DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredniitvo fe v Maribora, Rolka cesta 5, poltmi predal 33. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraaa pisma se na sprejemajo. Uprava) Maribor, Rolka cesta S, poitnl predal 33. Ljubljana Vil, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameičencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne irankirajo.
Štev. 6.	Sobota 19. januarja 1929.	Leto IV.
Kdo naj čuva in zagovarja socialne interese šibkejših slojev.
Nova vlada je pridno na delu. Zakon za zakonom prihaja na dan. Razveljavljeni so volilni redi za narodno skupščino, oblastne in občinske samouprave, kar je logična posledica zakonov, ki so bili objavljeni obenem z ukinitvijo ustave.
Vlada bo delala nove zakone in tudi novo ustavo. Pri svojem delu se bo posluževala strokovnjakov, to je, gospodarjev, politikov, filozofov in raznih pridobitnih organizacij in korporacij. Vsi ti strokovnjaki bodo de-jansk ozastopniki konservativne bur-žuazne družbe: gospodarji, ki bodo videli samo prospeh oderuškega gosoo-darstva neglede na čigav račun; politiki, ki bodo sodili samo politično stran močnejših slojev; pravniki, ki bodo delali na to, kako bi družbo napravili čim storilnejšo z strogimi paragrafi; filozofi, ki bodo dali vsemu nimbus idealne družbe po točno določeni logiki današnjih družabnih načel.
Ne smemo namreč pozabiti, da poudarja skoro vsa jugoslovanska buržuazija, da je treba državo v prvi vrati postaviti na temelje gospodarske buržuazije. To se pravi: splošna volilna pravica v narodno skupščino, v oblasti, v občine, je preveč demokratična. Dalje naglašajo vse stranke, da narodna skupščina ni zrela za vladanje v državi, zato je treba napraviti še eno novo zbornico ali senat, ki bo presojal, če so sklepi narodne skupščine pametni ali ne.
Iz vsega je razvidno, da bodb prihajali pri ustvarjanju novih zakonov vpoštev kot strokovnjaki meščanski ideologi, ki nimajo in ne morejo imeti zmisla za interese socijalno šibkejših
slojev, delavstva in kmetskega naroda.
Tembolj pa bodo interesi delovnega naroda nezastopani, če se odvzame tem slojem pravica političnega in or-ganizatoričnega delovanja, ker potem ti nimajo nobenega foruma več, kjer bi povedali svoje upravičene želje in zahteve. Socijalni interesi delovnega naroda pa s stališča države ne morejo biti nič manj važni, kakor interesi pridobitnih slojev. Prej bolj, ker imajo ti samo svojo delovno silo in če te ne morejo prodati, polagoma poginejo za gladom.
Ne gre pa samo za politične pravice naroda, ki so predpogoj zdravemu socijalnemu razvoju. Grozi od strani takih strokovnjakov, če ne bi bila vlada sama toliko uvidevna, da bodo razne mečne gospodarske korporacije izsiljevale protisocijalne odredbe in zakone, katerim utegnejo meščanski ideologi jako radi nasesti. Tega se bojimo.
To so dovolj važni razlogi, da smatramo, da je nujno potrebno, da se pri ustvarjanju novih zakonov upošteva tudi durgi del interesentov, to je, delovni narod. Nova zakonodaja bo le tedaj dobra, če bo čuvala tudi svoboščine in socijalne pravice delovnih slojev ter garantirala po svojem bistvu možnost zdravega socijalnega razvoja.
Delovni nared potrebuje zaradi-tega svobodo gibanja, potrebuje tribune, kjer bo povedal svoje opravičene zahteve, da jih bodo merodajni faktorji upoštevali.
Ako jih ne dobi, je izročen temni negotovosti.
V	tekomčem mesecu, m sicer m 25. januarja 1928 se obhaja god sv. Pavla ali kot se v pratiki glasi: Spreobrnjenje sv. Pavla. Če smemo zgodovini svetnikov verjeti, se je pri sv. Pavlu, 'ki se je preje imenoval Savel, mnogo spreobrnilo. Bil je hud ter krvoločen divjak, ki je moril kristjane in naenkrat je slišal glas božji, ki ga je resno posvaril ter vprašal, za-kaj ga preganja. In glej, Savel se je spreobrnil in postal je Pavel in potem je bil najboljši človek. Pri nas smo ravnokar doživeli silno preobr-njenje, da-U pa jstD tuj, pomeni resnično spreobrnjenje, to pa se ne da tako lahko storiti kot reči. Deset let se je v naši državi preobračalo ne sicer kozolcev, ampak državno politiko in pa državno gospodarstvo. Ni manjkalo dobrih nasvetov in kritike, toda tisti, ki so imeli moč v državi, se niso zato zmenili. Toda pri vsem je bilo najbolj zanimivo to, da so oni po-litikarji, ki so bili v opoziciji, vedno imeli polne koše pametnih nasvetov, vedeli so za vse napake v državni u-pravi, vedeli so, da se dela n. pr. velika korupcija v državnem gospodarstvu v vseh panogah, vedeli so tudi, katere osebe uganjajo korupcijo, ki je šla v težke milijone, pa niso nič resnega p odvzeli, da bi se storil konec škandalom. Kajti tisti, ki so bili na vladi, tisti niso imeli volje, oni pa, ki so bili trenotno v opoziciji, niso mogli. Vloge so se vedno menjavale. Tisti, ki so bili na vladi, so vse trpeli, tisti pa, ki so bili v opoziciji, niso mogli ničesar — ako bi človek temu verjel! Sedaj, ko je prišlo velikansko preobr-
Spreobrnjenje . . .
kcjence kakorkoli prikrajšalo, razen redukcije umetnih vpokojencev, katerih pa vendar ne bo toliko, da bi se to pri tako velikem proračunu, kot je naš, poznalo. Nehote se mi vsiljuje v spomin tisti nemški pregovor: Hore
wohl eine Stimme, allein mir fehlt der Glaube! Ako pa bi vendar preobr-njenju sledilo tudi pravo spreobrnjenje naših meščanskih Savlov, no, tedaj ne bo nihče tega bolj pozdravil, kot mi socijalisti.
-n.
njenje — ne še spreobrnjenje — sedaj priznavajo vsi brez izjeme, da je bilo res vse slabo. Ja, ali ni to strašna samoobtožba? Listi vseh dosedanjih meščanskih strank naglašajo brez pridržka, da je bilo res vse to potrebno, kar se je dogodilo in d'a se solidarizirajo z vsem! Mi socijalisti smo vedeli, da v takih razmerah ne moremo živeti in mi smo meščanske stranke neprenehoma svarili, naj delajo zdravo gospodarsko politiko, tako politiko, da ne bo ljudstvo v državi kruha stradalo, kjer je kruh pravzaprav glavni produkt v državi, iz katere se kruh izvaža v inozemstvo, kjer jedo tuji državljani kruh iz našega žita ceneje kot ga jedo naši državljani dema. Mnogokrat se je na-glašalo, da je naša država po naravi bogata, da imamo v zemlji in nad zemljo silna bogastva in katera, ako bi se izkoristila — seveda pravilno
—	bi morala državo spremeniti v raj in ne v državo, kjer vlada deloma črna beda in lakota, kjer ljudstvo porablja slamo namesto zrnai za kruh (Hercegovina), kjer se državni uslužbenci, aktivni in upokojeni, zatekajo v obupu k samomorom. Toda naši civilisti niso bili produktivni, niso znali ali pa niso hoteli ali pa je bilo oboje. No, sedaj, ko so postavljeni pod prisilno gospodarstvo, ko se jim je vzelo vso moč iz rok, sedaj pravijo: Mi .smo za to, da se razmere popravijo. Jaz se samo bojim, da ne bo pni vsem tem cehe plačal nedolžni, in to je proletarijat. Same redukcije nas gotovo ne bodo rešile. Nobena umetnost ne bi bila, če bi se n. pr. upo-
Na Ogrskem so agrarno
Na Ogrskem je stopil v veljavo novi zakon, ki rešuje agrarno vprašanje z novim letom. Izvršilna naredba pravi, da je s tem agrarno vprašanje rešeno, ker je dosežena »pravičnejša razdelitev zemlje.« Seveda so pri rešitvi 'agrarnega vprašanja fevdalni gospodje grofje in cerkveni knezi izšli iz revolucijske dobe kot neoškodovanci. Le nekaj malo zemlje spada pod agrarno reformo in še za tisto malo zemlje, dobe ubogi veleposestniki bogato odškodnino v obliki rent in kupnine.
