Leto XXnL, & )9 LJubljana, četrtek it« februarja lfrpOOa Cena cent. 80 Uptavmkvo: Liubljana, Pocanijcva alict S« Telefoo it. 31-22. 31-23. 31-24 Inscratni oddelek: Ljubljana, Pncuuflni aH* ca 3 — Telefoo h. 31-23. 91-26 Podružnici Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Račnm: za Ljtibliansko pokrajino pri pofeno-čekovoem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti. Co« Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASIOFSTVO za oglase ia Ki. Italije io inozemstva ima Unirme Pubhliciti Italiana S. A. MILANO iskal« tiik dan taaao poat4«l|k« Naročnina znala mesečno Lii II.—, M inozemstvo vključno • »Poneddtskim Ja» Cromc Lit 36.30. Urcdaiitvot I Milja— Pnccinijeva ulica ker. 3. Hlrfoa ker. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi »e ne ttsf t)» CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- blititi di provenienza italiana ad esteta: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Uničenje osamljenih skupin v Tunisu Zaplenjeno je bilo novo sovražnikovo orožje in uničeni težki tanki Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. februarja naslednje 998. vojno poročilo: Včeraj so krajevne operacije na tuni-škem bojišču dcvedle do uničenja osamljenih sovražnih skupin, zaplembe nadaljnjega gradiva in uničenja težkih tankov. Letalstvo je bilo delavno na obeh straneh. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve britanski letali. Pri nekem poskusu letalskega napada na Castelvetrano je izstrelek obrambe zadel štirimotorno letalo, ki je treščilo na tla v bližini Porta Palo. ■EagBaaaBBBaEgmaaaaMBBregaB u js fjregaesdal junaška ?5M44 ob odhodu m Rim, 16. febr. s. šef glavnega stana Milice general Galbiati je pregledal v nekem kraju srednje Ital;je dva bataljona »M«, ki sta prišla s fronte ter se premeščata naravnost na neko drugo operac jsko področje. Gre zi 28. in 29 bataljon, ki sta dve izredno borben' in železni legionarski edi-nici. Prostovoljci in veterani borbe so se povsod izkazali z žrtvovanjem in junaštvom. Oba bataljona sta sprejela ognjeni krst v grško-albanski vojni na koti »Mari-zaj'c, kjer se je napisala ena najbolj slsvnih strani sedanje vojne. Pri kilometru 21 na cesti Argirocastra, kjer je sovražnik utrpel svoj najhujši poraz, je poveljn k enega obea bataljonov, prvi senicr Ferruccio Bo-napace, padel na poiju časti in je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno. Ko sta se oba bataljona po zaključitvi vojne vrn:la v domovino, ju je doletela čast da sta bila uvrščena med prve oddelke Milice, nato sta šla v borbo na neko drugo balkansko področje, kjer sta se izkazala z legendarnimi junaštvi. Zdaj sta oba bataljona na poti protj nekemu operacijskemu področju onstran morja. šef glavnega stana Milice je pozdravil jun :ške legionarje pri železnišk' postaji v nekem kmečkem kraju. Prebivalstvo kraja, ki se ima Duceju zahvaliti za svoje vstajenje, je prihitelo k legionarjem in jim prineslo raznovrstna darila, žene so podarile vojakom tud' prve pomladanske cvetlice. Po navdušenih manifestacijah za Duceja so se oddelki postrojili na trgu cb postaji, kjer jih je general Galbiati pregledal ob najbolj gorečem vzklikanju naroda. Nato so se vrjaki strnili okrog šefa glavnega stana in vzklikali Duceju ter prepevali Ie- gionarske himne. General Galbiati se je 7 mnog mi med njimi razgovarjal o borbah, katerih so se udeležili. Pred odhodom so sc legionarji okrepčali. Vnogradniki so prosti za dovoljenje, da so nudili vojakom dodatni obrok vina. Ko je vlak odpeljal, je prebivalstvo obnovilo svoje dokaze ljubezni do hrabrih legionarjev, borci bataljona »M« so pa odg varjali na goreče pozdrave z vzkl kom »Duce, Duce!« m s petjem bojnih pesmi. frS ja v « Rim, 16. febr. s. Odredbeni list PNF ob javlja: Duce je na predlog tajnika Stranke imenoval za člana nacionalega direktorja PN'r zveznega tajnika iz Neaplja faš"'sti Savc--ria Siniscalchija, rojenega leta 1896 ki je vp san v Stranko od 1. decembra 1?20 in je skvadrist ter udeleženec Pohoda na Rim in major Kr. letalstva Boril se je v vojni 1915-18 in v sedanji vojni. Po poklicu j? odvetnik. Bil je zvezn; tajnik v Neaplju in v Potenzi; za inšpektorja PNF za Dalmacijo fašista Francesca Giunto. guvernerja Daimaz:e in naslednika faš sta Giuseppa Bastianinija. ki je bil imenovan za državnega podtajnika v miistrstvu za zunanje zadeve; za zveznega tajnika pri nacionalnem di-rektoriju fašista Giuseppa Palladna, razred 1908., vp sanega s Stranko cd 24. maja 1929. tretji fašistični nabor topniškega p--ročn ka, borca v sedanji vojn , doktorja gospodarskih in trgovskih ved ter bivšega zveznega tajnika v Rovigu. s s Funk o novih nalogah nemšfi gospodarstva Vse za totalno vojno In zmago Berlin, 17. febr. s. Na zborovanju šefov propagandnih uradov, ki so se ga udeležile visoke osebnosti države, stranke in oboroženih sil, ki so poročale o vprašanjih svoje pristojnosti in svojih posebnih misij, je govoril tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Funk. Obrazložil je nove uredbe. ki se tičejo sedanje naloge gospodarskega življenja v okviru totalne vojne, in je predvsem prikazal vrednosti, ki izhajajo za splošno vojno gospodarstvo z uporabo nekaterih ukrepov, bodisi glede zapiranja trgovin in majhnih industrij, ki niso nujno potrebne za vojno gospodarstvo, bodisi glede področja socialnega podpiranja in mobilizacije vseh energij, ki jih je v tem ali onem sm;slu treba še uvrstiti v koristno proizvodnjo zaradi potreb vojnega gospodarstva Govornik je nato opozoril na naravno varčevanje goriva in drugih za vojno industrijo koristnih surovin, ki bo doseženo z zatvoritvijo podjetij, navedenih v nedavno izdani uredbi, ter na možnost prevzema posestev in lokalov industrij, ki so prenehale obratovati, za poslovanje novih vojnih tvornic. ki se bodo razen tega lahko okoristile z električno energijo, plinom, premogom, gorivom