12. Stev.
Pavlami franke v drfavl MM*
V Llubllani, v petek 16. lanuarla 1920.
Lete IV.
rrzFesMŠ-r-t-^vveaasae*****
|sha|a razen pondeljka Im dneva po prazniku viak dan opoldan«
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod' pisati, sicer se jih ne pri* ebči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit* vrstica K T50, osmrtnice Ln zahvale po K 2*50, razglasi in posiaiiS vrstica p© K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Posamezna Stev. stanu —— 50 vinarjev. —
JNaročnina: Po pošti att g dostavljanjem na dom za celo ieto K 66, za pol leta K 48, za četrt teta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, sa ostalo tujino in An enko K 120. —za Ust so poštnine
prosti
Upravništvo te v L ubijam. Frančiškanska ulica št.8 L, Učiteljske tiskarna.
Glasilo jugoslov. socilalno*demokratične stranke. Telefonska iL 312.
Pismo iz Berlina.
Sedim v restavraciji m se raztovarjam s tovariši iz Jugoslavije v svojetn leziku. Natakar sloni ob stenj In posluša. Čaše so prazne. Natakar pristopi in natoči. Ko izvrši, pošto!* in gleda. Vprašam ga: »Želite?« Mož «e odgovori takoj, počasi vpraša* »Odkod gospodje? Ste li HolanJc*'*« Pogledam ga in mu rečem: »Ne — Jugoslovani smo! Iz Belgrada, ža-greba. Ljubljane ...« — »Torej niste Holandci — Serbcn seid Shr — bii sem V Belgradu. v Nišu. bojeval sem se...« Razlaga nam nato zgovorno, da je bil v Belgradu. Nišu. lagoden! in v raznih selih v notranjosti Šibile... Končno vpraša razgret* »Ali mislite, da ie ta vojska res končala V« Gledam ga molče .. Nadaljuje: »Ne — ni prav. bojevali smo se. in zdaj, glejte: Gdansko so nam vzeli, naše nemško mesto ne bo več naše .. Se bomo imeli vojno, ki mora odločiti v naš prilog...
Spogledali smo se. . Nemškega markerja. ki ie — kakor mi ie potem povedal, funkcionar strokovne organizacije natakariev — boli, da Gdansko ne bo več pripadajo nemški državi...
Danzig, Danzig! Zanima] sem se *a to mesto. Po odločitvi v Parizu Ima postati Gdansko svobodna držaja. v koli na} se svobodno razvHajo ! Nemci i Poljaki. Danes gospodail v tem mestu enterttni komisar Tower, ki precej samovoljno odločuie. V novi državici delujejo z vsemi močmi nemški naci.kmalci in poljski, vsak po svoji strani in v svoj prid Poleg njih imamo seveda še socijaliste obeh strui. neodvisne, ki se bore 7.a diktaturo in socilaldemokrate. ki se bore prot! niej. Poljaki hočejo 2ma Kati z geslom: Gdansko je pollsko !n poljsko mora ostati... Medtem le pa še vedno mestni nadžupan (Ober-blirgermelster) Nemec Sahm, ki ga Poliaki ljuto napadajo.
14. t. m. so bile v Danzigu občinske V£***ve, v kratkem se pa vrše državnozborska. Kal«> s« ** izvršile prve. nisem še mogtn ?2tanil,° do' Knati. Iz industrijelnih krogov izvedel, da napenjajo Nemci vse svoje moči. zlasti na gospodarskem polju. le dni so ustanoviti tam pakirnico s temeljnim kapitalom 8 milijonov mark. V verskem oziru Da hoče-*?. *\an®,eIJsko cerkev kar najbolj
/ , ' . na* bi i’!1 za vedne ločila Ou katoliške, za katero so skoro vsi Poljaki. Na novo so preuredili verski pouk evangeljskih občanov. Zdi se im po oni bolgarski paroli: Ja Blga-fin, moj tatko Blgarin, a Blgarin ostaneva na veke vekov a amen ...
IL	5.	januarja	1920.
Danzig na severu — Reka na jugu ... Koliko neveselih misli vzbudita cba problema...
*
Nadvse zanimiva le diskusija, kJ se vrši v tukajšnem nemškem časopisju o enotni nemški državi. Kakor veste, ie Nemčila zveza držav m državic. Ki so imele svoie kralje in kraljice. vojvode, kneze in predsednike. 20-22 jih ie menda bilo. Natančno se več ne spominjam. Po prevratu so bili vsi kralji in regenti s carjem Viljemom vred izgnani — mesto cesarstva. kralievin, kneževin in vojvodinj. eto ti naenkrat nebroi večjih in manjših renublik. Bavarska renuoli-ka. saška republika, pruska, virten-berška republika z lastnimi predsedniki v zvezni republiki... itd. itd. Težnja, da se preuredi to prečudno stanie. le seve pri vseh razsodnih možeh zelo velika. V časopisju ie o tem čitati prav interesantna razmo-trivania...
Hesenski drZavni predsednik U1-rih (hesenska državica Je kajpada tudi republika) ie iztavil:
»Naše stališče napram nemški enotni državi ie povsem lasno. Vsi smo mnenia. da mora Nemčija postati enotna država (Einheitsstaat). Državna ustava Je izborno sredstvo, da pridemo do enotne države. Pruska (v pruski deželni zbornici se Je namreč nenadoma pojavil predlog, ki zahteva -vstvaritev enotne države) le s svojim predlogom povsem napačno vzela stvar v roke, čeprav z najboljšim namenom.«
Časopisi Iz Badenske, kjer se Je ljudstvo držalo precej časa zelo rezervirano, ker se ie balo prevelikega pruskeea voliva v celi državi, sedaj i že navdušeno pišejo za enotno nemško državo.
Badische Landeszeitunc piše: »Nevarnost »poprušenla« (Ver-preusung) ie sicer res tu. ali nikdar ne bo boljše priložnosti, da se to nevarnost za vselej odpravi kaktu- baš sedaj. Mirovna pogodba le Prusiji zadala naihuiše udarce. Prellog pru «ke zbornice le naloopolen klic po
™*no£ * * teda’ vse prd k(;t t(> 77
kar omenia Kofiffuher Zemtn« --k misli, da so za tem r>»^--0;i0n1 pruski nameni...«
Karlsruher Tagblatt pravi: »Dežele so se odrekle vsemu onemu, kar predstavlja njihovo samostojnost. Sedaj so se odrekle tudi temu, da bi skrbele za svoje kulturne potrebe z lastnimi sredstvi. Nič več na potu popolnemu prehodu v I enotno državo«.
Socijalno demokratični »Volks-fteund« pozdravlja pruski predlog in le obžaluje, da se ni že takoj ob prevratu proglasila enotnost države in se odpravile stare dežele, ki so le ovira uspešnemu skupnemu delu. —
V	Berlinu so imele doslej vze zvezne državice in države svoja zastopništva. Znana Vosstrasse Je bila tzv. hauptkvnrtir notranje nemške diplomacije. Tu so kraljevali poslaniki Saške. Virtemberške. Bavarske
—	v bližnji Lennestrasse je bil sedež badenske legacije. Itd. Bili so to »pooblaščenci za zvezni svet« . . . Sedaj je že sklenjeno, da se ta zastopstva odpravijo . . .
Kdor pozna zgodovino in razvoj Nemčije, bo prav razumel velikanski pomen te spremembe v državni obliki Nemčije in se bo čudil avtonomistom Laginjevega kova v Jugo-
slaviji. Nemčija hoče enotno državo, da čimprej vstane iz razvalin, v koie Jo Je potisnila velika svetovna vojna.
m
O dunajski bedi se tudi v Berlinu razpravlja. Nemčija, ki je vsa strogo navezana na živilske karte, podpira Dunaj z živili . .. Od 15. januarja do 15; lemurja sl bo vsak Nemefc odtrgal od ust po nekaj gramov Živil dnevno, da dobi to
—	lačni Duna5čan. Organizirano delavstvo Nemčije zbira za avstrijsko nemške delavce. Zbirkam v ta namen Je kot predujem Izplačala Osrednja strokovna centrala ie en milijon mark...
Klobuk doli —! Velika, občudovanja vredna je ta solidarnost, ki nas mora navdajati % globokim spoštovanjem.
Zadružni kongres.
V	nedeljo, dne 25. januarja se snidejo v Ljubljani zastopniki naših gospodarskih organizacij k važnim posvetovanjem.
Konsumno društvo M Ljubljano in okolico sklicuje za ta dan svoj redni občni zbor. Ta občni zbor bo lepa slika razvoja in napredka, ki ga ie napravilo to društvo v zadnjem letu. Udeležilo se ga bo okrog 150 delegatov, samih izkušenih predbo-Jevnikov na polju konsumnega zadružništva.
Zaledno s tem občnim zborom se bo vršil občni zbftr štajerskega-gospodarskega društva »Ljudski dom«.
Vse ostale zadruge pa zberejo ta dan svoje zastopnike na prvem občnem zboru »Zveze delavskih zadrug«, ki je poklicana, da vse naše gospodarske organizacije združi in Ideino vedi.
Vsa ta posvetovanja se vršijo ob istem času in v istih prostorih. Zakaj vsi. ki se bomo tam zbrali, smo eno.
Mnogo težkega dela je za nami In ko se ustavljamo letos na običajni postaji svoje poti, se veselimo več kakor enega vspeha. Naša konsum-na organizacija je po obsegu silno narasla. Vsa ta organizacija se koncentrira gospodarsko okrog »Nakupovalne zadruge«, ki io vežejo z našimi zadrugami tesni in prtsrčni stiki. Kakor je postala Nakupovalna zadruga za vse te zadruge gospodarska voditeljica, tako naj postane -Zveza delavskih zadrug« njih duševno sr£#ee* V »Zvezi« bomo dobili svoio‘zatirano akademijo.
