Ps'.ernel Export, Louis Supan^U Farrell. Jerry Okorn Forest City. Mat* Kami* J S'r. Blodnlksr Gre«wbcrg. srank Novak I Homer Cltj-. Fr Ferenrbsk Imperial, Vence Palelch Johnstown. John Pelaats Krayn. Ant. TauCeiJ l.oa«rne. Frank Bailors Midway. Ju..«j žast Pittsburah In nkollrs. Philip Pr.pi Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefelfrer West Newton. Jovan WISCONSIN. MUwaukee. West Altls. Fr. Sheboygan. Jssepk WYOMING: Rock Springs. Leal* DfemondvlUa, Jo* Rotten la arajeL TS *SUI iAMDr