Pod predsedstvom dosedanjega ministra pravde Pavla Pesthya se je osnovala v Budimpešti zadruga, ki ima namen odškodovati zemljiške posestnike za majhno oddajo zemljišč. Da si pribavi potrebni denar, se je zastavil monopol vžigalic švedsko-amerikan-skemu vžlgaličnemu trustu in s lem naložilo celemu narodu krivičen davek, s katerim se bo plačevala odškodnina veleposestnikom za oddana zemljišča. Trust bo posodil ogrski vladi do 1. januarja 1931 36 milijonov dolarjev (to je nad 2 milijardi Din), ki se naj razdele med prizadete veleposestnike. Dve tretjini prodajne cene dobe v gotovini, za eno tretjino pa dobe obrestonosno zlato rento. Cene zemljišču je določila zveza veleposestnikov, ki "gotovo niso nizke in jih je vlada označila kot obvezne. Kmet sme plačevati najemnino za zemljišče. Najemnina znaša za vsako krono čistega katastralnega dohodka iz leta 1921 (ko je ogrska krona že padla) po 2 pengdja in 40 fenigov, to je skoro dve zlati kroni. Če hoče zemljišče odkupiti, mora plačati 25 kratno najemnino. Dokler ni plačana celotna kupnina, ostane lastnik prejšnji posestnik. Odkup se mora izvršiti najkasneje v 25 letih, pri čemer pa poslopja in orodja niso šteta. Kmet bo potemtakem plačal za oral (0.57 hektarja) 850 pengo, pri čemer je pa vpoštevati, da so velepostniki odstooili najslabše zemljišče, ki se težko ali pa sploh ne rentira. Vsa reforma, se zdi, ima namen pomagati plemenitim veleposestnikom, le židovskim zemljišk. posestnikom so bila odvzeta tudi boljša zemljišča. Veleposestniki so do marca 1928 odstopili 1,071.148 oralov zemljišča; od tega zemljišča pa velik del pi prešel kmetom iv roke, ampak raznim družbam.
Ogrska ostane torej tudi po agrarni reformi dežela latifundij in kmetov brez zemlje. Kmetskega prebivalstva je bilo leta 1920 na Ogrskem več kot 4.4 milijonov. Število kmetskih obratov pa je znašalo le 840.000. Sklepati se da iz tega, če se upošteva rodbinske člane, da je od navedenih vsaj polovica kmetskega prebivalstva proletarskega in brez zemlje, hlapcev, kočarjev, služinčadi.
Število posestnikov, ki nimajo nad 100 oralov zemlje, je 840.000. Ti imajo polovico obdelanega sveta (8.1 mil. oralov). Druga polovica obdelanega zemljišča se pa nahaja v rekah 10.700 rodbin in korporacij, v prvi vrsti cerkve. O kolu 11,000 posestnikov ima torej ravno toliko zemlje, kakor
ogoljufali kmete z reformo.
840.000 majhnih gospodarstev in ves kmetski proletarijat.
Urad skriva podatke o posestvih. Vendar je tudi to važno, kar je objavljeno. Med 10.700 posestniki, ki imajo več kakor 100 oralov zemlje, jih je 8265 s 100 do 500 johov, 1365 s 500 do 1000 oralov. Ti dve skupini posedujeta 2.6 milijonov oralov zemlje. Nad njimi je pa še plast veleposestev, ki imajo nad 1000 oralov zemlje. Teh posestnikov je 1070 in posedajo 5.4 milijonov oralov zemlje, torej več kot eno tretjino vse obdelane zemlje (16.1 mil. oralov). Posestev z 10,000 do
20.000 oralov je 51, z 20.000 do 30.000 jih je 16 in od' 30.000 do 50.000 jih je 50; posestev od 50.000 do 100.000 oralov je 12. Eno posestvo meri celo 222.241 oralov (najbrže Esterhazijev fidejkomis).
Tako izgleda zemljiška posest na Ogrskem po temeljiti »pravičnejši razdelitvi zemlje«. Vsa ta agrarna reforma je podobna ruski »osvoboditvi kmeta«, ki jo je izvedel car Aleksander II. leta 1861 ter je postala mati boljševiške revolucije.
Toda takratna fevdalna Rusija je imela za sosedo še fevdalno Evropo, kar je silno uplivalo na Rusijo, ker so bile tudi v sosednjih državah slične razmere, ki jih je šele povojna revolucija odpravila. Ogrska pa je danes osamljen otok sredi velikega morja osvobojenega kmeta, zato ta fevdalni otok ne more imeti obstanka in ne bo dolgo, ko bo tudi ogrski kmet spoznal, da je fevdalizem v zgodovinskem nasprotju z današnjim gospodarskim in socijalnim razvojem. Kmetski narod zahteva danes povsod zemljo in politično kontrolo. Temu razvoju se tudi Ogrska ne bo ognila.
Ogrska vlada razglaša, da je agrarna reforma končana. Reforma pa skriva v sebi novo revolucijo, ‘ker je nemogoče prekričati socijalna in gospodarska dejstva, ki se pojavljajo jačje in jačje. Tu ne pomagajo nič vislice, bajoneti, ječe in izjemni zakoni, ker preživetega reda ni mogoče z takimi pomočki izdržati. Ogrski kmet, ki je danes vkovan v tisoč verig, ki nosi izkoriščanje z gnjevom v svojem srcu, bo nekoč nastopil proti aristokraciji. In takrat pade zadnja trdnjava fevdalizma v Evropi. Tiakrat bodo ogrski veleposestniki tudi spoznali, da je bila sedanja agrarna reforma samo prvi takt k neziogibni ogrski agrarni revo-
Čulkovski:
Obup.
Nekdaj je plal iz moje duše svarilen krik
pred grozo pretečega mraka. Sedaj se ji pa izvija le še bolesten stok pod težo neprodirne teme.
Čulkovski:
Smodnik.
Kaj bi se čudil, kadar tvoje klanje blagoslavlja vsak vojni kurat; nam Berti Schwavz, tvoj izumitelj,
Izrvf nnkn7ni
znan je,
rrvneia riški brat.
Priznavanje političnih strank
nikakor ne more biti v intencijah sedanje vlade. Vlada je izdala zakon o zaščiti drža ve z namenom, da po njem ■po svojem prevdarku dovoljuje ali pa prepoveduje politično delovanje te ali on estranke, če je nje program ali nje akcije trenutno v nasprotju z njenimi tendencami, ker nikakor ni mogoče zahtevati od strank, ki imajo resne politične ali socijalne programe, da bi svoja naziranja preklicali ali se odrekli idealom in problemom, ki so
utemeljeni v naravnem razvoju. Taka zahteva bi pomenila duhovni prtisk in vzgojo neznačajev, neiskrenosti in notranjega srečnega nezadovoljstva. Zadosti je za režim, če se zakoni izpolnjujejo, ker strogi zakoni itak prepovedujejo vse, kar misli režim, da bi utegnilo škodovati. Tudi v takem režimu veljajo zakoni in dokler niso ti zakoni kršeni, ni treba še strožjih odredb. Mnenja smo, da bodo izvršilne naredbe ustrezale duhu časa.
