Erjavecia 29 24 LITERATURA BEDJANIČ, M., 2010a. Kačji pastirji (Odonata): Priprava izhodišč za monitoring in vzdrževanje habitatov na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Slovenska Bistrica. 55 str. BEDJANIČ, M., 2010b. Odonatološke novosti iz Škocjanskega zatoka pri Kopru. Erjavecia 25: 28-30. BEDJANIČ, M., 2013a. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev – vmesno poročilo. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 10 str. BEDJANIČ, M., 2013b. Drobtinice in ocvirki: Loška zverca Lestes virens vestalis tudi na obali Tržaškega zaliva in druge odonatološke novice iz Škocjanskega zatoka pri Kopru. Erjavecia 28: 43-47. BEDJANIČ, M., 2014. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev – končno poročilo. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 73 str. BEDJANIČ, M., D. KLENOVŠEK, S. POLAK, A. ŠALAMUN & D. VINKO, 2010. Novi podatki in pregled pojavljanja sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale v Sloveniji. Erjavecia 25: 5-14. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. (M. BEDJANIČ) PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI IN OGROŽENOSTI BARJANSKEGA LESKETNIKA SOMATOCHLORA ARCTICA NA POHORJU Pohorje je v naravoslovnem oziru nekaj posebnega in to še prav posebej velja za barjansko ovršje tega najobsežnejšega gorovja na nekarbonatni podlagi v Sloveniji. Tudi v odonatološkem smislu so pohorska visokobarjanska življenjska okolja izredna zanimiva – pa ne toliko zaradi vrstne raznolikosti, ampak zaradi nekaterih barjanskih posebnežev, ki jih drugod skorajda ne srečamo. V okviru projekta LIFE+ NARAVA z naslovom »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011-2015«, sem v letih 2011 in 2014 med drugim popisoval tudi kačje pastirje na izbranih pilotnih območjih na ovršju Pohorja (BEDJANIČ, 2011a; 2014). Naloga je kot osrednjo vsebino obsegala inventariz območju nad 1.00 pastirjev. naslednje barbarus Sympetru Pohorje, obronke j Dodatna populacij deve Aes njihovo o na konk barjanske (BEDJANI posebnež barij ter p acijo in vpogled Pohorje. Ob tem k 0 metri nadmorske V primerjavi z BE vrste: prisojni , rani plamenec m sanguineum in ki je seveda mnogo e doslej znanih 40 SLIKA 1: Šotno povirno b največjih tovrstnih življe barjanskega lesk zahteva projekta »W ciljnih vrst - barj hna juncea in b groženost in izdel retnih lokacijah. mu lesketniku, o č Č, 2011b). Vrsta i najbolj specifične rehodna in mestom Erjavecia 29 25 v trenutno stanje f ar takoj dodajmo, višine, doslej zab DJANIČ (2011a) so zimnik Sympecma Pyrrhosoma ny rumeni kamenjak obsežnejše in vk vrst kačjih pastirjev arje vzhodno od osrednj njskih okolij na Pohorju i etnika Somatochlora arc ETMAN« je bila anskega lesketnik arjanskega sprelet ati usmeritve za oh V teh sklopih s emer sem že poroč je še posebej zan življenjske zahtev a tudi nizka barja avne kačjih pastir da je bilo na ovršj eleženo pojavljanj za to območje v za fusca, grmiščna mphula, krvavor Sympetrum flaveo ljučuje tudi nižje le (BEDJANIČ, 2014) ega dela Klopnovrških ba n predstavlja pomembno tica. (Foto: M. Bedjanič) na izbranih lokacij a Somatochlora ar avca Leucorrhinia ranjanje populacij em posebno poz al tudi na straneh b imiva, saj ima m e – naseljuje robne . Ličinke živijo v m jev na pilotnem u Pohorja, torej e 30 vrst kačjih dnjih letih nove zverca Lestes deči kamenjak lum. Za celotno žeča pobočja in . rij je eno bivališče ah podati oceno ctica, barjanske