Vsemu temu napol započetemu delu bodo položili delegati na zadružnem kongresu trdne temelje.
Poleg tega bodo poglobili in utrdili medsebojne prijateljske vezi. kar
je za težko delo, ki nas v bodočnosti
Se čaka. Izredno važno.
Kaj nam prinese bodočnost?
Zdi se, da so postale v trpljenja Izšolane množice, kt se zbirajo danes okrog naših gospodarskih organizacij, čez noč naših mtsli. A v množici ni nikdar misli, v nlei je manj in več — v njej je strastna volja. Ta volja gre danes i nami. Zato gre razvoj v Isto smer, kot ri ga zamišljamo m j.
Socljalisti smo videli od nekdaj, v čem je slaba stran modeme pri vatno kapitalistične družbe. Tisti, kj to družbo gospodarsko vodilo In ki razpolagalo z njeno nadprodukdio in njenim kapitalom, se ne zavedalo, da so le služabniki in upravitelji družbe . . . Zato moramo vstvariti novo gospodarsko organizacijo, v kojl bo služilo nabrano bogastvo materijalni in duševni kulturi ljudskih množic. Danes volia množice našo misel nevede vstvarja.
Človek. kJ se vrača Iz Pratra, velikega dunajskega zabavišča, kjer se živi naglo In razkošno, bo pred zvonikom Sv. Stefana nehote obstal prevzet od kontrasta dveh dob.
Ali si Je mogoče misliti, da bi vstvariala lahkomlsellna moderna družba, taka dela? Ker ta družba nima zato zmožne organizacije, se mora preuredhi po načelih socijaliz-ma. To je naš cilj in naša misel.
Tudi množice gredo danes za tem cillem. One hočeio in vstvar-jaio. One vstvariaio dvole kot njiva, mi pa moramo to niivo obdelati.
Zato bo treba stalnih naporov In silnih bojev. V teh bojih bo vzdržala le trdno disciplinirajta armada, ki si Obrani v vseh težavah vero in zvestobo.
Tisti, ki se shajajo k januarskem posvetovanju, so in žele postati taka armada. V tej zavesti in tem upanju Jim pišemo svoj pozdrav.
Resoluci:a ljubljanskega socijaiistienega ženstva.
Na ženskem shodu, ki se je vršil
v	nedeljo v »Mestnem domu«, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Na javnem ženskem shodu v »Mestnem domu« dne 11. jan. 192CL zbrano ljubljansko ženstvo protestira najodločneje proti popolni nedelavnosti merodajnih čbiiteljev glede ureditve draginjskega vprašanja ter zahteva:
1. Da se store najenergičnejši koraki za pospešitev izmenjave blaga z deželami, ki se z nami gospodarsko Izpolnujejo, in da se dvigne v notranjosti države promet na železnicah.
2. Da ukrene vlada vse potrebne* da se dvigne v deželi za vsako cen<| Industrijska produkcija, zlasti produkcija železa, sladkorja, sol? In premoga. ter da se izkoristijo električna naprave v Sloveniji, ki so do malega 2e izgotovljene.
3. Da se izmenja krona čim naj« preje za dinar v razmerju 1 : 1, kci bi vsaka drugačna izmenjava nestalnost valute povečala, položaj proletariata pa poslabšala.
4. Da se ukrene proti neznosnim cenam sledeči korak:
A) Pri vladi in pokrajinskih oblastih nai se osnujejo dragin*ski uradi, ki nai dote pregled nad zalogami živil in zasledujejo gibanje cen. Soci-Jnllstična stranka naj osnuje povsod dragVniske odseke, v katere nai s« pritegne tudi ženstvo iti katerih naloga naj bo. iti tem uradom na roki*
B) Velike zaloge življenskih potrebščin naj se dado takoj pod zaporo, ter oddaja te po maksimalnih cenah.
C) V verižniške svrhe nakopičene zaloge naj se brezpogojno zaplenijo, in brezplačno med najrevnejše sloje porazdele.
D) Verižnikl, to Je vsi nepotrebni prekupčevalci Bal se brezlzjemno izženejo iz mest, da se s tem olajša stanovanjska beda.
E) Določi naj se višina v skraj= nem slučaju dopustnih trgovskih dobičkov. Vse te, dobičke presegajočo rente, nai se konfišeirajo in porabijo za podporo onim, katerih eksistenca }e vslcd nemoralnega gibanja cen ogrožena. To velja v prvi vrsti za izvozne carine.
F) Vse cene morajo biti v trgovinah ali na vidnem mestu označene.
5. Socialistično delavstvo bo storilo vse, da premagamo ogromne povojne težave in da se ubiielo r.jih nezdravi izrodki. Obenem pa se ob-
45
mmbi
Spisal
LISTEK.
GLAD.
K n u t tl a m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht.
IDalle.)
» oj d it e z mano. izpijeva čašo piva,« je Ftkel. * I oda hitro, nimam mnoEo časa . Kdo Je biia gospodična, s katero ste se sinoči iz-piehaiaii?«
»Čujte. vi,« sem rekel, ljubosumen na sdmo njegovo misel, »kaj, ko bi to bita moja nevesta?«
»O. vraga!« ie vzkliknil.
»Da, včeraj se ie odiočilo.«
Bil ie ves osramočen in mi brezpogojno varoval. Natvezel sem mu polno kožo laži. samo da bi se ga znebil; pivo je prišlo. Izpila sva hti šla.
»Torej z bogom!... Čujte!« je reke! hinoma, tm* uJem vam par *<ron *n sramota ie, da vam jm Ze davno nisem vrnil. Ampak denar dobite v oajdoglednejšem času.«
»Hvala,« šem odvrnil. Ali vedel sem, da od njega ne dobim denarja.
den. Kaj. ako bi v torek ne prišla? Ako le pri-čela razmišljati gojiti sum... Gojiti sum z ozirom na kaj?... Hipoma so oživele mole misli in se pričele sukati krog denarja. Prestrašil sc,-n se, bil sem smrtno preplašen nad samim s-boj. Goljufija z vsemi svojimi podrobnostmi se je navalila name; videl sem malo prodajalno, prodaialniško mizo, svojo suho roko, ko sem zgrabi) za denar in predstavljal sem si poslovanje policije, kadar pride, da me odvede s sabo. Uklenjen na rokah in nogah, ne, samo na rokah, nemara tudi samo na eni roki; rešetka, protokol službujočega uradnika, škripanje njegovega peresa; nemara si vzame za ta slučai novo pero: njegov rogled. njegov opasni pogledi Torej, gospod Tangen? Celica, večna renid..*
Hm. Silovito sem skrčil svoje roke. da bi se opogumil, stopal hitreje in hitreje in dosrel do Stortorva. Tu sem sedel.
Nobenih otročarij! Kako za boga naj mi dokažejo, da sem bii kradel? Razenteea si t sti prodajalniški dečko ne bo upal povziočiti vri-šča, celo ako bi se lepega dne domislil, k,ko se Je biia stvar vršila; njegovo mesto mu le b;lo pač dražje, Nobenega vrišča, nobenih scen. afco
smem nrosm
Vzlic'temu me ie težil ta denar z grešnim
Žalibog mi le pivo stopilo- takoj v glavo;1 bremenom v ženu in mi,ni dal pokoja. Izpraša: bilo mi je zelo vroče. Obvladovala me ie mlsei i sem si vest in z vso 'določnostio našci- »>a sen
,	vuvittuuvaia	ntc	tv	nt-oci	j	*	i	vv	o«.	~	v^Vtil
smočnjo dogodivščino; bii sem malone zine- i bii prejšnji čas srečnejši, takrat, ko sera posien i som sc zaaj žuodu.
in neornadeževan trpel in se boril. In Yiajaii! Ali nisem tudi nie potegnil doli s svojimi grešnimi rokami! Bog nebeški! O ti moj bo«! Yla-jali!
Planil sem hipoma kvišku in šel naravnost h kramarici ob slonovi lekarni. Se sem se lahko dvignil iz te sramote, daleko še ni bilo prepozno; celemu svetu bom dokazal, da sem zmožen tega! Medpotio sem pripravil denar m držal v roki vsak vinar; sklonil sem se preko mize k ženski, kot da hočem kaj kupiti in ji brez vsega drugega vrgel denar v roko. Ne besede nisem izpregovori! in sem šei tako! dalje.
Kako čudovit občutek, biti zopet poštenjak! Moji prazni žepi me niso več težili*, hdo le ulitek, da sem bil spet čisto prazen in suh. Ako sem prav premislil, me ie stal ta denar pravzaprav mnogo skrivne bčli; resnično, mishl sem nanj le z grozo; laz nisem bil zakrknjen grešnik, mola poštena nrav se ie upirala nizkotnemu dejaniu. Hvalabocu. spet sem sa dvignil v svoji zavesti. Storite vendar kakor iaz. sem reke! in gledal na množico ljudi na trgu. Le storite, kakor jaz! Jaz sem osrečil revna staro kramarico. da ie kar pogledala: prav ni>» se ni spoznala. Nocoj njena deca ne bo legla v postelio brez jedi ..