in s celo vrsto važnih proizvodov prve obdelave, ki so se doslej izročale ustanovljenim industrijam. Naravno je, je nadaljeval minister, da gre za začasne ukrepe, kajti po vojn; bo lahko vsakdo zopet obnovil svoje normalno delovanje v prejšnjem poslovnem smislu. V ostalem je nemški narod pokazal svoje razumevanje za potrebe sedanjega trenutka, čeprav posega to v zasebni obstoj poedincev. Glavno je. da ima bojišče nove vojake in novo močno orožje, da obdrži svojo učinkovitost. Poziv, k- ga je naslovil Hitler v tem smislu in čigar pogoji za uresničenje so bili v glavnih obrisih določeni že preteklo leto. je naletel na odobravanje vsega naroda, ki se predaja sedaj novim nalogam z vso marljivostjo in vestnostjo, kakor jo je sposoben. Zborovanje se je zaključilo z govorom propagandnega ministra dr Gobbelsa, ki je obrazložil nove naloge nemškega naroda glede na boljševiško nevarnost, pri čemer se je še posebej obrnil na voditelje narodno-socialistične stranke, ki je posebno poklicana, da nadzoruje in skrbi za izvajanje določb, ki imajo namen posploše-nje vojnih naporov za dosego totalne zmage. Anglosaško izdajstvo evropskih koristi Medtem ko prepuščajo Evropo boljševiški nevarnosti, si skušajo Američani zagotoviti nova oporišča po svetu Berlin, 17. febr. s. V tukajšnjih političnih krogih zopet opozarjajo na gravitira-nje boljševiškega imperijalizma proti evropskim državam, pri čemer poudarjajo, da sta London in Washington vedno bolj odločena odpreti vrata evropskega kontinenta moskovskim stremljenjem. Nemški listi podpirajo z dejstvi in posebnimi dokumenti mnenje teh političnih krogov ter objavljajo sodbe in trditve anglosaških listov, kakor n. pr. revije »Spectator« in dnevnika »Star«, ki na ves glas zahtevajo celo priključitev Evrope sovjetskemu imperiju. kakor bi izgledal po vojni. Tudi Politično-diplomatska korespondenca navaja severnoameriška prizadevanja za pridobitev vedno novih letalskih in pomorskih oporišč na vseh točkah sveta ter proučuje ta dejstva v luči nove morale, ki bi jo lahko označili s sparim rekom: Jej, da bom jedel tudi jaz. Vprašanje je le, pripominjajo v Berlinu, ali se bomo pustili pojesti. Munchen, 17. febr. s. List »Abendzei-tung« piše o nesramnem zadržanju Zedinjenih držav nasproti boljševiški nevarnosti, ki grozi evropski celini, ter pripominja. da je usoda Evrope prav malo mar predsedniku Rooseveltu. ki si domišlja, da je zvezdnata republika zavarovana proti vsakemu boljševiškemu okuženju, in sicer zaradi zemljepisnega položaja obeh velesil. Ako je boljševizem — piše list — izraz brutalnosti in uničevalnega materializma, ga je kaj lahko primerjati z amerikanizmom, ki predstavlja sistem imperijalističnega uničevanja, ki ga vodijo najbolj nizkotni nagoni moči in ki se poslužuje sleherne politične nemoralnosti, kadar mu lahko koristi. Medtem, ko se v Sovjetski zvezi trudijo, da bi kakor koli pregazili evropsko celino in njeno kulturo. je amerikanizem že pripravljen dati svoj pristanek, saj je že davno sklenil sporazum z gospodarji v Kremlju, in sicer brez vednosti in v nasprotju z interesi britanskega zaveznika. Angleži so bili izključeni iz te kombinacije, ne morda iz strahu upiranja Rooseveltovim in Stalinovim mahinacijam, temveč samo zato, ker jim je usojeno, da plačajo visoko ceno te kupčije z izgubo svojih imperijalnih posesti na vseh celinah. Potopljena kanadska korveta Lizbona, 16. febr. s. Kanadski mornariški minister je objavil izgubo korvete »Luisburg«, ki so jo letala Osi, ko je spremljala neki konvoj, potopila na Sredozemskem morju. Osem mož posadke pogrešajo. Ministrstvo je tudi objavilo, da je »Luisburg« enajsta edinica kanadske vojne mornarice, ki je bila potopljena, človeške izgube pa znašajo skupno 833 mož. Odbiti napadi sovjetskih čet Med Volkovom in Ladoškim jezerom je bilo uničenih več sovražnikovih skupin — Zopet nad 100 sovjetskih tankov onesposobljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno pcročilc: Na severni fronti kubanskega mostišča je bil močnejši napad zavrnjen s hudimi izgubami so sovražnika. Na prostoru med Azovsldm morjem in podrečjem jugovzhodno od Orla, posebno v Harkovu in okrog njega, se nadaljujejo ogorčene borbe. Severno od Kurska je napadalno delovanje sovražnika v primeri s prejšnjimi dnevi' nekoliko popustilo. Sovjetski sunki so bili odbiti, krajevni vdori pa zaustavljeni. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera ter meti Volhovom jn Lidoškim jezerom je sovražnik nadaljeval svoje napade z nevo privedenimi močnimi pehotnimi in oklopni-mi silami. Tudi na tej fronti so bojujoče divizije dosegle nov obrambni uspeh. Več sovražnih skupni je bilo popoln ma uničenih, topništvo pa je razbilo s strnjenim ognjem rezerve sovražnih napadov ie na izhodiščnih postojankah. Samo jugovzhodna od Ilmenskega jezera je bilo uničenih 43 oklepnih voz. Na vsej vzhodni fronti so sovjetske čete včeraj izgubili 101 okiopni vez. Na prostoru napadalne akcije na tuniški fronti so bile včeraj popolnoma uničene odrezane sovražnikove skupine ter uničenega ali zaplenjenega še mnogo vojnega gradiva. Nemška brza vojna letala so izvaja In nizke napade proti angleškim motoriziranim kolonam in jih razpršila. Pri dnevnih napadih ameriškega oddelka bombnikov na pristaniško mesto ob francoski atlantski obali je bilo v letalsldh bojih sestreljenih 8 štirim-jtornih letal. Letalstvo je napadlo podnevi z dobrin: uspehom nek pristaniški kraj v južni Angliji. preteklo noč pa so bojna letala s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami obmetavala pristaniško in industrijsko področje Suansei. K pslsžaju na vzteilsiem bojišču Vztojaa ln odlična nemška obramba Darujte za slepe! Berlin, 16. febr. Zima se bliža koncu "in obšrne ruske planjave b:do kmalu izpre- i menjene v blatne mečvare, kjer se človek j vdira preko kolena v lepljivo gmoto in kjer ! je