dubia, oceniti kačjih pastirjev ornost namenil iltena Erjavecia ed barjanskimi predele visokih ajhnih lužah in zamočvir barjansko nekaj let sušo in zi SLI 2014. nov Doslej je zlasti Po 1997). Od je tudi n podatki s nedavneg 1993; 199 V letu 20 nekaj lič iskanju n najmočne slednji lo opazovan jenih depresijah, k vegetacijo. Njiho in v takšnih ekstre msko zmrzal. KA 2: Znana razširjenost Svetlo rdeče pike nakazu e najdbe med letoma 200 veljalo, da je barja kljuki, kjer naj bi onatološke raziska a Pohorju barjansk o za Pohorje namr a prešteli na prste 6; BEDJANIČ, 2009 11 sem na ovršju P ink najprej prvič a Klopnovrških ba jši pohorski popul kaliteti nisem na jem preobrazbe v Erjavecia 29 26 i so v različni meri v razvoj do preob mnih življenjskih o barjanskega lesketnika So jejo najdbe pred letom 20 6 in 2014. (Vir: BEDJAN nski lesketnik v Sl živele najmočnej ve v okviru projek i lesketnik pogost eč dokaj omejeni ene roke (KOTAR ). ohorja pojavljanje potrdil še na Jav rjih in zlasti v prito aciji vrste poročal šel. Ob tem naj d rste pri Falskem zarasla s šotnimi m razbe v odraslo ž koljih lahko preživ matochlora arctica v Slo 06, s temno rdečo barvo IČ (2014), dopolnjeno po oveniji najpogostej še populacije pri ta »WETMAN« pa ejši, kot smo nekd in lokalitete vrste s AC & BEDJANIČ, 1 barjanskega lesket orskem vrhu. Klju kih Falskega jezer KOTARAC (1996) odam, da so bili ribniku uspešnejš ahovi in drugo uželko traja kar ijo celo poletno veniji do leta pa so označene CKFF 2011) ši na Jelovici in nas (KOTARAC, so pokazale, da aj mislili. Stari mo lahko še do 993; KOTARAC, nika z najdbami b intenzivnemu a, od koder je o , ličink vrste na v letu 2013 z i mlajši kolegi (VINKO, glede bar mestih v barjanske območju… SL julija sever inv prob začet 2013; KOLARIČ, 20 janskega lesketnika zamočvirjenih po ga lesketnika. To j IKA 3: Preobrazbo barja 2014 opazoval tudi n ovzhodno od Javorske azivna metoda za ned lem pa je široko časov ka junija do konca juli ter od mikroklim Erjavecia 29 27 14). Če se vrnem uspešnejši na Klo virjih ob Črnavi e potrjevalo domne nskega lesketnika Som a doslej popolnoma ne ga vrha. Iskanje dober voumno potrditev razv no okno raziskav, ki se ja in je odvisno od vre e v dotičnem predelu b na raziskavo v let pnovrških barjih, k opazoval številne vo o močni popula atochlora arctica sem raziskanem barjanskem centimeter velikih lev oja vrste na določenem za sistematičen pregl menskih razmer v posa arja. (Foto: M. Bedjan u 2011, sem bil jer sem na nekaj odrasle samce ciji vrste na tem v začetku kompleksu ov je najmanj območju, ed razteza od meznem letu ič) Erjavecia 29 28 Da bi potrdil ali ovrgel občutek, da vemo o razširjenosti barjanskega lesketnika na Pohorju še vedno zelo malo, sem se tako v letu 2014 odločil za razširjeno pilotno raziskavo, cilj katere je bil obiskati čim več barjanskih kompleksov med Klopnim vrhom in Osankarico in tod po možnosti potrditi pojavljanje vrste. Obiskal sem 27 območij, ki so bila v veliki meri odonatološko, biološko in tudi naravovarstveno popolnoma neznana. Rezultat je bil razveseljiv, saj sem na kar 15 območjih zabeležil odrasle osebke oz. našel leve ali ličinke barjanskega lesketnika (TABELA 1; SLIKA 4). Že ta preliminaren rezultat jasno kaže, da je obstoj barjanskega lesketnika na ovršnem delu Pohorja vezan na številne bližnje metapopulacije, ki so med seboj v stiku in ustvarjajo nekakšno populacijsko mrežo. Za bolj relevanten vpogled v stanje