Dnevne novice.
Politične stranke in nova vlada.
Nejasni zakon o zaščiti države, ki ukinja politične stranke, je dal radikalom in demokratom povod, da so zaprosile za priznanje. Zdi se pa nam, da ;e ta pot nepravilna. Politične stranke so skupine prepričanja, zaraditega je edino pravilno, da vlada sama pove z izvršilno naredbo, katere politične stranke spadajo pod zakon.
Dva nova ministra. V vlado sta vstopila beograjski župan dr. Kosta Kumanudi in dr. Želimir Mažuranič. Dr. Kumanudi je prevzel zunanje ministrstvo namesto obolelega dr. Marinkoviča. Berlinskega poslanika Ži-vojina Balugdžiča pa sploh ni bilo v Beograd, na katerega so baje računali. Dr. Mažuranič je minister trgovine in je izjavil, da njegov resor ni političen, temveč resor dela. Posle sta že prevzela oba ministra.
Novi verski zakoni. Nova vlada hoče izdelati zakone za katoliško in pravoslavno cerkev. Papežev poslanik Pelegrinetti je zaraditega obiskal vlade in interveniral, da bi se pospešila konkordatna pogodba z rimsko cerkvijo ali vsaj podobna pogodba kakor s Čehoslovaško. — Cerkvi se seveda mudi za konkordat, ker bi se potem morala zakonodaja ozirati nanj in prisitati na s konkordatom sklenjene privilegije. Tudi v Rimu pritiska poslana rešitev tega vprašanja.
Kaj prav idr. Maček, Angleški list »Morning Post« objavlja izjavo dr. Mačka, ki se glasi: »Krvavi dogodek, dne 20. junija, je odločil usodo beograjske skupščine. Videč nemožnost nadalnjega sodelovanja v parlamentu, se je kralj odločil, da ukine ustavo, ki je bila leta 1921 cdglasovana in da Hrvati pri tem niso bili prisotni. Nahajajoč se pred alternativo: ali anarhija ali diktatura, kralj je naravno izbral poslednje. Spričo namere, da se pripravi teren za preureditev države, bejim se, da bodo srbske stranke poizkušale izkoristiti to »tanje, da nadaljujejo fatalno politiko, ki so jo vodile prejšnje vlade napram Hrvatom. Na srečo je hrvaški narod tako dobro organiziran in v stanu, da vzdrži tudi tak poizkus. Treba se je zavedati, da se |
naš pokret ne giblje samo po direktivah ene stranke, kakor se običajno razume strankarski pokret, marveč, da ima naša stranka 99 odstotkov vsega hrvaškega prebivalstva,«
Veliki župani in nova vlada. Vlada je izmenjala že več velikih županov. Župan za beograjsko oblast je postal bivši ljubljanski veliki župan dr. Vilko Baltič.
Komisarji za oblastne uprave. Za
ljubljansko oblastno upravo je imenovan za komisarja bivši predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, za mariborsko pa predsednik dr. Leskovar.
V	ministrstvu za socijalno politiko
je bil imenovan za kabinetnega šefa Joe Matošič, urednik »Hrvatskega doma«.
Vse slovaško časopisje, tudi versko, je Mussolini zatrl v Julijski Benečiji. Metode so barbarske, s katerimi dela fašizem.
Albanska vlada je tudi odstopila, ker se Italijani vmešavajo preveč v notranje posle Albanije. S sestavo nove vlade je poverjen prejšnji predsednik Kotta.
Kralj Amanulah odstopil. Afganistanski kralj, proti kateremu so se uprli razni stanovi, je moral kaoituli-rati ter je komaj odnesel celo kožo. Njegove reforme so zadele na najhujši odpor in mora se reči, da so v prvi vrsti ljudstvo hujskali fanatični duhovni islamske vere. Gospod kralj je hotel posnemati svojega kolego Kemal pašo, ki je sicer tudi naletel na odpor in je moral nekoliko upornikov obesiti. Toda vendar so bili na Turškem nekateri predpogoji za cv-ropejizacijo dežele dani, ki jih v Afganistanu še ni. Glavno je to, da je dežela še popolnoma zaprta, ker nima železnic in drugih komunikacij, da bi mogli civilizirani ljudje k tistim rodovom, ki so komaj kakega drugega modernega človeka videli, razen svojega kralja, ki se ni hotel po versko oblačiti, kot zapoveduje turško sveto pismo — koran. Na drugi strani pa ni prevelike škode, ie Azijati zameta-jo evropsko lažikulturo, ki je v mar-
sičem slabša kot je ona rumenih Ju-trovcev.
Kellogovemu mirovnemu paktu se
upirajo tudi v Zedinjenih državah, ker hočejo ostati neodvisni. Kellog grozi, da se umakne iz političnega življenja.
Kako dobro se godi Madžarom, dokazuje dejstvo, da je bilo samo v Budimpešti lansko leto 600.000 davčnih rubeži, čeprav ima mesto le
150.000 davčnih obvezancev. Na vsakega davčnega obvezanca pridejo torej štiri rubeži v letu.
Bivši nemški cesar je ob svoji 70,-letnici povabil preko sto gostov na pojedino. Mu še ne gre slabo.
Mandžurija se je priključila narodni vladi v Nankingu. Od narodne vlade imenovani guverner Mandžurije, Tschanghsiiliang, sin bivšega diktatorja Tschangtsolina, je zasedel ar-senal v Mukdenu, snel z njega japonsko in mandžursko zastavo ter izobesil zastavo narodne vlade v Nankingu. Oba japonska zaupnika, generala Jangjutinga in Tschangjinhraia, ki sta se temu upirala, je dal na mestu ustreliti. Japonska, ki je smatrala Mandžurijo za svojo, se pripravlja na protest. Novi guverner je odstavil tudi vse ruske sovjetske po-sitajenačelnike mandžurske železnice in jih nadomestil s Kitajci ali ruskimi belogardisti.
Število avtomobilov v Zedinjenih državah. Zedinjene države ameriške štejejo okroglo .120 milijonov prebivalcev. Avtomobilov pa je prijavljenih 24,592.370. Samo osebnih avtomobilov je 21,480.596, tako da pride na vsakega šestega prebivalca po en avtomobil. Tovor, avtomobilov imajo v Zedinjenih državah 3,123.774. Novi Jork (ena od 48 zveznih dežel) ima sam 2,090.800 vozil.
Silna nezaposlenost v Angliji. Ministrstvo dela poroča, da je bilo v Angliji dne 31. decembra 1928 nezaposlenih delavcev ‘1,500.000, to je
184.000 več kakor pred enim letom.
Čas je denar! Hranilnica v Darmstadtu je prišla na originalno idejo, kako je treba ljudi k štedenju pripraviti. Dala je namreč napraviti u.f
v katero se, namesto navijanja, pušča denar. Ako se noče, da bi se ura ustavila, tedaj je treba brezpogojno spustiti v uro denar, ker ura si ne da kazalcev potiskati ali sicer na kak drug način manevrirati. Čas je denar!
Koliko stane en sedež na borzi? Iz New Yorka se poroča z dne 9. tm., da je tam prejšnjega dne bil en sedež na borzi prodan za 600.000 dolarjev, to je okroglo 33,600.000 Din.
Sladkorja bodo pridelali letos v državi 12.700 vagonov, to je 4000 vagonov več kakor lani. Za izvoz bi ostalo 2500 vagonov, pa ne vedo, kam bi ga prodali, ker je sladkor po vseh državah cenejši kakor pri nas.