gibanje motoriziran h kolon silno otež-kočenc. Le še nekol ko tednov je do tisie dobe, ko se v Rusiji pojavi splošna odjuga in taljenje snega. Tako sred' marca ali v najboljšem primeru ob koncu istega meseca vojaške operacije velikega cbsegn ne bodo več m:goče na vzhodni fronti, čas. ki g a imajo na razpo'ago Stalinovi vojskovodje, da dosežejo vs= cilje po načrtih druge ruske zimske efenz ve, je torej le še zelo sk.po odmerjen. Ni dvoma, da je to rezlog, zaradi katerega Rusi podvzemajo z vso naglico vse mogoče akcije, pri čemer mečejo v borbo svoje čete do zadnjega vojaka in do zadnjega t: pa. Z enako naglico postopajo sovjetok- vojskovodje že od preteklega novembra. Z druge strani pa je treba nagla si ti, da po3tona ruski glavni star. i v danem trenutku prav tako. kakor bi post" pal vsak drug glavni stan. ki bi se mu posreč:lo bodisi s spretnimi manevri, bod s\ zaradi ugodnih okoliščin privesti v stisko i sovražne čete. Ruski glavni stan s; priza- j deva čim bolj razširiti" svoj začetn' uspeh in z vsemi sredstvi onemogočiti ur taljenje obrambne frente. Nemške vesti so soglasne v tem. k^ pod. črtavajo povečano silovitost bitke na področju med Kavkazom in med ustjem Dona/Ta ruska ofenziva ni d segla vrhunca svoje silov t~st', dasi bi bilo pričakovati, pač" pa je še zelo daleč od trenutka, ko bo morala sama po seb' opešati, kakor javlja to nemšk; vojno poročilo- z dne 14. t. m. Rusko vrhovno poveljništvo je preskrbelo za nadomestek svojih divizij, ki so utrujene in zdesetkcvane ter razbite od vztrajne in razumne obrambe. V bojno črto pritekajo vedno nove rezerve in je znano, da jih pcžilja na evropsko bojišče po večjem delu sibirska armada. Ta okoliščina je velikega pomena, ker d.kazuje. da se sile. ki jih ima sovražnik na razpolago, zmanjšujejo z železno doslednostjo. Sibirsko armado so smatrali ruska vlada ter anglosašk" velesili kot skrajno rezerve Sovjetske zveze. ki jo je treba hranit: za razne obupne možnosti. Ako se Rus' sedaj poslužujejo dela teh čet. da izvajajo z njimi zimsko ofenzivo, je jasno, da so morale biti nj hove izgube ogromne. Bitka v južnem odseku je sedaj v stanju premikanja in značilnoot; položaja so na posamezn'h področjih zelo različne. Ob zgornjem Dcncu si nasprotnik prizadeva izvršiti svojo namero za obkolitev nemških sil ki s svoje strani vedno sproti onemogočajo poizkuse te vrste. Nemci se pri tem p služujejo prežne takt'ke in podvzemajo protinapade, s čmer uničujejo večje aii maniše sovjetske skuprne. Fronta je tukaj zaradi tega zelo gbljiva in ako bi bilo mosreče dobiti podrobnejše podatke o krajih, kjer se razvijajo boj', bi se vseeno ne dala napraviti jasna slika o postojankah obeh vojsk. Prav tako bi se iz teh podatkov ne dalo sklepati na najbližji razvoj borbe. Ena stvar pa je gotova; nemški odp-r n kier ne pr jema in sovražnik ne more doseči zastavljeni si ciljev- Pri tem je treba vsekakor zabelež ti razne uspehe obrambe. ki je pretekle dni uničila znatne sile sovražne konjen;ce, ko je prodrla v nemške črte in se ji je bilo posrečilo naprrviti v zaledju osn'h čet nekoliko sovražnih otokov. Cim bolj gremo na jug. tem bolj se iz-preminjajo bistvene značilnosti borbe. Ugotavlja se da so nemške vojske na področju Harkova začele togo obrambo ter drže točke, na katere sovražn:k najbolj pritiska. V kolenu Donca in na področju Donovega usti a se ugotavlja novo gibanje nemških divizij k' ga narekuje strateška potreba Nemško vrhovno poveljništvo se je še enkrat odleč lo skrajšati fronto, da osred.-toči svoje sile na ožjem prostoru, poveča tako možn-st odpora in zadrži sovjetski plaz. Plod te odloč tve je bila izpraznitev Voroš:lovgrada in Rcstova, ki je prišel tako že tretjič v roke boljševikom. toda njegova osvojitev gotovo nima odločilnega pomena. Ako so mongolske tolpe zopet zasedle popolnoma uničeno mesto to dejstvo samo ne bo prineslo Stalinu zmage. Prav v nasprotju z moskovsko objavo je bil Rostov izprazenje po načrtu tn Nemci so lahko brez prevelikih težkoč spravili na varno vse svoje ranjence in težki vojni material, zlasti skladišča s strelivom in živežem. Nemške čete zasedajo v tem trenutku nove bojne črte Pchod je seveda pod zaščito zadnjih straž, ki ovirajo sovražnika, da ne more mot'ti načrtnega in rednega umika. Vsekakor je treba naglasiti, da izpraznitev Rostova vsaj za sedaj ni pre- nesla izpremembe položaja na zapadnem Kavkazu, kjer imajo Nemci še vedno v svojih rokah pobudo. (II Piccolo.) Rusi ne b3ido imeli zadnje besede Berlin, 17. febr. Najznačilnejša slika današnjega položaja na vzhodnem bojišču je v tem, da se nadaljuje pokret razbremenitve, ki se je začel na povelje nemškega vrhovnega poveljništva v kolenu Donca, kakor se tudi nadaljujejo besni ruski napadi na področju južno od Harkova in severno od Kurska in se je zopet začela sovjetska ofenziva južnovzhodno od Ilmenskega jezera. Na področju Doneškega kolena ni beležiti večjih bojev. Umikanje nemških divizij na določene postojanke se še nadalje razvija brez sovražnega oviranja. Gre za umikanje kolon v najpopolnejšem redu obenem z vsemi njihovimi potrebščinami. in lahko rečemo, da te kolone ne na-letujejo na druge ovire, razen na vremenske neugodnosti ruske zime Absurdne in smešne se zde potemtakem primere nekaterih poročevalcev britanskih listov in agencij iz Moskve, po katerih naj bi bila popolna podobnost med umikom Napoleonovih vojsk proti zapadu in sedanjim nemškim umikom v južnem odseku. To pot ne gre za strte armade, ki bi bile predane paniki in ki ne bi imele drugega cilja razen tega, da se čim bolj oddaljujejo z ruske zemlje, temveč za vojake, ki poslušajo ukaz, narekovan iz nujnosti, da se čim bolj skrči ranljivost bojišča, dočim se bodo v danem trenutku ustavile, da bi v ugodnejših okoliščinah obnovile sijajnejši odpor, ki so ga mesece kazale proti nasprotniku. Najboljši dokaz za to je skrbnost, s katero