in celovite varstvene zaključke, bi bilo treba raziskavo razširiti in vsakemu barjanskemu kompleksu med začetkom junija in sredino avgusta posvetiti nekaj terenskih obiskov, predvsem z namenom potrditve razvoja vrste in ocene velikosti populacije. Najdbe posamičnih odraslih osebkov namreč vsled njihove mobilnosti nakazujejo le, da je območje za vrsto zanimivo, ne potrjujejo pa neposredno njenega razvoja in obstoja razvijajoče se populacije. TABELA 1: Seznam lokalitet na ovršju Pohorja z najdbami barjanskega lesketnika Somatochlora arctica v letih 2011 in 2014. LOKALITETA FAVNISTIČNI PODATKI LOK 1: Javorski vrh – barje (x 531307, y 146389) 8-V-2011: 2 lar.; 21-VI-2011: 1♂; 3-VIII-2011: 1♂; 9-VI-2014: 7 ex.; 2-VIII-2014: 1♂ LOK 2: Javorski vrh - barje 770m SV od Javorskega vrha (x 531406, y 147202) 5-VII-2014: 2 ex. LOK 3: Javorski vrh - barje 860m SSV od Javorskega vrha (x 531534, y 147082) 5-VII-2014: 1♂; 2-VIII-2014: 1♂ LOK 4: Javorski vrh - barje 820m SSZ od Javorskega vrha, J ob križišču na cesti Mrzli studenec-Kurji hrib (x 530340, y 147653) 5-VII-2014: 1♂; 2-VIII-2014: 1♂ LOK 5: Javorski vrh - barje 900m SSZ od Javorskega vrha, S ob križišču na cesti Mrzli studenec-Kurji hrib (x 530375, y 147662) 2-VIII-2014: 1♂ LOK 6: Klopnovrška barja - barje 400m V od Skrbinskega borovja (x 529984, y 149971) 3-VIII-2011: 10♂; 14-VIII-2011: 3♂; 22-V-2014: 3 lar.; 10-VIII-2014: 3♂ LOK 7: Klopnovrška barja - barje 470m SSZ od Brvnega vrha (x 528722, y 149468) 10-VIII-2014: 2♂ LOK 8: Klopnovrška barja - barje 520m JJZ od Falskega jezera (x 530653, y 148301) 2-VIII-2014: 1♂ Erjavecia 29 29 LOKALITETA FAVNISTIČNI PODATKI LOK 9: Klopnovrška barja - barje 600m S od ceste Mrzli studenec-Kurji hrib (x 529658, y 149691) 3-VIII-2011: 2♂ LOK 10: Klopnovrška barja - barje V od Černave, 750m JV od Skrbinskega borovja (x 530152, y 149583) 14-VIII-2011: 1♂ LOK 11: Klopnovrška barja - Falski ribnik, povirje-pritok 70m Z od ribnika (x 530721, y 148790) 5-VII-2014: 2 ex. LOK 14: Klopnovrška barja - povirna barja 200m SZ od Falskega ribnika (x 530608, y 148911) 7-VII-2011: 2♂ LOK 13: Klopnovrška barja - povirje Črnave 750m Z od Falskega jezera (x 529999, y 148752) 5-VII-2014: 2 ex. LOK 12: Klopnovrška barja - nove mlake in barje 1km JZ od Klopnovrške bajte (x 530201, y 149537) 10-VIII-2014: 1♂ LOK 15: Osankarica - barje 450m JJZ od Črnega jezera (x 533339, y 144718) 29-VIII-2014: 3♂ LOK 16: Osankarica - barje 550m JVV od Črnega jezera (x 533950, y 144920) 22-V-2014: 1 lar. LOK 17: Osankarica - barje 750m JZ od Črnega jezera (x 533088, y 144503) 9-VI-2014: 1♂ ten.; 29-VIII-2014: 1♂ LOK 18: Osankarica - barje 790m SV od Doma na Osankarici (x 533131, y 145651) 29-VIII-2014: 3♂, 1♀ Kar se tiče zgoraj omenjenih novih potrditev razvoja vrste, sem se tako na Klopnovrških barjih že maja 2014 zelo razveselili najdbe ličink barjanskega lesketnika na najvišje ležečem povirnem barju južno od ceste proti koči na Klopnem vrhu. Kasneje v sezoni sem tukaj našel tudi leve in opazoval številne odrasle osebke, tako da območje gotovo predstavlja eno od populacijskih jeder na Pohorju. Razvoj barjanskega lesketnika sem v letu 2014 potrdil še z najdbo ličinke na majhnem barju jugovzhodno od Črnega jezera, leve sem našel na pilotnem barjanskem območju na Javorskem vrhu, preobrazbo sem opazoval tudi na barjanskem kompleksu severovzhodno od Javorskega vrha, medtem ko sem posamične leve našel še na barju v povirju Črnave zahodno od