Udeležba avtomobilske industrije na letošnjem velesejmu. Mednarodni urad konstrukterjev avtomobilov (Bureau Permanent Internationale des Constructeurs d' Automobiles) s sedežem v Parizu je odločil na svoji seji dne 7. januarja tl., da dovoljuje in priporoča vsem včlanjenim avtomobilskim tvornicam udeležbo kot razstavljalec na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 9. junija. Uprava velesejma priredi kot lansko leto tako tudi letos špecijalno avtomobilsko razstavo v okviru tega svojega velesejma.
Dražba kož divjih živali se vrši 21. tm. v prostorih ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 19. tm.
Lovstvo je važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Kože divjih živali so dragoceno blago. Kdor jih ima, naj jih nemudoma pošlje »Divji koži« na 'ljubljanski velesejem, ki organizira skupno prodajo pridelkov naših lovcev. Ta se vrši dne 21. tm.
Pevski zbor ljubljanske »Svobode« ima redne pevske vaje v lokalu »Svobode« v palači Delavske zbornice vsak torek in četrtek ob pol 8. uri zvečer. Učitelj Adamič, znani komponist, izborno vodi vaje. Sodru-gi, ki imate veselje do petja, vstopite v pevski zbor »Svobode« in pustite razna meščanska in zakotna pevska društva! Vsakdo se lahko prijavi ob' začetku pevske vaje.
Sveto leto.
Papež je za letos zopet odredil in zapovedal, naj se praznuje sveto leto z romanjem v Rim. Najbrž je leta 1925 dobro odrezal. Pravijo, da je cerkev blizu 30 milijonov zaslužila. Se splača. Prvotno se je praznovalo sveto leto vsakih sto let; pozneje so napravili na vsakih 50 let, potem na 25, sedaj bi ga pa že radi vsako drugo leto imeli. Zanimivo je, kar piše Corvin o svetem letu v svOji znani knjigi »Der Pfaffenspiegel«. Prinašamo tu v izvlečku:
»Res zlato idejo je imel papež Bonifacij VIII; izmislil si je sveto leto! Stari Rimljani so praznovali začetek
vsakega stoletja z velikimi svečanostmi in tudi Judje so praznovali ob tej priliki leto sprave. To je najbrž tudi privedlo imenovanega papeža na misel, da bi taka jubilejna leta tudi v krščanstvu uvedel.
Kdor je romal v svetem letu v Rim in položil tamkaj svoj dar na oltar, je bil deležen popolnega odpusta vseh grehov, ki jih je kedaj storil v svojem življenju in je bil zopet nedolžen kot novorojeno dete, ali pa še bolj, ker v novorojenčku tiči po nauku svete cerkve še vedno hudič, ki ga šele sveti krst prežene.
Kdo bi se ne znebil rad svojih
LEO SILA.-
človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	f()
Njegov oče je (bil med. vojno težko ranjen in je umrl v Ljubljtni. Vsako leto na V&eh mrtvih dan roma Franček na njegov grob. Mati, ki mora od tistega časa sama voditi kmetijo, sc udaja pijači. In Franček ji je očital tudi to. Takrat se je zjokala, češ, da se otroci postavljajo proti njej in sc je napila Se bolj. Sedaj sla popolnoma narazen. Odrekla mu je za jesen vso podporo. Že takrat je bilo precej krega, ko je bil izključen iz semenišča. Sedaj pa, ko je povedal, da v •bogoslovje ne pojde nikoli, sta se razšla, Skušam ga tola-iiti. Toda on dela načrte. Neka majhna vsota mu pripada mesečno po očetu. Tisto bo uporabljal in mogoče, da se po matu« mati sipremeni. Veliko je kriv župnik, ki vedno zahaja v njihov dom in pridiga o lepem duhovniškem poklicu. Frančeku je takrat, da bi ga udaril v obraz.
Popoldne »e je razneslo po vrhu, da je kaplan Kranjc oskrunil šestletno dekletce svojega soseda. Zvabil jo je s sladkorjem k sebi. Njegova' kuharica ni bila doma in tako se je zgodilo. Drugi dan, ko je otrok že doma vse povedal, sta ga s kuharico vlovila in prisilila, da je pisal diktat, v katerem pravi, da ni res. Nekaj blaznega je v tem. Nadučitelj pripoveduje, da je baje ves potrt. Začel ?e je zavedati, kaj je storil. V gostilni sta se srečala in resignirano je izjavil: »Takemu človeku ni pomoči!«
Pogovarjava se s Frančkom. On ga brani. Prisilili so ga v teologijo. Poklica ni čutil v sebi. Zdrav, miAičasl fant je bil in je postal še močnejši — kri mu je gorela. Vlaižne »tene bogoslovnice pa so ga stiskale in kri je zaplala 4e bolj. In tako dalje. V neuteienosti se je počasi znaiel v abnormalnosti-, Pije. Kaj pomaga da so ga za. leto suspendirali. Izgubljeno je njegovo življenje.
Ja* pa sem mnenja, da ga zagovarja preveč. Človek ima vendar možgane, glavo in misli in voljo, Ali se ni moči premagati? Jaz verujem, da se človek lahko .premaguje . . . Jaz sem 'se premagal popolnoma. In ako se tudi prikrade tihotapski odkod, volja je tukaj, ki Z drugimi misli prežene vse. Delati je treba. Vedno #>ora bjti človek z nečim za-
poslen, da se utrudi, pa ne bo imel lakih poželenj, ki jih ne bi mogel premagati.
Mirko nama je pisal. V bolnici je. Franček pravi, da je jetičen in da se je zaljubil v sestro Margareto, ki mu streže.
Tako je prišel v najin pogovor nov motiv.
Franček in Mirko sta v preteklem letu stanovala skupaj. Marsikaj sta doživela. Zaupal sem mu, da pišem dramo o mladem človeku, ki sc bori s telesnostjo. Konca še nisem zaključil. Rad bi, da bi vstal, da iizide iz 'boja kot zmagovalec. Toda nekam protivi se mi. Tudi Franček je zato. Očital sem mu njegovo nemoč. Razvnel se je in mi dokazpval, da ni mogel drugače, kot se vedno znova udajati svoji gospodinji. V njem sc je vzbudila neutešna strast in gospodinja ga je imela, kadar ga je hotela. Zaveda se, da to ni bila ljubezen, toda nekaj mučnega je bilo. Večkrat je hotel pobegniti, se preseliti kam drugam, toda neka nevidna sila ga je vedno zadrževala. Sedaj mu je lažje, če tudi mu je že pisala, da se naj zopet povrne. Pa se ne bo. Trdno je sklenil. Tudi on hoče biti močan in prerojen.
O Mirkotu pa je mnenja, da je izgubljen.