so bile izvedene operacije za zapustitev naseljenih središč. Tudi del civilnega prebivalstva večjih krajev in mest je odpotoval pred nemškimi četami. Na stotine nemških letal ščiti strateški umik. ki se sedaj izvaja. V ostalem bi pa to niti ne bilo potrebno, kajti sovjetskega letalstva nad nebom južne Ukrajine ni videti, ker je zaposleno drugod, zlasti ob gornjem Doncu, kjer divja še nadalje bitka za Har-kov. Rusko vrhovno poveljništvo je zbralo severovzhodno in južnovzhodno od tega mesta mogočne sile, ki pritiskajo v obliki klešč, in sicer vedno bolj nevarno. Glede na splošni položaj so se nemške čete, ki branijo Harkov, upirale z junaško srditostjo dneve in dneve navzlic popolni številčni premoči napadalca in šali njegovih bojnih sredstev. Nekemu sovjetskemu napadalnemu klinu se je posrečilo vdreti v črte in doseči severovzhodne dele mesta. Vprar šanje je, ali bo mogoče obdržati Harkov. Po mnenju vojaških strokovnjakov bi nadaljevanje odpora na tej točki ne bilo niti koristno niti želeno, zlasti glede na novi položaj bojišča, ki sega sedaj od Harkova proti jugu v obliki nekakšnega loka. Bistveno je, da je bilo mogoče na področju gornjega Donca zavleči sovjetsko napredovanje in prisiliti sovražnika k ne brezpomembni obrabi, kar je vrhovnemu poveljništvu omogočilo izvedbo nujnih ukrepov glede na prihodnje operacije. Sovjetska prizadevanja za proboj nemške črte in obkolitev znatnih nemških sil se razširjajo do srednjega Donca. Jasno je, da si ruski glavni stan obeta nove posebne uspehe s prodorom proti jugu, a prav tako je j ar.no, da so vsaj za sedaj vsi sovražni napori naleteli na izredno trdno obrambno zaporo. V odseku Ilmenskega jezera divja vojna ziopet s posebno živahnostjo. Po krajšem odmeru, ki je bil izkoriščen za preureditev edinic, ki so b'le skrčene v teden dni trajajoči bitki, in za osredotočenje novih ofenzivnih sredstev, so Rusi zopet prešli v napad na nemške potojanke. Obnovo sovjetskega vojnega delovanja je začela temeljita topniška priprava obenem s peklenskim letaltkim bombardiranjem. V Berlinu pripisujejo Rusom namero, da hočejo zrušiti nemško črto južnovzhodno od Ilmenskega jezera, da bi potem z novimi silami poseglt v veliko bitko, ki se razvija mnogo bolj proti severu med Volhovom, Ladoškim jezerom in Petrogradom. V celoti smatrajo nemški vojaški strokovnjaki, da se je položaj danes nedvomno zboljšal. Temu je v prvi vrsti pripomogel sklep vrhovnega poveljništva, da skrči obrambni prostor. Strategija umika ▼ nekaterih fazah vojevanja služi za pripravo dokčenih uspehov. To dokazujejo nekateri zgodovinski primeri nedvoumne vrednosti, kakor na primer razbremenilna operacija ruskih armad pri Varšavi 1. 1914, ki so jo izvedle nemške čete, ko so se umaknile do mej šlez'je, nakar so začele svoj znameniti napad proti severu vzdolž Visle proti boka glavnine sovražne vojske. Tudi to pot bo pravočasni umik imel posledice, ki ee jih danes mnogi ne morejo niti zam'sliti, vsekakor pa ne bodo Rusi tisti, ki bodo imeU zadnjo besedo. (II Piccolo.) General Richthofen postal {ddmaršal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. febr. s. Hitler je povišal poveljnika letalske armade generalnega polkovnika barona voni Richthofena v feldmaršala. Hitler je nadalje povišal letalske generale viteza von Greima in Lorsona v generalna polkovnika. Južna A&ika proti zavezništvu z Rusijo Lorenzo Marquez, 16 febr. s. Kot tolmač vznemirljivih glasov, k, nastajajo v Južni Afris ki glede razširjajoče se nevarne komunistične propagande, je poslanec Lou\v predložil včeraj parlamentu resolucijo o prepovedi komunistične stranke in prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo. Louw je izjavil, da so vsi upali, da bo njegov predlog podpiral ministrski predsednik. Ta sicer pr znava obstoj nevarne komunistične propagande, ki dela škodo ua široko in izpodkopava življenje v deželi, toda ne upa si ničesar ukreniti, ker se boji da bi se osovražil pri Stalinu, ki je prijatelj njegovih anglosaških prijateljev. Južnoafriški list »M:ning Journal« piše, da je bila velika napaka oboroževanje črncev 'n da so diplomatski odnosi s Sovjeti nepotrebni kajti tudi v Angliji so v tem pogledu zelo vznemirjeni. Komunistična nevarnost je narasla po vstopu Rusije v vojno, o čemer pričajo neredi in izgredi v Transvalu in Natalu. Južno® afriška celica komunistične stranke pripada močni propagandni organizaciji, ki jo kontras lira Moskva in ki se udejstvuje s pomočjo številnih navidezno nedolžnih organizacij, v katerih so v glavnem židovski elementi, ki razširjajo knjige, brošure ter organizirajo demonstra* cije in predavanja. Komunistična propaganda se širi med belci, zlasti pa med domačini, kjer zelo uspeva. Ni pretiran strah, trdi list, da se bo propaganda vsak trenutek končala v krvo-prelitju, kajti med vojaki se naglo širi. Louw je izrazil upanje, da bo Smuts naznanil ukrepe, ki jih namerava izvesti za obvladanje nevarnega položaja, ter je pripomnil, de tisti, ki se veseli sovjetskih uspehov, ne ra®» ume, kakšne posledice bi imela zmaga Rusov. Zaradi tega upravičeno zahteva prekinitev in ie noti »j. Ceh, rokoviear. Prestlil se jr iz Moravske v Ljubljano. Njegova hči Marija se je poročila z Ivanom Murnikom tajnikom trgovske in Obrtne zbornice. Gospa Murnikova je bila odlična dama, visoke rasti ter prav priljubljena in obče znana v Ljubljani. Ustanovila je razne kulturne in dobrodelne zavode. Ni bila pri društvih samo predsednica, ampak je tudi sama delovala pri veselicah in zbirkah. Umrla je leta 1894 — ter bila pokopana pri Sv. Krištofu, odkoder so pozneje prepeljali njene in njenega soproga zemeljske ostanke na pokopališče v Radovljico. Društvo je pozneje spremenilo naslov v ? Obrtno pomožno društvo«. Zadnji predsednik je bil Anton Kre.iči, krznar in trgovec v Ljubljani. O. P. D. je prevzela leta 1920. ustanovljena Obrtna banka. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice se ;je ustanovila leta 1881. Sešli so se župani ljubljanske okolice dne 18. septembra 1881 ter sklenili ustanoviti posojilnico. Uradni prostori so bili v pritličju Iv. Knezove hiše na Gosposvetski cesti. Prvi predsednik je bil Anton Knez, ki je umrl leta 1892. ter zapustil vse svoje premoženje Slovenski Matici v Ljubljani. Po smrti Antona Kneza je postal predsednik posojilnice njegov brat Ivan, ki je obdržal pred-sedništvo do svoje smrti leta 1926. Avstro-ogrska banka, filijalka v Ljubljani je imela prvotno svoje prostore v Gre-goričevi hiši, Pred škofijo št. 15 v I. nadstropju. Pred 50 leti je banka sezidala svoje poslopje v Knafljevi ulici. Pred 70 leti je bil ravnatelj tega zavoda M. Gottlob, pozneje Muhlbauer; zadnji ravnatelj tega zavoda je bil F. Gregorič, ki živi kot upokojenec v Ljubljani. Omeniti moram še en zavod, ki se je ustanovil pred 70 leti, a je kmalu ukinil svoje delovanje, to je Ljubljanska eskomp-tna banka, ki je imela svoje prostore na Mestnem trgu. Zaradi malega poslovanja in defravdacije nekega nepoštenega uradnika je banka ukinila svoje poslovanje. V Ljubljani so bile pred 70 in 60 leti tudi zasebne banke, in sicer banka I. C. Ma-yer na vogalu meščanske hiše v Stritarjevi ulici ter banka Josipa Luckmana v stari Luckmanovi hiši v Šelenburgovi ulici. Banko I. C. Mayer je prevzela pozneje Prometna banka na Dunaju kot svojo fi-lijalko v Ljubljani, Luokmancvo pa je prevzel Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Zavarovalnice Zavarovalnice proti požaru in za življenje so bile naslednje: Zavarovalna banka »Slavi ja« v Pragi, filijalka v Ljubljani, je začela poslovati pred 70 leti. Ravnateljstvo je prevzel Ivan Hri- bar ter vodil zavarovalnico od leta 1876— 1921. Banka »Slavija« je sedaj samostojna ter posluje v svoji krasni novi palači. Asslcurazioni generali Tfteste, filijalka v Ljubljani, zastopstvo je imela dolgo Časa privatna banka in menjalnica I. C. Mayer. Leta 1882 pa je prevzel zavarovalnico kot direktor I. C. Rčger, moj sošolec na ljubljanski realki. Banka ima sedaj svoje pro« store v lastnem poslopju na Marijinem trgu. Zavarovalnica »Rlunione Adriatica dl S!» curta Trieste«, filijalka v Ljubljani. Za- stopstvo j« imel dolgo časa Ivan---- veletrgovec v Ljubljani; pisarniški prostori so bili v bivši Mahrovl hiši na Krekovem trgu. Pri tej banki je bil dolgo Časa uradnik Janič. — Banka ima sedaj svoje lastno poslopje v Beethovnovi ulld. Vzajemna zavarovalnica v Gradcu, fOl-ja&a v Ljubljani. Zastopnik te zavarovalnice je bil dolgo časa Hudablvnigg, potem Viktor Moro, oče dr. Viktorja Moroja, odvetnika. Zavarovalnico je sedaj prevzel Narodni zavarovalni zavod v Rimu. filijalka v Ljubljani. alijamsko ljudstvo v vojni Kakšna je podoba ljudskega živlienja v Italiji v času današnje vojne? Kako živi v Italiji preprosto ljudstvo? Kako je z njegovimi koristmi, kakšna je njegova hrana in kakšne so njegove zabave? *— se vprašuje v tozadevnem člankti rimski dopisnik »Pester Llovda«. Ta vprašanja človek, ki pride iz Italije, često sliši, in ne samo na Madžarskem. Skušajmo torej nanje kratko odgovoriti. Vsak Italijan se zanima za vejne dogodke. O tem se lahko nreprča človek vsak dan ob eni uri Dopoldne, ko oddajajo po radui poročila Glavnega stana Oboroženih sil. do deset minut pred 13. uro se napolnijo v Rimu in drugih italijansk:h mestih kavarne in javni lokali: bari, radijske poslovalnice in tudi zasebne hiše. Ljudie čakajo na dano znamenje. V manjših krajih pa se zbirajo gruče ljudi na trgih, kjer so nameščeni javni zvočniki. Z zadržan;m dihom in molče poslušajo novice. Nihče jih k temu ne sili, niih poslušanje je prostovoljno. Vsak se oči-vidno zaveda, da je v tem poročilu, ki ga oddaia radio, tudi zanj mnogo zanimivega. Saj ima marsikdo iz množice poslušalcev svojca na bojišču v Afriki, v Rusiji. na Balkanu, na velikih morjih, če ne svojca: sina, moža, brata, pa vsaj sorodnika, ki mu je pri srcu usoda njegovega življenja. V tvornicah, trgovinah, na visok:h šolah dobi 'človek, če vpraša po tem ali onem človeku, odgovor, da je vpoklican. Beseda »richiamato« je ena izmed besed, ki so danes v Italiji najčešče v rabi. Menda ni delavnice, kmetije, nobene delavske in poljedelske družine, ki ne bi imela vsaj enega izmed svojih članov pod orožjem. Ta vojna, izjavljajo ljudje, ki imajo pravico delati primere, posega nedvomno globlje v ljudske plasti kakor svetovna vojna 1914—1918. Ta vojna je za Italijo pravcata ljudska vojna. Zadržanje italijanskih ljudskih mncžic v tem vprašanju pomeni za mnoge pravcato iznenadenje V začetku vojre ?o pe^misti javljali, da bo rigorozna odmera živil v Italiji nemogoča, ker se množ'ce ne bodo hotele pokoriti. Blatili so Italijo tudi s krilatico, da italijanski narod ne bo nikoli sprejel sistema ž:vilskih nakazncc. V resnici se je zgodilo narobe. Italijanske množice so se neverjetno hitro spoprijaz- nile s sistemom živilskih nakaznic in ta sistem deluje v vseh krajih Italije popolnoma zadovoljivo. Položaj glede živil je to zimo v Italiji nedvomno boljši kakor pretečeno leto. Prebivalstvo velikih mest vzdržuje s prebivalstvom na deželi tesne f.tike. — Posled ca tega je, da 90 ljudske množice v Italiji glede prehrane na boljšem kakor meščani. Glede zabav pa so Italijani prej ko slej skromni in so v voini, Če moremo to reči, postali še skromnejši kakor so bili poprej. Ljudske veselice, ki so prej sestojale v glavnem iz pojedin ter zažiganja umetal-nih ognjev, so v sedanji vojni popolnoma odpadle. Sloviti trg za Befano na Piazzi Navoni v Rimu je v božičnih praznikih popolnoma odpadel. Tudi drugi slični ! prazniki se v prestolnici ne obhajajo več. i Enako ie tudi v drugih mestih, v Benet-j kah. Firenci, Sieni, Neaplju in drugod, | kjer zaradi vojne ne obhajajo nobenih I tradicionalnih ljudskih praznikov več. Edina zabava ljudstva je kino in športne prireditve. Italijanski kinematografi pobirajo zelo nizko vstopnino in so v tem pogledu gotovo najcenejši v Evropi. V Rimu je neštete teh ustanov. Na programu so samo filmi domačega izdelka in treba je s pohvalo omeniti, da so ti filmi vsako leto boljši. Tudi tukaj je sila postavila čednost na pravo mesto. Nogomet je v Italiji slej ko prej priljubljen. Športni stadion v Vii Flaminii v Rimu je sicer manjši kakor podobne naprave v drugih evropskih velemestih, vendar se primeri, da se na njem zbere na dan posebnega športnega dogodka 20 tisoč gledalcev. Na tem stadionu se je nedavno odigraval nogometni dvoboj med mornarji in letalci. Zmasala je mornarica. In liudje so vpOi: »Evviva la Marina!