Razvnemal sem se s to mislijo in našel, da som se vede! odlično. Hvala bogu, tega denarja
Pijan in nervozen sem stopal po cesti in s* šopiril. Veselje, da lahko čist in pošten stopim pred Y!aiaii in ii pogledam v obraz, me jc vsega raznetilo; nobenih bolečin nisem več čudi, glava mi je bila čista in prazna, bilo ie. kot da mi sije na ramenih glava iz same luči. Prie o me le, da bi storil kaj novega, kal nenavadnega, da bi vse mesto postavil na glavo. Preko vseh »Sane« tam gori sem se vedel kot brezumen; v ušesih mi ie narahlo brenčalo, v ir.oiih možganih se le šopirila pijanost. Ves vzhičen od svoje bedaste predrznosti, sem se domislil m stopil k postreščku, ki sicer ni zinil nobene besedice. ter mu povedal svojo starost, mu stisnil roko. pogleda! mu od blizu v obraz In še! im-tem vstian brez vsakršnega pojasnila Razločeval serrt nijanse v glasovih in v smehu mimoidočih, opazoval dvoje mathnih ptičev, ki sta poskakovala pred mano na ulici, pričel orouča-vati iztaz kamnov na tlaku in našel na njih vsakovrstna znamenja in prečudne figure Medtem sem dospel doli na Zbornični trg.
Hipoma sem obstal in se zastrmel na dro-ške. Kočiiaži so besedičili in postopali okoli, konji so stali sklonjeni naprej ob teni ostudnem vremenu. Haid! sem rekei in-se sunil ?>od -mra« Naglo sem šel k prvemu vozu in vstopil. ' nie, voldsvej št. 37! sem vzkliknil. Odbrzeli smo.
(DaMe prih.)
t
rača prot? mi im ljudem in strankam, ki se pečajo z vprašanjem draginje z očitnim namenom, da bi razdvojili In oslabili naše vrste, ter s tem početjem lahkomišljeno podpirajo nepošteno postopanje verižnikov in naviinlcev cen.
Zbrano ženstvo protestira ko-nečno odločno proti vkdni nameri. da bi se z novim volilnim zakonom osleparilo ženstvo za syoie volilno pravo, OdI^n zahteva. da $$	ženstvu	prizna	neomejena
VI.
Neznosno stanle.
Tora} ie svet razdeljen na dva dela. kakor ie bil v voini. Ttsti. ki so zmavali so zabOgateli s tem kar s;» vzeli premagancem. Prvi del živi si-Jaho in v izobiliu. drugi del je pahnjen v bedo in v odvisnost.
In mi smo odvisni.
Naš notranti položaj nam veli. da napravimo bankrot in izbrišemo vse dolgove, to ie nadvrednosti, Jn začnemo čistunovo življenje Vsa velika posestva, vse gozdove. v«e ruJ-nike. skratka vse. kar moremo smatrati za naturno last vse«, ljudstva, nai razlastimo. Toda če to storimo v tem momentu, potem vemo. da nam bogatejše inozemstvo neusmiljeno žanre vse kredite in vse uvoze, brez katerih ne moremo živeti. Sovjetska Rusija se le zaprla in živi sama otl sebe. To ie velika država, ki ?e svet zase. še neizčrpana in pri kateri gre sedal poglavitno le za notrnnio organizacijo nove uprave. Sovjetska Madžarska ie nulno morala propast', ker ni mogla živeti brez zveze z ostalim svetom, na katerega te navezana glede raznovrstnih potreb svojega \sakdanieg& življenja če se naša dežela zapre na vse Štiri strani, mora prel ali slel poginiti od pomanlkania. To se č& dokazati tuJI fez poteka vojne, ko le bila cela centralna Rvrop« »prta in vsled trga na las enaka trdnjavi, ki se 10 polagoma izstrada.
Glose.
Antanta odstavila Kolčaka. »Echo
de Pariš« poroča, da ja sibirska armada v zadnlih dneh izgubila 60.000 mož kot ujetnikov ter da le bil Kcl-čak odstavljen. — Na njegovo mesio je postavila drugega. Kolčaku popolnoma enakega generala. K*’!čak Djenikin in drugi njim slični bratci ki bi radi vzpostavili zopet carizem v Rusiii. izgubljajo moč med Mudstvom In vojaštvom reakeilonarne armade, ki spoznava, da te bilo oreslevljcno
UREDITEV USTAVOTVORNFGA ODSEKA.
LDU. Belgrad, 13. Predsednik narodnega Predstavništva dr. D?a£a Pavtevič ie danes popoldne posetil ministrskega predsednika ter se posvetoval z njim o ureditvi us‘avo-tvornega odseka. Minister za ustavodajno skupščino dr. Pdečck je p<*slaJ predsedniku narodnega prej-stavništva pismo, kier ga obvešča, da ho v ustavotvorni odsek vstopilo Stlrlnalst članov, ki so pristaši tla-jnlh strank, enako število oH-ta-Sev r^ozJdlonalnega bloka In 'en komunist, (falle sr«r. dr. Pavlovič, dr. Smodlaka. Prodanovič in 6 vseuči-liščnih profesorjev: dr. Vodnjak, dr. Pltomic. dr. Poljč, dr. Kostrendžič. Slobodan Jovanovič in Kosta Koma nudič. Po ra?govoru predsednika parlamenta ?. ministrskim predsednic kom ie verietno. da bo dr. Pavlovič stopil v pogovore z načelniki strank tadi določitve posameznih članov za rovi odsek.
UREDITEV VALUTNEGA VPRAŠANJA. KRONE SE ZAMENJAJO AL PARI.
LDU. Belgrad, 13. jan. Pri seji ministrskega sveta, ki je trajala včeraj ves dan. se je našel način za rešitev valutnega vprašanja. Krone se bodo zamenjale al pari za nove hov-Sanice. toda ker ni takih n-'- M’ '-ronskih novčanlc. se bo na nove dinarske bankovce natisnil njih štirikratni iznos v kronah. Kronski bankovci po l, 2 in 10 kron ostanejo začasno §e nadalje v prometu. V novoosvo-bojenih krajih bodo cirkulirale samo krone; tudi država se bo v teh krajih za svoja plačila posluževala samo krone, tako da bo ta nova jugoslovanska krona v tem oziru na-dop'eščala dinar. Fundacijo nove Jugoslovanske krone ne bo tvorila samo dosedania vrednostna podlaga starega dinarskega bankovca, marveč tudi jamstvo države, ki bo oh
volilna pravica, kakor Jo zahteva so-cijalistična stranka, to se pravi, da zahteva splošno, direktno, enako in tajno volilno pravico po najobsežnejšem proporcu za vse rirž ivliane moškega In ženskega spola od 21. leta naprel.
Shod pozivlie ženstvo. da se vse združi v socijalistični stranki tet skupno z SvetPV*MfR proletarijatom ■poseže najenergičneje v boj za dosego vseh človeških pravic.
Ako nam inozemstvo, ki ni v takšnem strašnem položaju kot smo mi. dovoli potrebni kredit in -ivoz takih reči. ki iih doma nimamo, pa ?ih vendarle absolutno potreb ulemo, notem verno, da moremo to doseči 'e. ako moremo dati za te dobrine primejo zastavo. Kai pa moremo zastaviti druuega kot to. kar Je Sanes naše naturno bogastvo? če se posreči, da to zastavo izvedemo tako. da nam bo v čim manišo škodo. l*omo veliko dosegli za sedanio generacijo in vse bodoče v tei zemlii.
Tako so nas posledice volne privedle v zagato. Iz katere izhod ni tako enostaven, kakor si marsikdo domišlla. Vemo dobro, kai bi moral' storiti, da zopet vzpostavimo zdrave gospodarske razmere, zmanjšamo bedo mas in preidemo v nov gospodarski. sociialistični red. No drugi strani m vidimo zopet nepremagljive zapreke, ki nam iih stavi inozemstvo. bližnje in daljne dežele, na kateie smo gospodarsko navezmi. ako hočemo, da se vsaj za silo preživi naše prebivalstvo, ostane dela-zmožno in plodovito.
Vedno moramo računati z realnimi delstvl. Ako kal podvzatnemo. moramo vnaprei biti sigur;i; uspeha. Zato moramo tudi neznansko težavni položal. v katerem se nahabmo. premotritJ na vse strani in upoštevati vse zapreke, predno se odločimo za skok preko larka.
Kako se moremo rešiti iz tega neznosnega položaia?
in da ie največli zločin, boriti se proti ruskemu zmaguk»čemu proletariatu, ki noče volne, ker hoče urediti svoje novo gospodarsko življenje. Entent-ni samodržci. Clemenceau. Llovd Oe-orges in drugi so pa odstavili njim preje tako prillubllene generale v veri. da niso vešči vojskovali. Cle-menseau, ki hoče celo Evropo nahujskati na boi proti ruskemu proletariatu. da reši svoje Hube pripadnike kapitaliste smrti, te spretni pajek, ki prede pa\čevin» no6 In dan. Toda to te le pajčevina...
st a Jato v tem, da se bo zastavil del državnih domen, katerm čisti donos se 1)0 deloma porabil za kritje nove novčanice. Dosedanje razmerje dinarja do njegovega kritja se ukine. Vprašanje razmerja med obema novčanicama In njuno vrednostno podlago se prepusti v rešitev parlamentu. V prometu bo"relacija med Jugoslovansko krono in bančnim dinarjem znašala 1 : 4. — S to kombinacijo se je torej dosegla rešitev valutnega vprašanja na temelju izmenjave stare krone z novo novčanleo al pari. Nova jugoslovanska krona je postala bančni novec naše Narodne banke in dobila dobro bančno fundacijo.
Razširjenje zagrebških feležn&kih delavnic,
LDU. Belgrad. 13. Ministrski svet fc odobril kredit v znesku 1 ft32.0H0 kron za razširienle železniških delavnic v Zagrebu.
REŠEVANJE REŠKEGA VPRAŠANJA.
LDU. Lyon. 14. (Brezžično.) Načelniki poglavitnih zavezniških vlad so v pondeljek dopoldne nadaljevali posvetovanja o rešitvi reškejia vprašanja. Jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Trutnbič je obširno razložil stališče Jugoslovanov. Kakor poroča »Figaro«, porazgovori kljub splošnemu prepričanju, da se bo našla za obe stranki zadovoljiva rešitev, še niso napredovali dovplj, da bi se moglo-predvideti že sedaj, katera rešitev bo končno prodrljj.