Dramo sem končal in jo krstil za »Nemoč*. Na,pisal sem jo samo radi tega, da pokažem eno izmed slik iz življenja sodobne mladosti, da bi ljudje vedeli, koliko nvora sodobni mlad človek izkusiti. In kaiko si mora graditi nazore o življenju sam. Ne starši, ne šola, nihče sc v tem pogledu ne briga zanj in ko se pojavi prva telesnost, ne ve, ne kod ne kam, ako ga slučajno ni podučil kak Toni. Januš se je v tistih stiskah vrgel v zakptno ulico in v religijo. Pa je prišel navzkriž z vsem svojim duševnim življenjem. V zakotni ulici je nalezel bolezen, ki bi se sicer daia ozdraviti v kratkem času, toda, ali je bil preponosen ali preboječ, da bi izpovedal svojo nezgodo'— tega danes ne ve nihče — doživel je .katastrofo in danes je v blaznici . . . Toda kakor da se ni zgodilo nič. Šola' je ostala v svojih temeljih, profesorji se niso n,i£ spremenili in o ravnatelju učiteljišča Kotniku marsikaj' iušlja. Ne vem. Danes še ne bom sodil, ker j n« vem. Maksim se je ustrelil iz upornosti, Profesor Klinc je imel proti koncu leta pridigo o samomorilcih in jih nazval [ strahopetce. Seveda, on je strahopetec, da mu ni para. Še po »rarti je skušal vlivati gnojnico na grob mladega človeka,
ki je izkrvavel sredi sodobne šole, ki je tako kolosalno klasificirana s samomori svojih gojencev. Razrušiti bi bilo treba to stavbo laži, gnusobe in šarlatanstva. Človeka vzgajajo v popolno nevednost, ne odstirajo mu luči, še tisto trohico življenske s=vetlobe ,ki tlije v njem, ubijejo s svojimi frazami in lažmi. Največ zločinov pa zakrivijo z dualizmom: tu telo — tam duša —. Telo sploh zanikajo, kakar da ga m — duši pa govore same bedostoče in laži. Zakaj se ne pove mlademu človeku naravnost: tako in tako je. Sedaj si prišel v novo dobo, telo se je razvilo itd. Zakaj mu z dobro, odkritosrčno besedo ne razčlenijo vsega? Zato, ker so vsi hinavci! Ker vsi služijo mamonu.
In samo zato sem spremenil konec v svoji drami. Prvotno sem sicer hotel pokazati, ikako lahko mlad človek vstane, kako sc z uspehom lahko premaga in zmaga — toda tega ne privoščim sodobnim pedagogom. Pretepali bi se zadovoljno po svojih trebuhih, pleiše bi se jim od samozavesti kar zabliščale in rekli bi: »Vidite, naj bo skušnjav kolikor hoče, tako smo ga vzgojili, da lahko premaguje vse.. In .vem, da tako tudi mislijo. Toda to je samoprevara, je laž. Ker tako ni. To ve Franček, ve Mirko, ve Toni, ve Januš in še stotine drugih. Moja rešitev je popolnoma slučaina in je kratko zapo,padena v tistem srečanju pri svetiljki.
Sonja.	.	, , , .. .
Vem, jaz vstajam, toda za mano leže težki boji m prišel sem na počitnice, da nisem vedel ne kod, ne kam. Sele sedaj sem našel harmonijo. Telo je nekaj prehodnega, duša je večna. Telo obvladaj, ga uničuj .brzdaj, in če ni drugače ga tudi bičaj! Pa ne z besedo, v dejanju je vsa moč. Kdor samo govori, in tako ne delt, je hinavec in zločinec. Kar zahtevaš od drugih, preizkusi najprej na samem sebi.
Naj ve svet, koliko mladih ljudi ipropada samo zato, ker j enemoč močnejša v njih kot moč. Zato bodi moja drama živ spomin vsem tistim, ki še lahkb mislijo, razumejo in ki še imajo količkaj dobre volje.
Stane sc potepa po Ljubljani. On je prav posebno poglavje med nami vsemi. Vetrnjak, Misli samo, da bo iz njega najkrvoločnejši komunist, pa je sedaj orjunaš. V»e »i rad potolkel. S Cankarjem v roki robanti po vseh rod»l|ubih in nacijonaiizem mu je vse. Iz ekstrema pada v ekstrem. I re-ipričan sem, da orjunaštvo ni njegovo zadnje poglavje. L Mileno sta se spet skegala.
grehov. Čisto kratek umor lahko poltenemu človeku celo življenje zagreni! Kdo bi ne bil rad zasiguran, da se take fatalne malenkosti na sodni dan ne bodo več očitale?
Kratkomalo, z vseh strani so se zgrinjali grešniki v Rim. Leta 1300. je
200.000	tujcev prebilo leto v svetem mestu in dobiček, tako za meščane, še bolj pa za papeža, je bil ogromen. Kar so bogataši darovali zlata in srebra, tega si papeževa zakladnica niti objaviti ni upala. Samo bakrenega denarja so nabrali za 50.000 zlatih goldinarjev. Po neki približni cenitvi je znašal dohodek tega svetega leta 15 milijonov goldinarjev. Za tedanje pojme nezaslišan znesek.
Nepričakovano dobra žetev je seveda vzbudila cerkvi željo, da bi se čimprej zopet ponovila. Sto let je ma-
-	lo predolgo, zato je bil papež Klement VI. tako dober, da je določil sveto leto na vsakih 50 let, kajti prikazal se mu je častitljiv starček z dvema ključema v roki, — najbrž sveti Peter — in mu je grozeče zapovedal: »Odpri vrata!« Temu povelju se je papež moral seveda pokoravati.
Urban VI. je skrajšal ta čas na 33 let, v spomin na 33 let Juzusovega življenja. Za pošten izgovor niso bili papeži nikdar v zadregi. Sikst IV. je bil »radi kratke dobe človeškega življenja« še bolj milostljiv in je določil sveto leto na vsakih 25 let.
Drugo sveto leto pod papežem Klementom VI. je bilo še bolj bogato 'kot prvo. V svoji svetoletni buli »zapoveduje papež angeljem v raju, da naj takoj duše tistih, ki so umrli na poti v Rim, peljejo iz vic v nebeški raj«. Take izredne milosti so bile za pobožnoneumne množice zelo vabljive. Rim je bil poplavljen od tujcev, tako, da so gostilničarji, ki se na skubljenje dobro razumejo, kar omagovali.
Pri oltarju svetega Pavla sta se dan in noč menjavala v službi dva duhovnika, ki sta s »krupirskimi grabljicami« v rokah zgrinjala denar, ki se je neprestano sipal na žrtvenik in sta pod težo svoje službe skoraj podlegla. Gnječa v cerkvi je bila tolika, da je bilo veliko ljudi zmečkanih. Deset tisoč romarjev je dobilo takoj priložnost, da se prepriča o vrednosti in vplivu odpustkov, kajti pomrli so za kolero; ampak njihova odsotnost se ni nikjer občutila, kajti število romarjev tisto leto se ceni na en milijon in nekaj stotisočev in dohodek od njih nad dvaindvajset milijonov goldinarjev.
Zanimivo je opazovati, kako se vsak papež trudi, da bi iznašel novih sredstev, ki bi prekosili njegovega prednika Bonifacija v dobičkanosno-sti, kajti — pretti, frati c polli, non son mai satolli. (Duhovniki, menihi in kokoši niso nikdar siti.)
Bonifacij IX. je ugotovil, da veliko kristjanov ne more priti v Rim, deloma ker jim je potovanje predrago, deloma ker jih razni opravki zadržujejo. Tem je zato poslal božjo milost kar na dom, s posebnimi božjimi kurirji, katerim je dal polnomočje, da so za eno tretjino potnih stroškov v Rim smeli polnovredni odpustek deliti! —- Kljub tem olajšavam so verniki še vedno v velikih množicah prihajali v Rim in v svetem letu, ki se je praznoval p0d papežem Nikolajem
V., ni mogel most čez Tibero teh mas več nositi in se je podrl; dvesto ljudi je pri tem zgubilo življenje.
Papež Aleksander VI. je izumil še bolj koristno iznajdbo. On je vpeljal namreč takozvana »zlata vrata« v cerkvi sv. Petra. Ob začetku svetega leta (to je 6. januarja) udari papež z zlatim kladivom trikrat na ta vrata; potem so ostala odprta vse sveto leto in na koncu leta so se zopet zazidala. (Letos še malta od zadnjega svetega leta 1925 gotovo ni bila čisto suha.) Vsak romar, ki je prestopil ta vrata, se je znebil vseh grehov; za gotov znesek si lahko šel skozi tudi po naročilu nekoga drugega, ki je ostal doma in si ga na ta način tudi osvobodil grehov. Ta iznajdba je prinesla cerkvi veliko denarja.