« Velja pripomniti, da je bilo polovico občinstva iz vojašk'h krogov, med njimi ne malo ranjencev in rekonvalescentov z obvezanimi glavami in rokami. Tudi tukaj so bili vidni sledovi vojne. Vojna je v Itakiji marsikaj spremenila. Samo ljubki znrčaj italijanskega ljudstva je ostal od nje nedotaknjen in to čuti tujec v Rimu ob vsakem koraku. Tako premaguje italijansko ljudstvo vojni čas in njegove tegobe z zaupanjem v boljšo bodočnost večne Italije. Mornarica v sluSM Rdečega križa Organizacija mednarodnega odbora Rdečega križa v ženevi se je v teku vojne z razširitvijo bojišč vedno bolj razvijala. Medtem ko je spočetka posredovala obveščevalno službo med interniranci in vojnimi ujetniki na eni strani in njihovimi svojci na drugi, se je kmalu razvila široko zasnovana pomožna akcija za posredovanje paketov vojnim ujetnikom in interniran-cem. Temu načinu človekoljubnega udej-stvovanja pa so stale na poti mnogo večje težave kakor posredovanju pisemske pošte. Zlasti za prevoz paketov čez morje je bilo treba imeti na razpolago precejšnjo množino ladijske tonaže, kajti paketi za vojake v primeru z njihovo vsebino in težo zavzamejo neprimerno velik prostor Odprava pošiljk po redno vozečih obalnih parnikih in jadrnicah torej ni zadostovala vendar se mednarodni odbor Rdečega križa dolgo ni mogel odločiti, da bi prevzei finančni riziko z nakupom ladij šele v začetku lanskega leta se je posrečilo mednarodnemu odboru Rdečegia križa pridobiti 7 manjših parnikov ki so vozili pod portugalsko, švedsko in špansko zastavo. 8400 brutoregistrskimi tonami, kolikor vsebujejo imenovani parniki. je bilo možno do konca novembra lanskega leta med Lisbono. Marseilleom in Genovo napraviti 119 voženj in prepeljati 65.000 ton daril. Od tega odpade glavni del pošiljk na posredovanje angleškega Rdečega križa, in sicer okoli 40.000 ton. Ker se je vojna vedno bolj širila, tako majhna mornarica ni mogla več zadoščati vsem zahtevam, zaradi česar so začeli misliti na nabavo lastnih parnikov. Kljub naraščajočemu pomanjkanju ladijskega prostora na svetovnih morjih se je mednarod- nemu odboru Rdečega križa konec lanskega lota posrečilo dobiti prvo ladjo. V ta namen je bila v Baslu ustanovljena Ustanova za prevažanje transportov Rdečega križa, ki ie bila pravno pooblaščena, kupiti belgijnki parnik, ki je ležal v pristali''šču v Casablanci. Parnik je dobil ime »Karitas 1« in je šel 24. decembra prvič na pot nod švicarsko zastavo iz Lisbone v Marseille. ž3 januarja lelos je prvič prečkal Atlantik Ladja je bPa spuščena v morie leta 1903. in ima 2750 brutoregistr-skih tcn. Ker omenjena ustanova ni mogla polcž!ti vsote dveh mil'ir no v švicarskih frankov, je prodajalec dobil pravico, dfl lahko parnik prvenstveno odkupi. Kupec pa lahko še tri mesece po končani vojni parnik vrne prodajalcu. Tehnično vodstvo na par-niku je prevzclT švicarska paroplovna družba v B->slu. odgovornost za parnik, ki ima p"'1^" čvirarske zastave tud: zastavo Rdečega križa, pa noci mednarodni odbor Rdečega križa. Odde'ck za pomorske transporte v mednarodnem komiteju Rdečega križa se seda? ukvarja z vprašanjem lastne pomorske rveze z Daljnim vzhodom, kjer se je tudi že vojna razplamtela z vso silo Doslej je bilo možno tja pošiljati razmeroma majhne pošiljke, kajti bili so na razpolago samo parniki, s katerimi so se izmenjavali diplomati vojujočih se držav. V atlantskem ladijskem prometu je po vstopu Zedinjenih držav v vojno za švicarsko plovbo nastal nov položaj, in sicer so je morala Švica zavezati, da bo na svojih parnikih prevažala določeno množino pošiljk Rdečega križa iz Amerikp v Evropo. Po Rdečem križu pa se bodo pošiljali paketi tudi v obratni sVneri. Angleški vojaki ujeti v Tunisu »e izkrca vajo v neki italijanski luki Devetdesetletnica ge. Marije Potočnikove Večkrat beremo v novinah o življenjskih proslavah 50-, 60- ali 701etnikov, a redke so proslave mater, ki jim je bilo življenje posuto bolj s trnjem kakor z rožami, pa so dočakale zdrave 90 let. Ena takih naših mater je gospa Marija Potočnikova, ki stanuje v Bethov-novi ulici št. 16 pri svojem sinu Janku, banč» nem uradniku v pokoju. ;v'' iiSE&jj&v - v pp ' M 1 jpjf "< »m č- gaKBžflv' ■■■'/. Jubilantka se je rodila 18. februarja 1853 v Železnikih kot hčerka fužinskega delavca Prev-ca, ki je s pridnostjo in varčnostjo vzgojil osem otrok. Bila je druga hči, ki je očetu pomagala do 22. leta. potem pa se je poročila s ključavničarjem Francem Potočnikom. Zaradi slabih življenjskih razmer sta morala zapustiti domači kraj in sta se preselila v Bohinj, kjer je dobil mož službo v tovarni. Peš sta se podala iz Železnikov čez soriško planino vsak z enim otro= kom na hrbtu. Tako so tudi prihajali na obisk domov, posebno za velikonočne prazn ke. Pot jc bila dolga sedem ur. Spotoma so se ustav* ljali v Sorici v znani gostilni pri »Grotu«, kjer je gospodar še tolkel tirolščino. Nekoč «o ga vprašali, kaj imajo za kosilo in gospodar jc rekel: »Včeraj smo peča štovhcn. lahko vam ogrejemo mulce.