Italijansko vojaštvo delno zapustilo Šibenik in okolico.
LDU. Split. 13. (DDU.) Predvčerajšnjim je zapustilo Šibenik okoli 400 demobiliziranih italijanskih vojakov. Tudi mnogo volaštva. ki le bilo
•	nastanjeno v Tilesnem In okolici, ie odkorakalo iz teh krajev; pravtako
le posadka v Primostenu zapustila
kraj: ostali so samo karabinjer!.
Dr. Renrier v Pragi.
POGAJANJA DR. RENNERJA
LDU. Praga. 13. {DunKU.) V tu-kajiniem JBJfrfstTSketu predsednišfvu Se ie vršila danes od 10. do pol 13. skupna kabinetna konferenca. Državni kancelar dr. Renner je podal obsežno poročilo o položaju, v katerem se nahaja avstrijska republika. ter opisoval zlasti stanje prometa na avstrijskih železnicah, kakor ♦udi stisko, v kateri se nahajajo plinarne in sploh vsa industrija v Avstriji Izredno pomanjkljiva dobava premoga v mesecih novembru In decembru. Je izjavil dr Renner, je Imela katastrofalen učinek, ki ga te rreba nemudoma odpraviti, ako se hoče prenrečiti splošen polom gospodarstva v državi. Po govoru državnega kancelar ja so se čehoslo-vaški ministri s svojimi referenti sestati k posebnemu posvetovanju, ki ie trajalo približno eno uro. Ko je bilo :o posvetovanie končano in ss le skupna seia zopet pričela, je če-hoslovaškl minister za javna dela Hampl stavil nekatere predloge, ki Uh na dr. Renner nikakor n! mogel sprp*eM Nam so tud? avstrijski zastopniki Imeli posebno posveto vanje. Pogaiama so se ob pol 13. url prekinila In pričela Iznova ob 16.
LDU. Praga. 13. (ČTU.) Ob šestnajstih so se nadallevala obravnavama v kabinetni konferenci. Nai-prvo se le razmotrlvalo vprašanje glede premoga In potem glede sladkorja. Pogodba, ki naj bi nadomestila dosedanji dogovor glede premoga. se še ni sklenila Pogodbo bo izdelala premogovna In prometna komlsila, sestavljena Iz obojestranskih ministrov za promet, in V> na Dunaju zborovala, pod predsedstvom državnega kancelarla dr. Pennerla -ln ob prisotnosti čekoslovaškega pooblaščenca. v Pragi pa pod predsedstvom čeboslnvaškega ministrskega predsednika in -ob prisotnosti avstriiskega pooblaščenca. Jutri se sestane komika prvikrat v Pragi fn ima nalogo, povišati dobave v Av-strifo. Po redakciji protokola o po-gaianjjb glede premoga so se pričela pogajanja glede sladkor la. za katere so se določili solo^j pn<rofj že včeraj. Danes se določi količina In cena sfadkorfu.
KONČNI USPFH RENNERJEVE MISIJE.
LDU. Praga. 13. (ČTU.) Nadaljevanje pogajanj v Pragi o končno-vliavni redakciji pogodbe glede nostrifikacije premoženja itd. bo izvršeno do 1. februarja. Glede obrv-fciina medsebojnih zahtev in dolgo* ter glede ureditve obračunskega urada bosta obe vladi izdelali predloge do L februarja; nato se bo o tem razpravljalo ustno. Sklenjen Je dogovor o količini in ceni sladkorja. 0'ede mejnih vprašani se uranovi obmejna komisija, ki jih bo proučevala na licu mesta In Jih določila.
V	trgovlnsko-političnem oziru se je določil seznamek blaga, za katero ne bo treba nobene izvozne dovo-liive. C-arinskotehnične olajšave bo-bo veljale že prihodnje dni. S kom-penzaciiskimi vprašanji se bo pečala posebna komisija. S tem so pogajanja zaključena.
DR RFNNER ODP<rrOVAL. LDU. Prara, 13. (CTU.) Zvečer ob 21 30 je odpotoval državni kancelar dr. Renner Iz Prage.
Diplomatski stiki med Cehoslovaj&o
In Avstriio.
LDU. Praga. 1:. (DunKU.) Vlada čehoslovaške in vlada avstrijske republike sta se dogovorili, da bosta stopili v redne diplomatske stike h izpremenili diplomatski zastopstvi, ki sta že dosedat obstaiaii v obeh prestolicah. v redna poslaništva. Za čehoslovaškega diplomat, opravnika ■ia Dtrnalu le bil imenovan dr. Ro-oert Fl:eder. za avstriiskega oprav-r.ika v Pragi pa dr. Ferdinand Ma->ek. Obenem sta oba dobila navo.’.i-la nai predložita vladama, eri katerih sta akreditirana, svoje poveljnice.
RUDARSKA STAVKA V OSTROVI.
LDU. Moravska Ostrova, 13. (CTU.) Stavka rudarjev v Ostrovl in Parvinu zaradi draginje obsega 23 rovov. Stavki so se pridružili vit -koviškj plavži in mnogo tvornic, tako. da stavka nocoi nad 50.000 delavcev. Povsodi je mir.
ČRTVE NEMIROV V BERLINU.
Rerlin, 13. (Dun.KU.) Wolfov urad javlja: Varnostna bramba je izgubila 2 mrtveca. 2 stražnika pa pogreša, ker. so Ju najbrž kam zavle-
MT; razen tega Ima 10 ranjencev.
Od napadalcev so našteli dosedaj 20 mrtvih in 40 ranjenih.
V	BERLINU VLADA MIR.
LDU. BerHn, 13. (Dun. KU.) V mestu vlada mir. -Po cestah patrulj rajo ojačene varnostne straže in vojaški avtomobili s strojnicami. Nekatere ceste so pregrajene z bodečimi žicami.
Bavarsko zastopstvo v Parizu bo razpuščeno.
LDIJ. Lyon, 14 (Brezžično.) Kakor poroča »Berliner Boersenzel-tung«, je bavarsko ministrstvo za zunanje stvari sklenilo, da se odpra-
vi	bavarsko diplomatsko zastopstvo v Parizu.
Bell teror na Madžarskem.
LDIJ. Budimpešta. 13. »Dn-.KU.) Madžarska kuriia ie zavrnila oroš-nlo za Pomilostitev in predlog za obnovitev kazenskega postoonnla proti na smrt obsojenemu dt. ^'tfanu S7irmavlu. Usmrtitev se Izvrši lutri.
Wilson sklicuje prvi sestanek Zveze narodov.
LDU. Lyon. 14. (Brezžično.) Predsednik Wilson Je podpisal odlok. s katerim se sklicuje prvi sestanek Zveze narodov. Ta poziv se je brzojavil takoj vsem Interesi ranim vladam, toda njegovo besedilo se ne bo objavilo v Zedinjenih državah, dokler ga ne prejmejo vsi drugi adresati.
Hoover za največ 200.000.000 posojilo Evropi
LDU. Washington. 13. (DunKU.) Reuterjev urad poroča:	Kakor	|e
Hoover iziavil v proračunski koml-si!i reprezentančne zbornice, ne pomen ja preskrba Pvrope z živili do prihodnje žetve nobenega pretežkega bremena za Ameriko. Raznolika sredstva, s katerimi ie Amerika v preteklem letu podpirala Fvropo. znašajo 2 in pol milijarde dolarjev. Za letos bi zadostovala podpora v znesku 150 do 200 milijonov dolarjev.
Izid volitev v francoski «enat
LDU. Pariz. 13. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Sedal >e ugotovljeno že vseh 240 rezultatov volitev v senat. Konservativci in liberaini republikanci so pridobili oo 5 sedežev. napredni republikanci enega, republikanci levice 19. socihtlni republikanci in uiedinleni sociialicti po
2,	radikalci ter socijalni ra Jikaici pa sr: izeubili skupno 16 sedežev.
Novice.
Novo delo Brande&a. Osorn Bran des je izdal v založbi Perthtsa d. d.
v Gothi drugi del svoje knjige »Prvo dejanje žaloigre«. ki ima naslov »Svetovna vojna«. Vsled tega svojega dela se ie zameni antantnim politikom in celo samemu Clemenceauju. s katerim ie bil dosedal v ozkem prijateljstvu.
Gledališki umetnik Mihallo Markovič le obhajal 10. t. m. v Zagrebu 35-Ietnico svojega delovanja kot dališki igralec.
— Pomanjkanj premoga v Zagrebu. Pfoiarna v Zagrebu bo pri$t-t^Tia začasno ustaviti oddajo plina, ker ii primanjkule premoga.
— Zimski Izleti. Planince Jn izletnike opozariamo. da so sledeče planinske koče SPD celo leto odurte in tudi pozimi oskrbovane. In srcer: Bistriška koča (600 m) v Kamniški Bi strici, dve in pol uri iz Kamnika. - -Valvazorjeva koča (1180 m) o«d Stolom (2236 m), eno in pol urc iz Žirovnice. — Hotel »Zlatorog« ^5.30 m) ob Bohinjskem jezeru, dve in pol url iz Bohinjske Bistrice.
— Otvorittv dramatične šole v Zagrebu. V Zagrebu se le 8. t. m. otvorila dramatična šola.