Papeži so postali s temi uspehi vedno bolj denarja željni. Dostikrat niso mogli čakati 25 let, zato so ob posebnih prilikah, za katere niso bili nikdar v zadregi, proglašali še posebna »sveta leta« (kakor letos), ali so pa poslali svoje potnike, ki so prodajali »odpustke«, okrog po svetu. Ti potniki so bili bolj vsiljivi, kakor Židje ali vinski trgovci in dostikrat se je zgodilo, da jih je kaka občina, s iaj-moštrem na čelu, s koli nagnala iz vasi.
Reformacija je s temi svetoletni-mi iznajdljivostmi precej pospravila in dohodki poznejših svetih let niso bili več tako sijajni. Še celo leto 1825 je bilo povzdignjeno v sveto leto; ali v Rim ni prišlo več toliko tujcev, ka kor navadno, največ je bilo italijan ske beraške dihali, iz katere se pa ne da dosti izmolzti. Tudi so razni vladarji romanje v Rim otežkočali, ker se jim je škoda zdelo denarja, da bi ga ljudje v Rim nosili, ki so ga sami potrebovali. Celo takratna avstrijska vlada je prepovedala svojim katoliškim podanikom potovati v Rim brez predpisanih potnih listov. Kdor si ni pravočasno oskrbel potnega lista, je lahko zamudil sveto leto.«
Tako Corvin. V novejši dobi se ho če svetim letom zopet podeliti nek danji sijaj in uspeh in značilno je, da se to ravna vedno s pešanjem ali o krepljenjem reakcije po Evropi. Pa pež Pij IX. je proglasil za sveto leto leto 1850., ki se je po potlačenju revolucije 1. 1848 najbrže dobro obneslo, kajti že leta 1852 imamo zopet sveto leto. Tedanji naš škof Slomšek obljublja v tozadevnem pastirskem listu lavantinskim vernikom različne milosti, če se »v tem času enkrat po stijo, po svojem premoženju vboga-ime dajo, pa tudi kak mili dar za misijone med neverniki podele, imajo popolnoma odpustek, kakor v svetem letu, kateri odpustek se tudi za verne duše v vicah ‘priporočiti da. Da se teh odpustkov vsi verniki udeležijo, dajo sv. oče papež vsem spovednikom oblast, ova naročena dobra dela bolnikom, jetnikom in popotnikom premeniti, tudi na kak drugi čas preložiti, če bi jih kdo tako dopolniti ne mogel ... V vsaki župnijski cerkvi bo Skrinjica pripravljena za miloščino.«
Potem so bila še tri sveta leta: 1875, 1900, 1925, razen različnih jubilejnih let. In letos zopet vabijo v Rim. Še celo Mussolini, ki papeža nič kaj ne mara, je vesel številnih tujcev, ki mu prineso denar v deležo.
Kultura.
Henrik Ibsen, »Divja raca«. Malo pozno je sicer proslavilo mariborsko gledališče stoletnico Ibsenovega rojstva, a proslavilo ga je s prav značilnim delom, z »Divjo raco«, ki nam globoko odpira pogled v mišljenje velikega Nordijca. Ibsen je kot dramatik slikar družbe druge polovice 19. stoletja, a to družbe, nam slika navadno v njenem mikrokozmu: v družini. V svojih svetovnoznanih dramah išče temelje družbe, grabi za njenimi najglobljimi problemi ter jo biča — brez sarkazma, samo s suhimi konstatacijami. Spoznal je, da je vsa družba zgrajena na laži in na neiz-polnjivjh -iluzijah; oboje pa je vzpodbujajoči princip življenja in zato ne moreta eksistirati niti družba niti družina brez laii in iluzij. Slednje je osnovna mdsel in edini problem »Div-1® race«. ■ Ekdalovi žive sicer v močvirju laži na »morskem dnu«, a žive
vendar srečno, dokler se ne pojavi pri njih Gregers Werle, ki boluje na pravičnost ni mrzlici, hoteč postaviti družino na zdrav temelj, razkriva njene laži in povzroča s tem nesrečo za nesrečo. Tudi Gregers živi v iluziji: da je resnica zveličavna. Ko doživi razočaranje, se ustreli, nad njim
E a triumfira iluzija starega Ekdala, i se napoti ob zaključku v svoj svet, »gozd« na podstrešju, — To pot je bil v našem gledališču lep večer* ki ne zapušča po končani predstavi — praznote v duši. Dasi zahteva vsaka Ibsenovka od vsakega igralca celega moža, so vendar vsi dovršili prav dobro svojo nalogo. Odveč bi brilo naštevati vsakega posameznika, /ato naj omenim le glavne vloge! Najtežjo vlogo je imel Rakuša (mladi Ekdal, ki je kmalu premagal začetno omahovanje in nesigurnost ter je stopnjeval igro skoro do dovršenosti, ki je doslej pri njem še nismo imeli prilike videti. Skrbinšek (Gregers Wer-
le) se brezdvemne razvija v našega najboljšega igralca. Bukšekova (Gina Ekdal) je z naravno in sigurno igro mnogo pripomogla k uspehu. Furjan (stari Ekdal) se je znal vživeti v dušo krahiranega starca, ki mu iluzija prerašča obup, prav tako dobro kot Kraljeva v dušo 14. letne med štirimi stenami vzgojene, napol slepe dersli-ce; le tisto nesmiselno stopicanje po odru naj bi prihodnjič opustila. Dramo je režiral Rado Pregare, pred predstavo pa je podal prof. dr. Sušnik v markantnih obrisih sliko Henrika Ibsena.	Krt.
Čulkovski:
Invalid.
Ni treba se ogibati, gospod, le pojdi mimo mene svojo pot; ne bom ti pomolil desnico, v rokavu praznem nosim samo rokavico.
Družbe moje naj te sram ne bo, za tebe v vojni sem trpel hudo, na prsiih mojih mnoge glej odlike, na cesti z njimi zdaj pobiram čike. Priznavam, da med družbo več ne sodim,
ker od takrat le ob bergljah hodim; telo so moje, glej, kosti in les in pa prazen želodec leži še vmes. Ker pa nečimernosti ne poznam, me svojega nastopa nič ni sram: jezi me le, če mi reče kdo, da sem bil bedak,
ker vem sam predobro, da sem res bil tak.
Sicer pa, za domovino sem prelival kri
in ona takih, pravijo, ne zapusti. Gotovo mi povrne vse stotero, če pa ne, pa pojdem vbogaime na bero.
Maribor.
Nadzorovanje inozemskih tvrdk.
Mi imamo sicer lepa določila, da se smejo inozemci udeleževati pri naših podjetjih le tedaj, ako je nad 50 odstotkov domačega kapitala. Kako izgleda to določilo v praksi, je splošno znano. Toda mi nimamo samo inozemskih tvrdk z nad 50- odstotnim inozemskim kapitalom, ampak celo (ake tvrdke, ki v Mariboru nimajo nobenega pooblaščenca, kadar jih iščejo upniki. Zadnjič smo poročali o drastični aferi delavca s tvrdko inž. Hugo Lenard & Comp., preje I. H. Buhi, koje glavni gospodar hodi v Maribor iz Leobna komandirati. Ko je sedaj oni delavec vložil proti tej tvrdki pri sodišču tožbo za odpovedno dobo, mu je sodišče tožbo vrnilo, češ, da tvrdka Lenard v Mariboru nima nobenega pooblaščenca. Kaj pravijo k temu naše nadzorne oblasti? Mi bomo seve poskrbeli, da bo delavec pooblaščenca našel in tudi svojo pravico pred sodiščem.