« (Včeraj smo prašiča klali, lahko vam ogrejemo krvavice.) Seveda so sc h letih — z nekaj izjemami — giblje izključno na polju domače dramatike. Ze od svojih prvih režij dalje — za njim je že nekaj let 25 letnica njegovega odrskega dela — je posvetil svoje režijsko delo Beži$ec Milan, Skrfrin**, predvsem Cankarjevim dramam, pa tudi I našim nove š m in najnovejš m mladim dramatikom. Z odrsko izkušenostjo, k1 jo pr • ?> n io in delo. ^e znal vedno pravilno svete vati, posebne z dramaturškega stališča. ki je za učinek n uspeh dela odločilnega značaja in zahteva spec alnega študija in daru ki ga mars kateri naših m'a-dih dramatikov še ne obvlada s svojin; prvencem. Izjeme so seveda predvsem tisti ki imajo neposreden stik z gledališčem, kjer si lahko pridobe potrebno tehnično znanje in spretnost. Tako je šlo velko iger preko našega odra, kj jim je kumoval Milan Skrbifcšek Znal jih je dramaturško prirediti in Jih prilagoditi zahtevam odrske zpopolnltva. Starim 'n najstarejšim pisateljem iz č tajniške dobe — mednje spada Josip Ogn-nec — je pripomogel do n:ve veljave. prav kakor je mladim in najmlajšim pr pomegel z marsikaterimi retušami in opornimi prizori do uspeha. * Njegova dramaturška predelava vesele. igre»V Ljubljano jo dajmo!« je stremela predvsem za tem, da bi zmanjšala v igri nahajajoče se monologe na č'm manjše število. Po današnjem odrskem pojmovanju je monolog osebe prisiljena in nenaravna stvar. Zato je napravil režiser iz prvega, materinega monologa v 1. dejanju — dialog z deklo Nežo. — Da bi bil zapletek z Vrednjakom očitnejši in zato razrešitev vozla v 3. dejanju vplivnejša, je uvedol novo osebo Maričino sestro Ceno, ki je poročena v Ljubljani. — V originalu ptesen-timentalnj dialeg med Mirkom in Marico je nekoliko omilil, da vpliva naravnejae. — Očetov — (Srebrinov) monolog v začetku 3 dejanja je epremenU v dialog z ženo Rotijo, na katerega naveže dialog obeh v ori- ginalu. Maričin monclog v 2. dejanju je nadomestil s popolnoma novim prizorom — Men lega komičnih figur — hlapca Pavleta in dekle Neže — je ohranil. Konec je spremenil v toliko, da se ženino va _ šncjeva — poštenost in nedolžnost pri zapletu z Vrednjakom čim bolj plastično izlt3že. Konec je zaključil s spevom »Stoji, stoj Ljubljanca...« * Upr z. ritev postavlja v tisti čas. ki ga je menil avtor. t. j. sred' 19. stoletja. Zato tedanja nešnja Ker se po avtorju godi stvar v manjšem mestu na Kranjskem, okolje v 1. in 3. dejanju ni čisto kmečko, temveč napol mestno. — 2. dejanje se godi v Ljubl.ani. zsto seveda tudi v času primernem okolju in takšnih nošnjah in maskah. Pcudirek režije ni v komiki, temveč v druž nski drami, ki je le prepletena z zabavnimi c;ogodk: in osebami. Bahaškega, oblastnega, a srčno dobrega Cfi^i" Srfbrina igra Cesar. Mater ki je za hrbtom strogega cčeta na hčerkini strani, bo prikazala Pol. Juvanova, otroški rjvnn hčerkico Marico pa Levatjeva. Njenega ljubega, advokata Snoja, igra Dre-ncvec° n.erio. v Ljubljan4 poročeno sestro An- pa Starčeva. Pobožno deklo Nežo bo predstavila Rakarjeva, nagajivega in prikupnega hlapca Pavleta pa Peček. Nastc-pili bodo še: Notar — Košuta ter Gorinšek in Benedičič ket soseda. Delo bo insceniral inž. arh. E. Franz. Maša Slavčeva. Vače razvedrilo naj bo »Dobra knjiga** umakne in prepelje z letali. To je bilo ponosno odklonjeno. Le en sam pripadnik polka je bil določen z žrebom, da odnese v domovino zadnje pozdrave njenih junaških sinov.« V spomin stalingrajskim junakom. Predzadnjo soboto so se v vseh zagrebških vojašnicah na svečan in dostojen način spomnili junaštva hrvatskih borcev pri Stalingradu. poročnik Krsto Rad milo v padel. Pred dnevi je padel v borbi s partizani rez. poročnik Krsto Radmilov, slušatelj zagrebškega vseučilišča in uradnik finančnega ministrstva. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Svečan pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo častnikov s poveljnikom polkovnikom Radiom na čelu, je bil v Tuzli. Največja mostarska znamenitost je vsekakor stari most. Pred sedanjim kamenitim mostom je bil lesen, ki je visel na železnih verigah. V drugi polovici 16. stoletja se je most tako pokvaril, da je ljudi prevzemal smrtni strah, ko so hodili čezenj. Zato so Mostarci naprosili sultana Sulejmana za nov most, ki je bil zgrajen leta 1566. Zgradil ga je znani turški stavbenik Hajrudin. Most ima eno okno, dolg je 29 metrov, visok pa 19 m. Samobor se poteguje za mestne pravice. Predzadnjo nedeljo je bilo v Hrvatskem domu v Samoboru veliko zborovanje prebivalstva z namenom, da se Samobor proglasi za mesto. Mostarčani mnogo kade. Po statističnih podatkih je bilo lansko leto v Mostaru prodanih za 25,743.388 kun tobačnih izdelkov. Razen tega je glavna zaloga monopolskih izdelkov prodala za 4.244.100 kun cigaretnega papirja. Svojevrstna kazen za tihotapce. Sarajevska policija je uvedla nov način kaznovanja za tihotapce in verižnike s tem, da jih poleg denarne kazni in zaipora vodi na ulice, kjer morajo čistiti sneg. Tihotapci so izzvali med meščanstvom mnogo zanimanja in veselja. Velik uspeh zagrebških pevcev v Bukarešti. Kakor znano so v Bukareštanski kraljevi Operi gostovali ge. Vilma Nožini-čeva in Mila Kogejeva ter gg. Josip Go-stič in Rudolf Zupan, časopisni kritiki so napisali laskava priznanja zagrebškim pevcem. Izšel peti roman ,cD2trre knj!ge" Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksorični roman »JERRY Z OTCKOV« Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjige sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej tudi že februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana in na trpežnejšem papirju tiskana pa 25 IL Lnigi Salvatarelli, Oris evropske zgodovine Historične publikacije zavzemajo pomembno mesto v italijanskem založništvu in vzbujajo upravičeno pozornost doma in v tujim. Najvišji znanstveni zavodi oskrbujejo svetovno važne rimske vire, zasebna podjetja pa zalagajo velike enciklopedične zasnove, kot je n. pr. Barbagallova univerzalna