— Vil. razred na splitski realki zaprt Učenci VII. razreda ua državni realki v Splitu so bili izključeni iz zavoda vsled zadnje stavke srednješolcev višiih razredov. Vsled t:ga ie
VII.	razred realke za sedai zaprt. Dijaki VIJ. razreda nal zgube eno leto!
— Kaznovani zagrebški trgovci pobegnili v inozemstvo. Kalcr.r poročajo zagrebški listi, se le posrečilo vsem zagrebškim trgovcem, ki so bili kaznovani vsled navijanla cen in oderuštva. pobegniti v inozemstvo, izvzetnši trgovca Weisera. k: le bil na begu priiet in izročen redarstvu. Vsekakor le zanimivi na kak način so prišli do potnih listov, ker ga poštenim potom ni mogoče dobiti »>red 8 dnevi. Ta žalosten dogodek dokumentira. da se na teh mes‘ih še znii-rom nahajaio v Zagrebu osebe, ki pod krinko loialnosti in patrijotizma izvršujejo najtemnejšo funkcijo ljudskih eksploata,torjev. Potrebno bi bi-
lo. da bS se ta dogodek preiskal tn s« v Zagrebu tudi ta napravil red.
— Razpust Italijanske misije na
Dunaju. Italijanska misija na Dunaju bo v najkrajšem času razpuščena. Nadomestila jo bo nova medzavez« niška nadzorstvena komisija, kateri bo načeloval italijanski volni minister generai Zuppelli.
— Pittreich. bivši avstro-ogrski vojni minister ie umrl v 79 letu.
— Francoski parnik »Afrlque«, ki le 9. trn. odplul iz Bordeauxa proti zapadni obali Afrike, se te ponoči od It. na 12. tm. potopi! Dosedaf manikaio še vse podrobnosti
— Svetovni rekord v tadied^fj« stvu. Ladiedelnira ? ^anforiij! ie SpiiSliJa pred kratkim časnni en dan šest velikih parnikov v morje Ameriški listi dostavljajo, da ie s tem do-' segla svetovni rekord.
— Kabel Pera - Cilia - Konstanca so turški častniki prerezali
Dnevne vesti.
Protestni shod iiubljanskih kovinarjev.
V	torek zvečer se Je vršil Impozantno obiskan javni shod kovinarjev, na katerem se le energično pro* testiralo proti odpustitvi kovinarjev iz dosedaniih vojaško - tehničnih obratov. Govorili so sodruvi Minevc, Golouh. Kopač in drugi. Soreieta Je bila posebna resolucila. ki zahteva radikalno odstranjenie vseh nedo-statkov. Shod ie bil velikega pomena nele radi protesta proti nameravani odpustitvi prizadetih delavcev, marveč tudi zato. ker nam i“ odkril vso nesposobnost, ki vlada v poklicanih industrijskih krogih in uradih. Slovenske industrije se s takimi lludmi in vidiki ne bo pospešile O shodu izpregovorimo	obširnejše
iutri.
Kaj le z draglnjsklmi dokladami državnih vookoiencev ?
Državni vpokoienec in Invalid nam piše sledeče: Finančna uprava ie s 1. decembrom m. 1. mahoma ustavila po finančni delegaciji v l-jhbljani izplačevanje d.*<igtr>>skiil doklad, ki iih morajo državni vroko-ienci dobivati po naredbi ministrskega sveta v Beogradu z dne 28 lutnja 1919. Znižati torej tthogemu vpoko-jencu živllenske dohodke kar zh dve tretlini. se zdi finančni upravi malenkostna stvar, ki ni vredna n:ti toliko, da bi se prizadetim poiasniio vzroke. Onim vpvkojencem. ki so se zglasili pri finančnem uradu, se ie rrk’o. rta se ie izplačevanje doklad ustavilo na podlagi zadnjega odstavka, člena
9.: ki govori o postranskih dohodki pa četudi znašajo n. pr le Irt K mesečno. doklade na so <ae preje le »milostno« izplačevale. Poglejmo zadnji odstavek člena 91 Vidimo, da se naslanja z besedo »te« na pre-Inla dva odstavka, ki pa ne govorita o dta-ginjskih dokladah, ki iih prejemajo vpokoienci za svojo osebo, amjjvali 3 onih. ki Uh preiemaio ^ jjje dru„ žine. Ako bi zaiu> 'odstavek govoril o deklam, ki iih dobivajo vnokoiea-f* 21 svoio ose bol bi bila beseda »'e« popolnoma odveč. Finančna delegacija oa ni prezrla le te bessde. air.Palc tudi besedo »cele«, s katero je kratko tečeno. da se smelo doklade 7.a družino le za toliko znižati. ko!'kaf znaša postranski dohodek. Nalhujšo so prizadeti oni vpokojenci. ki so med vojno postali invalidi. Ti oreie-maio ponajveč 24 do 30 K mesečne osebne doklade. In zavoljo te bore svotfce se lim le odvzela cela dra-ginjska dokladal Nezaslišano! Vlado torei poživljamo, da odredi tako!š-nje izplačilo odvzetih draginjskih doklad prizadetih! — (Naredbo min. sveta glej: Uradni list št. 125. 'z dntt 29. julija 1919)
Proti prekupčevalcem z živili.
Po naredbi deželne vlade za Slovenilo in dogovorno z odsekom z» prehrano, ie treba imeti za treovino z živino, z mlekom in iajci koncesijo, ki jo podeliuie v prvi stoptdi okrajno politično oblastvo. Vsi imetniki obr-ta trgovine z živino, mlekom m jajci, ki so prijavili to obrt po 1 Januarju 1916. so zavezani prositi za koncesijo, zahtevano po s 1. te naredbe (20. dec. 1919). pri obrtni oblasti prve stopnie tekom 15 dni po razglasitvi te naredbe. sicer mine niih obrtna pravica. Trgovcem, ki so bili obsojeni zaradi navijanja cen, zaradi prestopka oblastveno določenili cen. zaradi verižništva. zaradi nakupičeva« nia zalog ali zaradi tihotapstva preko državnih mej, oziroma demarkacijske črte, sme deželnovladni odielek! za trgovino in obrt na predlog ob-bstva prve stopnie odvzeti obrtna pravico. — Ta naredba ima namen preprečiti nečedne kupčije prekupo-valcev, ki dražijo potrebna žiyila.
Abditus:
Naša gospodarska fn socijalna vprašan|a.
(Dalje.)
Osebe, ki se brez koncesije pečalo s prekupčevanjem, nal se naznanijo piIstolni oblasti enako kot trgovci s koncesiio. če zagrešajo. kar zakon prepcveduie fnavijanie cen. kupiče-tije zalog ;td.). — Cim se uvede tozadevno kazensko Dostopanje, sme obitno oblastvo prve stopnje ustaviti izvrševanje obrta do pravo-tnočnosti kazenske sodbe.
»Večernemu Listu« v album!
»Večerni List* pripovedki- ,Vr»-#m ovčicam 9 da^fn kj sn j[h ure.
*?^ie socijaiistične strank? na Piancoskem in drugod. Veliko bolje bi bilo. če bi Dorabila ta kiinkalna trobenta priliko, da pove raiše svojim biatcem. kdo ie financiral I. 1912. artani dunajski evharistični Kongres, kier se le vozil nadškof Bauer v zlati kočiji. Takrat ie namreč fin?-nciral celo komediio. kateri ie načeloval »pobožni« cesar Franc Jožef čigar tako vneta zaščitnica ie b<la slovenska klerikalna stranka, žid Reiv.es! Tudi judovski denar ie dober kalne, samo da ie vaša bisaira polna! Sicer Da1 Kdo financira cerkev? Kdo drugi kot kapitalisti! Odkod e dobikt 0*jrkev vsa m.sestva? Ali ne n . or d a od boeatih fevdalcev, ki so or<»pali kmetiško liudstvo zemlje in vsegap It* Vniiijonske dedščine?! A!* ni torej kapital ono. kar vzdržuje klerikalizem na površju?
Ustrezite upravičenim zahtevami
Delavci, ki so zaposleni pri sušenju ljubljanskega barja. «e bridko fjritožuieio nad svojimi slabimi gmotnimi razmerami. Pižejo nam: Nahajamo se v silno slabem gmomem položaju. Goli smo in bosi. noleg tega sestradani tako. da si ne upamo več tned ljudi. Neprenehoma zantevama boljše plače. Vedno pa se nam odgovori. da naj si poiščemo druge službe. če nam tu ni no volii Od dnevnih 18 K danes ne moremo več žt-veti. Ce bi si hoteli kupiti obleko, bi morali stradati cele me«ece. In tako ie tudi 7. obutviio. Za nas ni nobenih draginiskihdoklad ali nabavnih prisoevkov. medtem ko naši predpostavljeni dobe 2600 K mesečne t.luče poleg draginiskih doklad, cenejših živil, obuvala in obleke! Ponovno se torei obračamo do merodainega mesta z nujno zahtevo za tebolišanle ^ ir, upamo, da se bo našTtS* cene zahteve vpoštevaloi
•
Papirnat drobiž mestne občine
iublianske po 20 vin. kos ? veljavnostjo do 30. junija 1920 se dob'<va proti takojšnjem« plačilu od J5. Januarja 1920 dalje med ODiča&dml uradnimi urami pri mestni blagajni.
PoHcifsfd n rajniki, ki opravljalo službo izven uradnega poslopja mo-fttlo 'nositi vidno prsni trak v državnih barvah z napisom »Policijski uradnik«. Vse osebe so zakonita obvezane. ubogati odredbam teh uradnikov. ker tem pristoiajo vse pravice Javnih straž iri imaio zakonito Varstvo označeno v § 68. kaz, zak.
Pri vseh podružnicah »HfŽavufll posredovalnic za delo« (v UubUmi, Mariboru. Ptuju in Celju) se sprejmejo vde$@t «s?.dn1 'delavci Mapci. dekle, služkinje, kuharice, mizarji. vajenci razne stroke. £’.1učav-ničarji. kovači, tesarji, otetarji. ste-
m’ nisrnon°ši itd.