Falskega jezera ter v majhnem zahodnem povirju tik nad Falskim ribnikom. Izpostaviti velja, da je bilo vsled neobičajno slabega in nestanovitnega vremena preko celotnega poletja terensko delo zelo otežkočeno, tako da bi celovitejša ponovitev raziskave v naslednjih letih gotovo postregla z zanimivimi dodatnimi podatki. Smiselno bi jo bilo razširiti še na značilne barjanske vrste rastlin in tako pridobiti prepotrebno strokovno prostorsko podlago za vključitev v načrte gozdnogospodarskega in naravovarstvenega upravljanja območja. SLIKA »celo 2014 ovršne duca smis lo ba V zaključ Pohorja r Populacij kompleks V narav neposredn JU 4: Za oceno ogroženo tno zgodbo«, zato smo odločili poskusno razš m delu Pohorja med O t novih lokalitetah, ki lu precejšnja neznanka kalitete, s polnimi zele rjanskega lesketnika p pojavljanje ku lahko tako z v azmeroma pogost, e vrste so v pre e ter so večinoma m nih življenjskih o o kritično ogrožen KLO RGOVO Erjavecia 29 30 sti posamezne vrste na se pri barjanskem les iriti območje raziskav sankarico in Klopnim so v odonatološkem, b . Z oranžnimi krogi in nimi krogci so označe red letom 2014, z beli vrste prvič zabeležili v eseljem ugotovim, saj je bil doslej naj težni meri omejen ajhne. koljih na ovršju , saj v povirja na O PNI VRH . določenem območju j ketniku Somatochlora na večino barjanskih k vrhom. Vrsto smo zab iološkem in tudi narav elipsami so označene na že znana območja p mi pikami pa območja letih 2011 in 2014. da je barjanski les den na preko dvaj e na izolirane m Pohorja barjans območju Klopnovr SANKARICA e treba poznati arctica v letu ompleksov na eležili na preko ovarstvenem vse obiskane ojavljanja , kjer smo ketnik na ovršju setih lokalitetah. anjše barjanske ki lesketnik ni ških barij ter na Črno jezero Erjavecia 29 31 Javorskem vrhu in na Osankarici človek načeloma ne posega. Problematična so lahko različna gozdnogospodarska dela in vlake, saj bi s težko mehanizacijo manjša barjanska območja popolnoma uničili. Poseben problem so tudi adrenalinske »športne« aktivnosti, kot je vožnja z motorji in štirikolesniki po barjanskih površinah, česar pa na obiskanih območjih letos začuda nismo opazili. So pa barjanska življenjska okolja podvržena sicer naravnim, a za kačje pastirje večinoma negativnim posledicam zaraščanja in kopnenja, kar se kaže npr. na Trtnikovem močvirju. Potencialno grožnjo pomenijo tudi razni melioracijski in drugi izsuševalni posegi, ki pa so v današnjem času na barjanskem ovršju Pohorja manj verjetni. ZAHVALA Terensko delo o katerem poročam v pričujočem prispevku je bilo opravljeno v okviru projekta »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011- 2015«, LIFE09 NAT/SI/000374. Za pomoč in koordinacijo terenskega dela se zahvaljujem dr. Juretu Guliču, Andreji Slameršek ter vodji projekta dr. Niki Debeljak Šabec. LITERATURA BEDJANIČ, M., 2009. O kačjih pastirjih območja med Pohorjem in Halozami (Insecta: Odonata). V: S. Gradišnik (ured.), Zbornik občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem, str. 549-577, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica. 773+iii str. BEDJANIČ, M., 2011a. Projekt »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011-2015«, Popis začetnega stanja in raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacije kačjih pastirjev (Odonata): pilotno območje Pohorje (mejnik 1). Elaborat za Zavod RS za varstvo narave, Slovenska Bistrica. 