Mraz na sodišču. V času najhujše zime so mariborskemu sodišču kurjavo prvotno tako zreducirali, da bi morali par dni sodišče zapreti. Pozneje so zopet poslali toliko premoga, da bo lahko sodišče uradovalo vsak dan, toda v skrčeni meri, samo od 9. do 13. ure. Hodnikov na sodišču, kjer vsak dan čaka na sto in sto strank, pa sploh ne kurijo več, čeprav morajo ljudje tam včasih cele ure stati, da pridejo na vrsto. Centralna kurjava, ki je napeljana tudi po hodnikih, je po 30-letnem obstoju sodišča prvič zaprta. Ugledu justice to nikakor ne
je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
*§chkht
Terpentin*
Mih
koristi, še manje pa prizadetim državljanom, ki morajo ravno na sodišča nositi najhujša bremena s taksami. Kdo bo odgovarjal za bolezni, ki si jih bodo ljudje nakopali na sodnih hodnikih s čakanjem, ki ga tudi ne zakrivijo sami?
Ljud. univerza v Mariboru. Z zrakoplovom »Grof Zeppelin« v Ameriko in nazaj je izvanredno predavanje, ki bo v pondeljek, 21, januarja v veliki kazinski dvorani ob 6. in tričetrt 9. uri zvečer. Predavanje ima edini avstrijski udeleženec tega čudovitega poleta, mladi cand. Ing. Haring. Kot očividec bo pripovedoval mnogo dogodivščin, na podlagi po lastnih posnetkih izdelanih skioptičnih slik, ki niso bile objavljene v nobenem časopisu. Vsebina predavanja:	Start v
Friedrichshafen-u, menjava smeri, havarija nad Bermutskimi otoki, nad amerikanskimi velemesti, prihod in sprejem v Lakehurstu, povratek, nevihte, nad polarnim ledom, slepi pa-sažir. Predprodaja vstopnic od petka naprej pri ge. Zlati Brišnik in g. Ho-ferju. Predavanje ob 6. uri se vrši le, če je drugo že razprodano.
Premikalno osobje drž. žel. Maribor, gl. kol., priredi v soboto, dne 2. februarja 1929, v gostilni Vombek (preje Kramberger) v Krčevini »Železničarski ples«. Na1 sporedu ie godba, ples, petje, šaljiva pošta in druge vesele zabave. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 19., konec ob 4. uri. Čisti dobiček je namenjen za uboge otroke v Krčevini in Lajteršperku. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor.
Trbovlje.
I. redni občni zbor javne delavske čitalnce v Trbovljah se bo vršil 2. februarja 1929 (v nedeljo) ob 4. uri popoldne v prostorih čitalnice. Dnevni red: 1. Letno poročilo tajnika, blagajnika in gospodarja. 2. Poročilo revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Določitev članarine.	Odbor,
GuStnnJ.
Približno pred 14 dnevi smo čitali v »Jutru« kritiko od nekega kultur-
Danes v sredo, 16. lanuarja v
kabaret-kavarno Evropa
Kabaret v prenovljenih prostorih prične danes zopet s predstavami. Nastopili bodo poleg prvovrstnih inozemskih artistov tudi domači priljubljeni gledališki igralci. Ob nedeljah in pra-znikili se bodo vršile tudi popoldanske družinske predstave s večernim programom. Godba pojačena. Za obilen obisk se vljudno priporoča
Tinca GroSlJeva.
nega društva, da ima tukajšnjo ljudstvo prav malo interesa do domačih kulturnih društev, joj, in denarja da nima; če pa pride kak cirkus, tam pa je natrpano do zadnjega sedeža. Seveda je v enem c-ziru bila ta kritika umestna, kajti tudi delavstvo se pri takih slabih plačah potika -po teh cirkusih, da si ugleda njihove bedarije. Tudi v Guštanju ne manjka včasih kakega cirkusa, kateri postane še nazadnje nevaren. Pri nas obstoja n. pr. neko društvo, katero se hoče imenovati društvo rok. pomočnikov, kateremu je pa bil delj časa predsednik — glejte — obrtnik; tako tudi
tajnik. Ti ljudje so veliki »vzgojitelji in kulturonosci«. Nazadnje se je pa videlo, kako so ljudje nezavedni in kako je lahko mladino zavajati. V nedeljo, 18. decembra je to društvo priredilo igro v korist gasilnemu dru-! Atvu, in se je res zbralo nekaj rado-j vednežev, saj bi sicer doživeli lep \ fiasko, če bi bili priredili igro pod ! svojo »firmo«. Publika je mirno sledila začetku igre, pač pa pri tretji sliki se ji je zdelo, da ni več tako, kot so enkrat igrali. Seveda, teklo jim je že po žilah vino, namesto krvi. Za kulisami razburjenje deklic:	»Ne
grem več na oder!« »Jaz tudi ne!«
»Kaj?« »Pijmo!« Niso pa znali, kako bo izpadla 4. slika. Njihov voditelj, kateri mera biti odlikovan, se je že počel za kulisami hrvati in že se je mislilo, da pride do pretepa. Ena gospodična je baje bila odlikovana s klofuto. Publika komaj čaka na 4. sliko. Končno pridejo igralci na oder, ali kako? Dva igralca se naslanjata drug na drugega, ne moreta več stati; glavni igralec kliče:	»O, Marija,
Marija!« Ne vedo več, kaj delajo. Publika se razburja:	»Škandal,	sra-
mota! Gremo domov!« Za kulisami, in pa zunaj pa je pri teh »kulturo-noscih« alkohol dosegel vrhunec in
drugo ni preostalo, kot da napravijo »Ruckzug«, da pokličejo sv. Ulriha na pomoč. Nazadnje se je še odliko-valec Š. lepo zahvalil in je rekel, da jih drugič naj pride več. Pardon! Občinstvo se je razburjalo, ker je bilo prevarano za denar, katerega je žrtvovalo za gasilno društvo. Vprašamo pa javno, na kateri konto je šlo to popivanje? Delavci, sedaj ste videli »kulturo«. Pošljite raje svoje otroke k res kulturnemu društvu, to je k »Svobodi«, drugače pa jih raje obdržite doma. Pravo vzgojo najdete pri »Svobodi«. Res je, denar kulturnim prireditvam, ne pa cirkusom!
Nace Mihevc:
Kovat Jurij JanKoolf In okrajni glavar plin. Sebrl.
(Resnična zgodba iz Mubobera.)
Skoro dva čevlja visok sneg je zapadel. Jankovičeva kovačnica take teže snega ni mogla več prenašati in v noči Sv. treh kraljev je preperelo tramovje zaječalo in se zrušilo na kup.
Kovač Jankovič si je segel z obema rokama v lase in se popraskal za ušesi, hoteč se otresti skrbi,
V glavi si je napravil načrt za novo streho in nov dimnik na kovačnici. Komaj je sneg svoj vsakoletni obisk zaključil, pa se je kovač Jankovič spravil na delo. Sezidal je nov dimnik, mnogo višji in višji kot je bil prejšnji, da se mu ne bo kadilo več iz ješe po kovačnici in pod nos. Obtesal je tramovje in postavil streho. Tako je bilo do srede predpusta že vse v redu in kovač Jurij Jankovič je zadovoljno ogledoval svojo prenovljeno kovačnico.