Najdeno. Na zabavnem večera »Zveze poštnih organizacij se le i,'a-Šel zlat prstan brez kamnu, par rokavic in dežnik .zgubil pa se h en klobuk. Najdeni predmeti se dobe v Gradišču 15. III. nad. pri g. Urbančiču. kjer se nai blagovoli oddati tudi Izeublleni klobuk.
bodisi delavce ali uradn., kakor da bi
se nahaiali v Radeckijevih čas;h. Tako se nam neprijetne ure čakanja na vlak izpopolnijo z episodami. ».otnik se zabava in vzbuia se spomin na očka Radeckija. Dotični povzročitelji pa pričakujejo usniate medalje kot plačilo za svoj — Dicnsteiter — ... Na železnici imamo gospoda. ki ie bil pred voisko nemškutar, med voj- j sko Nemec, pri preobratu v “&U- ] pacilskerr. ozemilu se nahaiajoč laški J iredent in sedai Pa zagrizen in radikalen narodni socijalist. Pa pravijo da nimamo salamandra v .lugn^iaviu. Pri podpisu rabi strešico na prvi črki. Kdo ie to? Kdor ugane dobi nagrado. .
Vitanje pri Celju. Na praznik dne
6.	t. m. smo 'rmeh krasno usnelr politični shod. ki ie bil nad vse dobro obiskan. Poročali so na shodu s. Martinčič. Hrastnik in (i.>r.ianc iz Celia. Ustanovila se ie 00Jružnica m izvolil politični odbor ki ho mogel z vstiainm delom v Vitanju in okolici doseči lene uspehe. Na delo torej'
Novo trgovsko podietie v Celju nameravajo pričeti narodni svi.iali-sti. V to svrho se že pridna vadijo s trgovskim poslom na ta način, da prodaialo po raznih nemškili gostilnah na čuden način pridobljeni sladkor po 40 K za kg. Ker nam primanjkuje natnestu varnostrtihorgam v. ne moremo proti temu nastopiti. Sicer so razni Pfeiferji zelo agilni, vseeno pa eden ne more vsega opraviti in draginja raste naprej.
Nesreča: V cinkarni se le £ noči
10.	tm. pri topilni peči cinka nevarno ponesrečil na§ sodrug Ferdinad Valentinčič. Vreli cink mu le izpršnil in ga občutno ranil na glavi.Žellmo «iu, da kmalu okreva.
Pocenitev živil. Na celjski žel. postaji si hoče postaienačelnik poceniti vrtne pridelke na ta naV.n. da mu moraio uslužbenci železnice med službenim časom gnojiti zem!k» itd. Nimamo nič proti temu. želimo pa. da ne gleda drugim na vsak korak hi ne vpeljuje za druge pretirane discipline.
No/icice iz Celfa.
Za dušno hrano liberalnih Jtleumov skrbi tu svetovni 4 »st »Nova Doba«. Da se mora-sem in tia pošteno privoščiti tudi ka-
in primemo ob'.at!ti, ge farurrre samooosebi. Ce se n e ve Uič resničnega, &e operira pa * lažjo. Sat bolni želodčki n*šit, demokratov prenesejo vse. Tudi pregovor; namen posvečuje sredstva, pride do veljave. Saj se celo dopise koritar* Skega odpadnika naše stranke uva-žuje in priobčuje, pa če so ti dopisi stvarni ali ne. Kai hočemo. vNova doba* Je svetovni list. ki se kar blišči duševne veličine in čiste objektivno •ti,
Kolodvorske »osebnosti Vsled ^Sobnih draginjskih ra2mer v Celja
tukaiSnji Ac* delavk	iz vjetništva prišli
j. „ J^fccvnine -okoli 3 krone na nr,i	^ tudi po mnenju pred-
po&tavljenih nahatamo v deželi, ki ie *naka oblmbljem... Uniforma je
-	S ’1.3, to vedo Povedati posebno aekateri gospodje uradniki na tukajš-m Postail. Ekserciraio uslužbence.
Kultura.
Odborova seia »Slovenske Malice« 23. decembra 1919. Za !9’9. leto. za katero so se kniige vsled tiskarske stavke zakasnile, izid? Dostojevskega roman »IdiJot« v prevodu K. dr. Vlad. Borštnika. Obs*.-2al bo okoli 36 poj in pride na svetlo v dveh delih. Občni zbor za leta 1919. se združi z občnim zborom za 1920. Jeto. Vršila se bosta skupaj spom^idi teta 1920. Na dnevnem redu bo poleg dttrgega povišanje članarine zn 1919. leto in naprej ter skrajšanje dosedanjega števila odbornikov. S tem bode .»Malica« mogla doseči lagifc*. uspešnejše in tesnejše delovanje. Honorarji se bodo določali odsid za izvit ne spise kakor za prevode po kakovosti in od siučaia do slučaia. Cene knjigam matične kniižre zaio-Re se nekoliko povišajo. Med knjigami. ki nal bi izšle za 1920. leto se omenjajo:	Mencingerjev reman
»Abadon«, monografija o Prešernovi »Novi pisariji« in antologija čeških pesnikov v slovenskem prevodu O preustroju delovanja »Slov Ms'ice« se je razvil dališi razgovor.
Iz urearne dramskega eled&Vtšča.
V	soboto, dne 17,. v nedeljo, dne IS., v por.deljek. dne 19., v torek, dne 20. in v sredo, dne 21. t. m. bodeta gostovala na našem odru gospa Borst-mk-Zvonarjeva m gospod Skrbinšek v Strindbergovi žaloigri vOče«. Rad it ega se spremeni repernriT v sledeče: 17. ian.. sobota »Oče«. Abo-nement D. 18. Jan., nedelja »Oče«, izven abon. 19. jan., p©mvc!k*k, »Oče«. Abon. A. 20. lan« t;,r«k* »Oče«. Abon. B. 2L lan., sreda. »Oče«. Abon. E. 22. jan., četrtek, »Hlapci«. Uradniška predstava. 23. lan., petek, zaprto. 24. ian.. sobota. »Kofettček - Ženitev«. Abon, D. 25. lan„ nedelia. popoldne »Pepelka-^. 1?-ven abon: 25. }an„ nedelja, zvečer »Hlapci«. Delavska predstava.
ReDertoir dramskega gledališča.
15. jan., četrtek. »Na dnu«. Abon. C-
16. jaiu oetek. »Na dnu«. Abrn B.
17. jan. in naprej glej zgornjo notico.
Kepertoir opernega gledališča.
15. lan., četrtek. »Rusalka«. Abon. A 2. 16. jan., petek, »Rigoletto« Izven abon, 17. jan„ sobota. »Sanje«. Abon. C. 18. jan., nedelja. »Podana nevesta«. Izven abon. 19. jan., pon-deljek. zaprto. 20, Jan., torek »Hoffmanove pripovedke«. Uradniška predstava. 21. Jan., sreda, »Mignon«. Abon. D.
Iz stranke.
LJUBLJANSKIM SODRUGOM!
Sobotni diskusijski večeri so preloženi pa, petek, tako da bMo pclzdaj
ngprej diskusije vsak pondeljek, četrtek in petek
točno ob doI 20. url.
V dvorani Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 (druge stooni .-e)
Pr ihaiaite točno, ker ie bilo na sobotnem večeru na zahtevo delavcev. ki moraio Zgortiri vsHh;;, Sf>. ’ glasno sklenjeno točno začenjati, da lahko oh 22. uri končamo
V	soboto, dne 17. t. m. ob 7 «r? zvečer se vrši na Cilineah v gostilni eri Travnu iavest ženski shod. 1'ucv-ni red: Boi proti drasinii Protest proti volilnemu načrtu. Poroča so-družica Kranjčeva. — K obilni ji!e-ležbi vabi odbor k ra l.ool. org .IS DS Vič-Olinee.
Ali morete vzeti ob oriilkl zadru/nega koneresa enega sli več zunanjih udeležencev na stanovanje?
Težko nam ie preskrbeti za naše zunanie udeležence dovoli stanovanl. Zalo se obračamo na naše liubljan-ske zadružnike in priiatelie s rroš-nio. da nam takol sporoče. ali more-io spreieti na stanovanje dne 24 m 25. t. m. enega ali več naštb gostov in delegatov.
Konsumno društvo za Llubliano In
okolico. (Poštni preda' 13).
LJUBLJANSKIM SODRUGOM 1
Danes ob doI 20. uri diskusijski večer.
Vsi zaupniki Ihibttanske krak pol.
organizacije (brez predkraiev) se poživljajo da se udeleže zanesljivo sestanka. ki se vrši danes. 15. januarja 1920 točno ob 7. uri zvečet v Mah-rovi hiši.
Odbor kralevne oolitične organizacije ISDS za Liubliano in okolico opozarja vse svoie zaupnike, da se današnjega sestanka, to Je dne 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer zanesljivo udeleže. — Tainištvo.
Občni zbor osredniega društva živilskih delavcev in sorodnih stnrt. za Sloveniio se bo vršil v nedeljo, dne 1. februarja 1920 v Ljubljani — Vsaka podiužnica pošlje do sto rn na vsakih nadalinih sto članov po enega delegata. Na dnevnem redu je tudi izprememba pravil.
Glede dvorane v Mahrovi hiši nazmijatno vsem organizacijam, da se jo mora vselel pravočasno naročiti ori upravi Splošne železničarske organizacije. Na oblave posameznih piiredeb v »Nanr-eiu« se ne moremo ozirati, ker ie dvorana ponajvečkrat že popre! oddana. — Uprava Splošne žel. org.
Lesni delavci v Ljubljani itpaio v ntdello. dne 18. ianuaria meseč n; shod oodružnice lesnih delavccv za L juhUano v bivši Mahrovi ^oli <d) 9, uri donoldne. Dnevni red- mesečno poročilo odbora, raznoterosti. — Odbor.