57 str. BEDJANIČ, M., 2011b. Nove najdbe barjanskega lesketnika Somatochlora arctica in barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia na Pohorju. Erjavecia 26: 37-42. BEDJANIČ, M., 2014. Projekt »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011-2015«, LIFE09 NAT/SI/000374, Popis začetnega stanja in raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacije kačjih pastirjev (Odonata): pilotno območje Pohorje – končno poročilo. Elaborat za Zavod RS za varstvo narave, Braslovče. 76 str. KOLARIČ, M., 2014. Prispevek k favni in izbiri habitata kačjih pastirjev (Odonata) na območju Dravskega polja z okolico. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Maribor. vii + 64 str. KOTARAC, M. & M. BEDJANIČ, 1993. Somatochlora arctica (Zett.) and Sympetrum danae (Sulz.) from Pohorje Mountains, NE Slovenia. Notulae odonatologicae 4(1): 17-18. KOTARAC, M., 1993. Poročilo o raziskavah favne kačjih pastirjev (Odonata) na področju Pohorja. Elaborat za Zavod za naravno in kulturno dediščino Maribor. v str. KOTARAC, M., 1996. Poročilo o raziskavah favne kačjih pastirjev (Odonata) na Pohorju - II. Elaborat za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Maribor. 5 str. Erjavecia 29 32 KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. VINKO, D., 2013. RTŠB znova na Štajerskem. Erjavecia 28: 19-22. (M. BEDJANIČ) BAZEN NA VRTU NEKDANJE KLASIČNE GIMNAZIJE – PRVI UČNI OBJEKT MOKRIŠČA V LJUBLJANI Betonski bazen na vrtu pri vhodu v nekdanjo klasično gimnazijo, na sedanji ulici Prežihovega Voranca, je bil zgrajen v jeseni leta 1952 in sonaravno urejen po zamisli profesorja Franca Kapusa, tamkajšnjega dolgoletnega učitelja prirodopisa. Na njegovo pobudo sta pri tem sodelovala tudi njegova takratna dijaka Dušan Voglar in podpisani. To je bil prvi tovrstni učni objekt v Ljubljani, žal pa že dolgo ni več primerno vzdrževan. Del biotopa je bil zamišljen kot mlaka, del pa je bil urejen kot plitvo močvirje. Ta delitev se je ohranila do danes, razraščajoče se grmovje na vzhodni strani pa v dopoldanskih urah sedaj bazen zasenčuje, kar seveda ni brez vpliva na prisotnost odraslih kačjih pastirjev. Rastlinstvo smo šli iskat z avtobusom na jezerce v Dragi pri Igu, nazaj grede pa smo avtobus na Igu zamudili in smo tovorili mokro breme peš do Ljubljane, pri čemer je profesor neutrudno skrbel za “moralo” in dobro voljo. Zasaditev lokvanja se je izkazala kot napaka: estetski efekt je komaj odtehtal potrebo po zamudnem, rednem odstranjevanju odmrlih delov in vzdrževanju zadostne površine odprte vodne gladine. Za kačje pastirje se je izkazal bazen kot eldorado sredi mesta. Vrste Ischnura elegans, Pyrrhosoma nymphula in Libellula depressa so se pojavile že prvo pomlad po zasaditvi. Verjetno so bile njih ličinke prinesene nenamenoma z vegetacijo. V kasnejših letih so bile tam opazovane ličinke vrst Coenagrion puella, I. elegans, Aeshna cyanea, L. depressa in Sympetrum sanguineum, poleg odraslih osebkov le-teh pa tudi še adultni Lestes sponsa, Aeshna mixta, Sympetrum striolatum in S. vulgatum. Čeprav je biotop danes močno degradiran, so bili v juniju 2014 tam še vedno prisotni adultni osebki I. elegans. Franc KAPUS (1890-1976) se je rodil v žebljarski družini (s devetimi otroki) v Kamni Gorici in je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. V starosti trinajstih let se je preselil k teti v Ljubljano, kjer je obiskoval 1. državno gimnazijo (kasneje preimenovano v klasično gimnazijo). Kot odličnjak je maturiral v