Komaj pa je minilo nekaj dhi, pa pride župan Lizar k njemu ter mu pravi:
»Ti, Jurij, dimnik na kovačnici moraš popraviti, ti preveč iskre puha; to je nevarno, ker se lahko sosedov hlev vname!«
Jurij pa župana v naglici zavrne:
»Prekvata veša, če se nimaš drugam vtikati, kakor v moj dimnik, pa pusti še tega v miru!«
Župan Lizar zardi od jeze in pravi: »Ti že še pokažem, kakšna veša sem!«
»Ti ne boš nič pokazal, ker nič ne veš in nič ne znaš; misliš samo s fa-rovško glavo, v tvoji je pa le prazna slama in če se tista tudi vname od mojih isker, ne bo velike škode.«
Župan Lizar se obrne in odhiti v farovž. Tam pove župniku in nekaj še doda, kar je imel s kovačem Jurijem Jankovičem ter prosi župnika Žoharja, da mu napiše ovadbo na okrajnega glavarja in jutri, ko pojde v Novo mesto, jo ponese glavarju.
Po petih dneh pride h kovaču mož z rumeno obrobljeno kapo, cesarskim orlom nai njej in debelo palico v roki in zavpije na pragu ko-
vačnice:
»Hej, Jurij Jankovič!«
Jurij je ravno koval, vzravnal se je in pogleda prišleca ter mu pravi:
»Tu sem, kaj pa je?«
»Tu podpišite in zglasite se zanesljivo dne 13. marca ob devetih dopoldne pri okrajnem glavarju, gospodu baronu pl. Šebrlu v Novem mestu; ali razumete?«
Jankovič vzame pozivnico., jo nese v sobo, kjer jo vtakne za okvir sv. Jurija, v katerem je bila slika njegovega patrona.
»No, ali ti je birič že zopet prinesel pozivnico za davke?« ga vpraša žena Lucija.
»Ne, ampak ona veša ima nekaj z menoj.«
Dne 13. marca se kovač Jurij Jankovič zglasi pri okrajnem glavarju. Ta mu prečita obtožnico, ki je bila polna psovk, takih, ki jih je Jankovič izrekel županu Lizarju in še več taikih, ki jih Jurij ni izrekel, ampak sta jih Lizar in župnik Žohar skovala. Okrajni glavar baron Šebrl, majhen možic, podoben nekemu oblastnemu in bivšemu narodnemu poslancu bivše Ljudske stranke, je stopil na prste in pričel kričati nad Jankovičem in ag končno kaznoval z globo 25 goldinarjev ali pet dni zapora. Po obsodbi odide Jankovič ves ljut demov.
Na poti skozi Muhober se Jankovič ostavi v gostilni pri »Poličku«, kjer se ga od jeze prav pošteno nasr-ka. Proti večeru pride v gostilno tudi župan Lizar. Ko ga Jankovič zagleda, ga takoj oblije z golido psovk.
»In takale miš, kakor je okrajni glavar, me kaznuje kar za 25 goldinarjev; ta miš in ta ovaduh spadata pod en koš. Oba spadata na kup slame in moje iskre naj kup zažgo.«
Župan Lizar nekaj časa posluša, sosedje so se smejali in po večini kovaču pritrjevali. Tedaj se pa Lizar iz-
i rararararanranrannracn
nnnnnnrannnnnnnn
Ali že uporabljate
I" HiMN km n 1
&
a
c
s
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se |o povsod.
muzne skozi vrata in odide naravnost v farovž. Tam skujeta z župnikom zopet novo, tri klaiftre dolgo ovadbo proti kovaču Juriju Jankoviču, ter jo takoj drugi dan pošljeta okrajnemu glavarju Šebrlu.
Prvi uradni dan je bil zopet klican Jankovič na okrajno glavarstvo.
Okrajni glavar kriči nad Jankovičem in ga obsodi kar na sedem dni zapora.
»Tako, sedaj boste enkrat mirovali?«
Jankovič se zravna, pogleda o-krajnega glavarja in pravi:
»Gospod, nisem vam rekel, da ste miš, temveč, da ste majhni in luštni kakor miš.« Tako se je Jurij zago-
Okrajni glavar pl. Šebrl je bil dober človek in je Jankoviču odpustil dva dni kazni. Jankovič je imel sedaj samo pet dni zapora. Ko je pa Jurij videl glavarjevo dobroto, se je opogumil in ga še dalje prosil:
»Za božjih pet ran kriščevih, gospod glavar, kaj naj moja žena sama počne celih pet dni doma, moja Lucija b'o v solzah utonila. Gospod glavar, bodite milosten, saj se ni treba mene usmiliti, ampak usmilite se moje Lucije.«
Glavar napravi par korakov po sobi in se nato obrne proti Jankoviču ter mu pravi:
»Dobro, vas obsodim na štiriindvajset ur in poboljšajte se!«
»Gospod glavar, če bi vi samo eno minuto čutili moj revmatizem v levi nogi in rami in če bi čutili bol skrbi moje žene, tedaj mi tudi teh štiriindvajset ur zapora odpustite.«
»Eh, štiriindvajset ur boste že prestali; kazen mora biti za tako dejanje.«
»Gospod glavar, prosim vas, odpustite mi še teh štiriindvajset ur, ki jih ne morem odsedeti; vas zagotavljam, da bo moja Lucija zmolila en očenaš za vašo dobroto in če srečam še kdaj župana, izognem se mu s senenim vozom, če treba.«
»Povejte mi čisto resnico:	zakaj
ne bi megli to malo kazen odsedeti?«
»I, i, ja, naj bo, gospod glavar; včeraj sem prašiča zaklal in delal krvavice. V tem toplem vremenu se mi utegnejo pokvariti in nič ne bom imel od tega.«
»No, naj bo; upam, da ne bo več ovadb proti vam.«
Jurij Jankovič je bil dragonec, ka je služil v Siklošu na Madžarskem in znal je še vedno s petami udariti; to je okrajnemu glavarju imponiralo, ko je Jurij odšel.
Še predho je Jurij prišel v muho-berško vas, ga je stisnil tri po pol. Ko pride do Poličkove gostilne, zavije vanjo in poje:
»Le furajte, le furajte vsi ta mladi furmani.
Jurij pa na pošti čaka svoje ljub'ce pisemce . .,.«
Pri Poličku so bili zbrani vsi klerikalni veljaki z županom Lizarjem. Ko jih Jurij Jankovič zagleda, je vsakega posebej temeljito obral; naštel jim je vse, kar so zaslužili, vendar ni bilo nobene ovadbe več. Nazadnje p>a zarentači nad vsemi:
»Okrajnemu glavarju Šebrlu vsi skupaj niti do gležnjev ne sežete, četudi je majhen.«
Tako se konča ta resnična zgodba, ki nam daje dva dobra nauka: Prvič: Varuj se prisluškovalcev in ovaduhov.
Drugič: Nobena juha s« ne sne tako vroča, kakor se skuha!
Ali ste že kriliT
svoje potrebe v tiskovinah ■
Nabirajte
nove
naročnike
ISlIU=l|ll??tlll = H!l=MIŠ »11=011
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po nai nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20 IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
L „LUNA“ L
u
N
A
EKPORTNA HIŠA Maribor, Aleksandrova 19
Dobroznana najcenejša in najboljša tvrdka za nakup nogavic, moških nogavic (zoknov), rokavic, dokolenic, gamaš, hišnih čevljev, snežnih čevljev, perila, vezenice, čipk, svilenih trakov etc.
Lasten izdelek pletenih jopic, puloverjev fer kompletnih oblek v vsaki veličini.
Posebna razstava igrač ter božičnih okraskov.
II N A
BBBBBBSBSBBBBBBBBBB!
zavitkih
Pristna slivovka, drožnik, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadni soki, spirituoze, vinski kis, esenc, nadalje čaj v originalnih rn~ odprt, dobite po nizkih cenah v trgovini glavne zaloge tvrdke „PATRIA“ Zagreb — oranžada, limonada, konjak itd.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 19
Na debeloI	  Na	drobno
tovarna likerjev, desertnih vin in sirupa.
» » J.I..
Slovenijo izdaja in urejuje
Viktor Erien v Mariboru.