Sela podružnice kovinarjev st vrši v četrtek, dne 15. t. m v društvenih prostorih takol po delu.
Trbovlje. Redne tedenske dislfu-sile se vrše odslei naorel vrtik četrtek. Fiva diskusiia bo v četrtek tega tedna ob 4. uri nonoldne.
Za železničarski dom se ie na članskem zborovanju 4 lanuarla v Borovnici nabralo 50 kron. Darovalcem izrekamo zahvalo. Uprav« sklada za železničarski doia.
SHODI.
»Osrednie društvo kovinarjev* sklicuje sledeče shode:
18, t. m. ob 9. uri dopoldue v §to-rah:
18. ob 3. uri pop. v Celju i
19. t. m. zvečer v Muri ob Dravi;
20. t m. zvečer v Mariboru;
21. t. m. zvečer v Fali nad Mariborom ;
22. t. m. zvečer v Sv. ^ vrcncu;
23. t. m. zvečer v GušUm«.
Dnevni red na vseh shodih je:
Sklepi izredne skupščine in poročilo o ujedinjeniu z^ostatimi orfcanizac*-iami kovinarjev.
Osrednie društvo usnjarjev la sorodnih.strok v Sloveniji naznanja, da se vrše občni zbori usnjarskih podružnic 17. t. m. popoldne v Šmartnem Dri Litšii in 18. t. m. dopoldne ob 9. uri na Vrhniki. ~ Osrednji odbor.
Shod v 1 ržiču. "V nedeiio. cine lb t m. ob 9. uri se vrši v Tižiču javen ljudski shod. Poroča sodmg I.etnež Popoldne ob 3. url se vrši shod v Kraniu.
Osfednie društvo kemičnih delavcev ea Moste pri Ljubljani ima svojo prvo redno sejo po izvanredni »Skupščini« dne IS. Januarja ob 5. *”"i zvečer v društvenem prostora. Prosi'se polnoštevilne in točne udeležbe.
Sestanek stenografskega tečaja se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 6. uri žvečtr v Selemburgovi ulici 6. II. Vsi. ki ste se že priglasili in ki se še nameravate priglasiti, udeležite se tega sestanka zanesljivo, da se dogovorimo o razdelitvi učuih ur.
Prireditve.
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi v soboto dne 24. januarja t. I. veliko plesno veselico, h kateri se vsi prijatelj in šfp^tva vabijo. Godba
Dravske divizije. Vstopnina za osebo 6 K.
Javen shod o našem stališču glede valutne reforme priredijo v nedeljo. dne 18. ianuaria 1920 v vtiski dvorani hotela »Unio»- eb url ( ^niune slovenske gospodarske korporacije.
Zanimiva razkritja
o d*želLtm in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI.
(Dalje.)
Deželni odbor !e oodolral samovoljno »Zadružno Cern r;<io« t deželnim denarjem.
Deželni zbor kranjski je v seji dne IS. februarja 1911. v zadevi zadružništva sklenil med drugim sledeče:	lii. Kot od deželne uprave
odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski «ma veljati »Zadružna Zveza« v Ljubljani, poj pogojem, da se podvrže reviziii deželnega zadružnega urada. Deželnemu odboru se naroča, delovati odločno na to. da se po možnosti združijo vse v deželi Kranlski poslujoče pridobi‘ne in gospodarske zadruge v ^Zadružni Zvezi« v Ljubljani, kot od deželne uprave odobreni zadružni centiaii. IV. Vseučiliški zaklad se odstopi Zadružni zvezi kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti ce!.»-letni odpovedi in se ii dovoli letoa deželna podpora 12.000 K, če izpolni pod IH. v prvem odstavku navedeni pogoj in razven tega še sledeče pogoje: I. Se zaveže podpirati prizadevanje deželnega odbora v snmhi 2. odstavka točke 111.: 2. priznava deželnemu odboru odločilen vpliv pri nameščanhi zadružnih revizorjev na Kranjskem. 3. priznava deželnemu odboru pravico odposlati svojega zastopnika z odločujočim glasom v izoraševalno komisijo za revizorski izpit .ki posluje pri Zadružni zvezi:
4.	se zaveže, vsako sebi včlanjeno zadrueo revidirati na željo deželnega odbora in v slučaju, da le zadr. spreiela od dežele kako podooio. dati deželnemu odboru prepis revizijskega poročila na razpolago brez-kvarno neposredni revizilski pravici deželnega odbora prepis revlzij-žal oi> podelitvi deželne podpore. »M pa če zadruga sama zahteva deželno revizijo: 5. se zaveže pristaviti in podati o vsaki selil včlanjeni za-
družni centrali« podpore tudi v denarju. Deželni odbor ie storil to 00* polnotna samolastno in ne >ia bi bil v to upravičen; ka.:ti po sklepu deželnega zbora ie imela dežela podpirati kot zadružno centralno organizacijo le » Zadružno Zve?.o«. ne na kak drug zavod. Da bi se podoi-al kak drug zavod, o tem ie ime! pravico odločati le deželni zbor. ne pa deželni odbor. O denarnih oodporah, katerih je 00 samovoljnosti deželnega odbora postala deležna »Zadrnž« na centrala«, se poroča siedrče: Meseca decembra 1917. ie prejela »Zadružna centrala« na podlagi sklepa deželnega odbora v seji dne 24. februarja 1917. iz deželnih sredstev; podporo 3500 K v pomoč 22 živir.o-reiskim in 16 kmetijsko-strolnim zadrugam: Pričetkom meseca januarja 1918. ie prejela »Zadružna centrala« na podlagi sklepa deželnega cdbota v seji dne 15. decembra 1917 iz deželnih sredstev letno podporo za 1.
1917. v znesku 12.000 K. ♦. J. v tisti višini, kakor Je bila prej določena za »Zadružno Zvezo«. Dne 4. Jamiarja 1918 le prejela »Zadružna centrala« po smislu sklepa deželnega odborr. v, seji dne 15. decembra 1917 vsoto 458.000 K. Ta vsota le bila izplačana »Zadružni centrali« iz sanpčoega sklada za pridobitne in gospodarske zadruge kmetilskega značaja, ki g* le osnoval deželni odbor I. 1917 in ga le dotiralo »Deželno mesNi za dobavo klavne živine« v Ljubljani i* svojih čistih dobičkov. Dotac'Ja te znašala 774.824 K 11 vin. Spfsa o dovolitvi in nakazilu označene podpore. ki le imel št. 14860 iz I 19*7. sedaj ni. ker ea le dne 25. oktolva
1918. vzeJ iz reelstrature bM? deželni odbornik dr. Vladislav Pegan. Pn« 7. januarja 1919 je deželno knjigovodstvo zahtevalo ta spis od dr. Pe-
drugi deželnemu odboru na zrhtevo gana> ta pa Je poslat sledeči odgo*
potrebni materija! za presoio, je li dotična zadruga vredna in potrebna deželne podpore: 6. se zaveže podpirati v vsakem oziru deželni zavratni urad za dosego njegovih smotrov. Na podlagi tega sklepa ie »Začmžija Zveza« prejela 1. 191 i. k«v brezobrestno posoiilo vseučiliški rakiad v vrednosti 689.502 K 51 vin. in u!:va-la le od dežele v letih 1912 do 1915 redno letno podporo 12.0u0 K. Ker so se pa I. 1916. med »Zadružno Zvezo« in deželnim odborov prelomile vse zveze in se ie kmalu na to usta-»Zadružna central?.«, se »Zadružni Zvezi* redna letna pndi»ora 12.000 K več ni izplačate in zahtevala se je od nje tudi vrnitev vs?uči-liškesa zakiada. Ta zaklad je vZa-družna Zveza« deiansko vinila pron koncu 1.1917. Na mesto, katere ie nasproti deželi zavzemala »Zadružna Zveza«, je stopila potem »Zadružna centrala« in to Je deželni odbor ped-pira! moralno ifl materijeino. kako? In kadar se m a Je zdelo potrebno. Sprva le bila ta podpora zgoli moralna, pozneje pa so -are pričele dajati »Za-
vor; »Akt sem nekoč pustil pri msgr, dr. Lampetu! Obstal ie iz ene oolel Prošnja Zadružne centrale in sklop deželnega odbora, ki ga pa itak najdete v selnem zapisnika 1 Dr Pegan « K temu (»dgovoru «e pripomni, da akt ni sestoja! samo iz ene role. marveč da ie obsegal releratno polo, prošnio »Zadružne centrale« in vefi prilog k tel Prošnji. Na refera*ni poH so bile rešitve, ki lih le napravilo deželno knligovodstvo. Priloge prošnje so pa vsebovale nekako uteine« litev k prošnji za dovolitev pt dpoi za sanacijo pr el omenjenih zadrug. Bile so menda 3 priloge. O tem s« natančno snotninjaJo uradniki deželnega knjigovodstva, ki so imeli akt v rokah. O porabi podpor^ 458:000 K po smisli«, dovolitve le imela »Zadružna centrala* poročati ter. položiti tudi obtožen račun, storila ra tega pj ttarsprotl deželnemu odbtiro. Takega poročila doslei tihii ni med-ložila sedanji komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, dasi Je bila v to pozvaaa.
Iz Slovenije.
St Vid nad Ljubil »no.
Da se ne pozabi, kako živo agitirajo kletikalci za svojo stranko, ker se bližaio volitve, beležim« sle Ječe: Zadnio eedeilo ianskega le*.a i? naš g. kaplan pridigal, ali da se izmftno pravimo, obdržaval politični shod v cerkvi. Opozaria! Je navzoče ra volitve in svaril liudi pred »himvsknnft socialisti. Vprašamo sedal, tli le cerkev fca to tu. da se v njej 1 rirela shode, ali za to. da se liudi poučuje o veri? Duhovniki bi menia Ocjrajše videli, da bi jim liudle kar v rcrkvi oddalali glasovnice. Ali časi so se temeljito izpremtrtili. Ljudje so namreč spoznali klerikalno hinavstvo v zadnji svetovni vojni. Videli so. ds 50 se "klerikalci borili za nalvečie !n: e in da so igrali grdo vlogo priganjačev liudstva v vojno! In take može naj bi ljudstvo danes ljubilo in jih celo volilo? Ne! Takih Hudi se bomo ‘tresli popolnoma! Ker klerikalci, TiaMbodi za delavca ali pa tudi za koga drugega. hiso storili Še Prav nič dobrega. bodo Zato dobili pri volitvah ori merno — brco! To naj^si zapomnijo in vzamejo obenem na znanje, da Uu-
dle ostro obsojajo uganjanje umazanega strankarstav ra?, prižnice! Svobodna cerkev v svobodni državll Ce{kev naj se v politiko ne vm*. Sava!
Sladka gor*.
klerikalci so sklicali na novega leta dan v »farovžu* shod. na katerem le poročal g. dr. Ogrizek iz Celja. Shoda se je udeležilo kakih sto kmetov. O. dr. Ogrizek in njegovi privrženci so bili zelo veseli, da je prišlo na shod toliko kmetov« Oospod doktor Je v začetku g tvora na vse pretege hvalil SLS Iti nieno pristaše, potem pa ie pričel udrihati čez JDS in po samostojni kmečki stranki. Navsezadnje si ie nrvoščU tudi socijaliste. Ali glej čado’ Kako$ hitro so kmetje Čuli. da !e zače. blatiti sccijalno demokratično stranko, so kakor en mož protestirali rekoč, tHdi mi smo šociialni demokrati i«! ne pustimo zabavliati čez sociiaJna demokratično stranko. Sklicatelji so osupnjeni eden za drugim zbežal! 9 shoda...	_________
Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
»LJUDSKA Tiii'ARNA" DELNEŠSCA DRUŽBA V UUELiANI.
Vabilo na subskrlpcilo delnic!
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom k dne 2. januarja 1920, St. 9172, dalo začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe
»LJUDSKA TISKARNA" V LJUBLJANI.
Namen družbe je zlasti, da ustanovi lastno tiskarno, potem da nakupuje ter upravlja tudi druga tiskarska podjetja in pridobiva obrtne pravice za tiskarski, litografski, knjigotržki in knjigoveški obrt. Osnovna glavnica družbe znaša 1,000 000 kron, in je razdeljena v 5000 delnic po 200 kron, ki se glase na ime in bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri. Delnice se emitirajo po kurzu 200 kron komad in za vsak komad 5 kron več, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskri-birane delnice odpadajoča glavnico bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor.
Subskripcijske pole so na razpolago pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani
Subskripcija se zaključi 15. februarja 1920 ob 12. uri opoldne.
januarja 1920.
Pripravljalni odbor.
Ljubljana
holaika timtti as«
n»yan,e In hrana v hiši. Nasiov; Ivan Msstnak, Celje. Kralja Peti« c. 15.	28
Št. 241/Val. ex 1920.
MaFfifc tovarna Domžale, pre-Rlti! Vi! jema vaako aoboto M Sv. Jakoba trga v Ljubljani stare Jenske in moške kitbuke v popravilo. Droge dni v tednu |>a jih ' obira ume g. Kovni pri »Virantu*, ZvezdarsVa »L ».
Rad M ivedel, kje M nahajata noja prijatelja Franc Plaveč in
ta Mat
dva prijatelja P r i
IDlllifllt
bil pred vojno na Westfalskem v Ge.sen Jtirchrn, Pirc pa med vojno v ujetniitvu na Francoskem a celo družino. Prosim drage rogake sportčila o njih, če bi pa prijatelja moja sama titaia te vrstice, na} se mi javita na moj n -slov: Mihael M a 11J e v I i, P. O. Bukskn, Indiana (Severna Amerika).
Priporoča se trgovina x železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Murije Terezije c. 10
i Gosposvetska ee-ta.)
V najkrajšem času ae prične a izdelovanjem državnega papirnatega drobiža od 2 V* par« ali 10 vinarjev, 6 parali 20 vinarjev In 25 par a’i 1 krone. Ko anice od 2‘ * pare (10 vinarjev) in 5 par	(20 vinarjev)	bodo	4 cm	široke in 6 cm	dolge,	a one
od 25 par (1 krone) 5	cm široke in 8 cm dolge.
Vse	te novčanice	bodo	imele	na jedni strani	napis	JMinl-
starstvo	ftnansija kraljestva	Srba,	Hrvata i Slovenaca v	cir lici
Jožef Pirc, Oba pfemog«rja, dmm in latinici ter slovenski napis .Ministrstvo za finance kraljestva jz Mirne ptči na Dolen skem. Pinvtc |e j Srbov, Hrvatov in Slovencev , potem ozna< bo noinitmlne vrednosti novčanice v dinarskem tečaju s cirilico in latinico, a na drugi strani poleg 6erije in številke cznačbo nominalne vrednosti v kronskem tečaju a cirilico in latinico ter v slovenskem jeziku.
Umetniki, ki se žele udeležiti natečaja za načrte teh nov-čanic, naj predlože svoje ponudbe najkasneje do 31. januarja 1.1 in sicer v Srbiji in c-rnigori generalnemu inšpektoratu ministr-atva finane, v ostalih delih našega kraljestva pa pristojnemu delegatu ministra finane Na vsaki ponudbi naj bo šifra ali molto in istotako tudi na zapečatenem ovitku, ki se naj priloži in v kateri nuj se dene listek z imenom in naslovom ponudnika.
Ponudbe, ki se predlože v predpisanem roku, bode pregledala posebna za to določena komisija ter med njimi izbirala. Ovitki s šiframi, kojih ponudbe je komisija sprejela, se bodo odprli, da se ugotove imena dotičnih ponudnikov. Vsi drugi ovitki se komisijonelno uničijo.
Določajo se tri nagrade za predložene načrte: Prva nagrada v znesku 1000 dinarjev, odnosno 4000 krou, druga v znesku 500 dinarjev, odnosno 2000 kron in tretja v znesku 250 dinarjev, odnosno 1000 kron.
To se daje v zmisln odloka generalnega inšpektorata ministrstva financ v Beogradu J. br. 9 z dne 1. janu»»r.ia 19?n na ^nanie z doslavkom, da si morejo reflektanti obrai ct novtanic ogledati pri podpisani delegaciji, Poljanska cesta št. 2,1. naustrop-je, soba st. 11.
Delegacija minlstr. fitiarc za Slovenijo in Istro
v Ljubljani, due 13. januarja 1920.
SiMio Ml
re&lstrovsRs zadruge z cmeleno zavezo
sprejema hranilne Viege vsak delavnik od 8. do 13. are in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo i* svojega. Obresti se kapitalizirato polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
61
Mizar,
Spedicijskoinkomisijskopodjetje
Šeienbutgov« ulica it 4.
Veletrgovina
D premogom, drvmi, šoto In raznim kuriinim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor, fia drobno; belenburg. ul. 12.
Smerne cenel
l jugoilov. ilaMa Anin
A.Fuchs. Liuhija-a,
Sfeienburgova ulica t. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvisjih dnevnih cenah. Fri*
poročam \eliko zalogo zUilnine, srebrmne, ur, briljantov iid. Popravila in nova dela so šujejo v• luštni delavnici to o »o in , solidno.
Delegat: dr. šavnik.
&5
isirau se sprelme.
Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov in s spričevali na tovarno
mile in sode
ZNAMKA
lTO“
C| gkd&Bu	ZNAMKA	I
})ailiO „nro“-1
Novo, po sestavi In načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil bistveno razlikujoče se sredstvo proti srbečici In garjem. Vsaka garnitura, zadostujoča za eno odrasčeno osebo, sesiosi iz ,SARKO* mazila št. 1, ,SARK6 mazila Št 2, ,SAKfCO* prah za posipanje, in natančnega navodila uporabe. Cena 16 K, po pošti 18 K. Izdeluje in razpošilja: Lekarna pri srebrnem sokolu, Breilce.	4«
Št ad 22533/m. a.
Cene in teža kruhu.
Odsek za določanje cen je v seji dne 12. januarja
1.1.	sklenil, da	mora o peči vsi	peki v	okolišu mestne
aprovizaeije od	vštetega četrtka	15. januarja 1.1. naprej
po pol kg težak bel in črn kruh po sledečih cenah;
a) 1/2	kg težak bel kruh po 4	K in
b) 1/2	kg „ čru „	do 2	K 50 vin.
Prestopki se kaznnjejo z zaplembo blaga, z globo j piaŽ0 po dogovoru. Služba vlo 20.000 K in z zaporom do šestih mesecev.	stalna. Ponudbe do 31. jan, 1920
Mesini magistrat Ljubljanski.	I	na	podružnico Hrastnik.
lite
pevovcdlo.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Šivalni tfttji b ffliji za Me.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne vLincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Popravila se sprejemajo. Last
49
KAJO DELIČ,
zlatar i« draguljar
Ljubljana Hilšerieva bI t
priporoča svojo
zIMc in irapljrte fitaiu
za nova dela in popravila vsake ■vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseli uzorcih *in mer. i, uhane i. t. d.
tna delavnica.
Pisalni stroji,Adler*.
l/s	.	j	IKupuje tudi zlato in srebro tet
Ko‘esa iz prvih tovaren.j^,1 p0 najvBjih „4, aU
£*v. »a. Waffe»rad, i pa izmenjava za novo blago.