zgodovina, in manjše kot n. pr. Federzonijevi »GrandS Italiani«. Vse to priča o živahnem zanimanju za historično snov, ki je, kakor kaže, našla tehtne avtorje in hvaležne bralce. Dočim je v Nemčiji po 1918 prizadevanje za »Weltgeschich-te« popustilo in se je tamošnje zgodovinopisje posvetilo bolj filozofski in sociološki analizi preteklosti, odvračujoč se od pozitivizma. In za razliko od Francije, kjer so se velike kolekcije (n. pr. Evolution de THumanitš) omejile v glavnem na eksakt-no informacijo, opuščajoč idejno poglobitev so se italijanski Interpreti hoteli okoristiti z izkušnjami obojih. Plcd takega posrečenega eklekticizma je pričujoče delo, ki sicer nima značaja kake znanstvene študije, a je pisano z virtuoznostjo, ki zasluži pozornost. Avtor najnovejšega »Profilo della storia d'Europa«, ki sodeluje tudi pri obširni Mondadorijevi »Storia dTtalia illu-strata«, je pripravil za založbo Einaudi zajetno knjigo; na 1250 straneh podaja celoten pregled zgodovine starega kontinenta od prehistorije do izbruha sedanje vojne. Prof. Salvatorelli se nam razodeva v tem priročniku kot presenetljiv mojster sinteze. Njegovo obravnavanje obsega vsa področja človeške dejavnosti: Od vojne in politične do filozofske in umetniške zgodovine upošteva pisec v zrelem izboru vse, § H^n ^mi * šef kabineta pravos;dnega ministrstva. Za šefa v ministrstvu za pravosodje je bil imenovan dr. Dino Mandrioii, predsednik kasač jskega sodišča v R:mu. Istočasno je bil imenovan za tajn!ka kabineta juatičnega ministrstva dr. Giuseppe de JVfaio. * Nov državni pudtajnik v ministrstvu za prosveto. Izšel je dekret o imenovanju narodnega svetnika Guida Riopoiija, ravnatelja liceja »GiuLo Ccsare« v Rimu za državnega po 1 tajnika v ministrstvu za narodno vzgojo. Istočasno je bil imenovan nar. sv. G. D. Pellegrlni, prof. univerze v Na-poliju, za državnega podtajn ka v finančnem ministrstvu. * Nov državni pcdtajnlk v ministrstvu za ljudsko kulture. Za državnega podtajnika v ministrstvu za ljudsko kulturo jo bil imenovan nar. sv. dr. Renato r.:n:.ldi. Rim Idi spada me i najbolj zveste črn- srajco v Italiji. Udeležil se je vojnega pohoda v Grčijo kot prostovoljec. * Poslanik Guariglia v palavilni avdljcn-ci pri papežu. Sv. oče je sprejel ts dni v poslovilni avdijenci poslanika Guariglio, ki je doslej zastopal italijansko državo pri Sv. stolici. * Smrt znanega novinarja. V Rimu je umrl novinar Vincenzo Turco. eden najbolj znanih novinarjev v italijanski prestolnici. Narod i 1 se je v Napoliju leta 1S83., večino svojega življenja pa je preživel v Rimu. * Predavanje dr. Clodiusa v Mianu. Nemški opolnomačeni. minister za trgov.' nc dr. Clodius je te dni predaval v Milanu o temi »Nemčija v štirih letih vojne«. Dotaknil se je vseh političnih, vojaških, gospodarskih in trgovinskih vprašanj z ozirom na Nemčijo in vso Evropo. Na koncu je naslovil na prijateljstvo, ki veže Fiihrerja z Ducejem, prisrčne besede in je sklenil z zagotovilom, da bosta Italija in Nemčija zmagali v tej vojni. * Nov voznj red na Progi Trieste—Istria. Od 15. februarja dalje je stopil v veljavo nov vozni red na železniški progi Istria— Trieste. Sprememba voznega reda se tiče vlakov, ki vozijo v Umago, Pirano 'n Polo. * Stenske preproge Kvirinala v kulturnem filmu. V rimsicem Kvirinalu so te dni snimali stenske preproge, ki krasijo dvorane Kvirinalske palače. Kralj in Cesar je dal za snimanje filma p:sebno dovoljenje. Besedilo za fim je sestavil Antonio delPAnno- v sodelovanju z znanim tkalcem gubelinskih preprog Erulcm Erolijem. * Prijava likerjev in žganih pijač ne zadeva zasebnikov. Glede na dejstvo, da je z odredbo pristojnih oblasti blokiran promet z likerji in žganimi pijačami, opozarjajo na pristojnem mestu, da se ta odredba ne tiče zasebnikov, ki niso dolžni prijaviti svojih zalog žganih pijač kakršne koli vrste. * Sestanek kmetovalcev v pokrajini Trieste. Prefekt in zvezni tajnik v Triestu sta sklicala kmetovalce svojega področja na skupni sestanek, kjer so obravnavali organizacijo poljskih del v letošnjem letu. Prefekt Eksc. Tamburini je naslovil na kmetovalce tople besede ter jim priporočal, naj ukrenejo vse, da bo tudi kmetijska stroka prispevala svoj delež k zmagi. * Razstava slikarja Galilea Chinia v galeriji Trieste. V poneleljek 15. februarja so otvorili v galeriji Trieste razstavo slikarskih del florentinskega umetnika Galilea Chinia. * Razstava itaPjanskih umetnikov pod orožjem na Dunaju. V prostorih bivše cesarske palače na Dunaju so otvorili v nedeljo 14. februarja razstavo italijanskih umetnikov pod orožjem. Razstavo, ki je dosegla že prej velik uspeh v Berlinu in Monakovem, so ob otvoritvi obiskali predstavniki oblasti, mnogo visokih oficirjev nemške vojske in predstavnikov narodno-socialistične stranke. Razstavljena dela je tolmačil italijanski novinar Francesco Sa-pori. Razstava ima, kakor poročajo, že prve dni mnogo hvaležnih obiskovalcev. * Otvoritev akademskega leta v p peževi znanstveni akademiji. V nedeljo 21. februarja bo papež osebno otvoril novo akademsko leto papeževe znanstvene akademije. Otvoritvene svečanosti bolo v sedežu ustanove, kjer bo imel papež otvoritveni govor. * Kje so posmrtni ostanki G.orgionea? V Castelfrancu Venettu so zadnje čase iskali smrtne ostanke Georgionea, ki je umrl zaradi kuge leta 1511. Njegovo truplo so baje pokopali v Castelfrancu, in sicer v neki kapeli. Zdai so stanovalci pregledali vse kapele z mriiči iz >ria 1511., rod p Geo.. gionovega trupla ni med njimi. Pravijo, da ni izključeno, da je bil Giorgione pokopan v neki cerkvi, ki je bila zaradi starosti že porušena. * Določbe za nakup pohištva. Na podlagi odredbe o izdelovanju pohištva, ki je stopila v veljavo 16. februarja, bo mogel kupiti pohištvo v bodoče samo tisti, čigar pohištvo je bilo uničeno ali poškodovano zaradi višje sile, nadalje osebe, ki so se morale odstraniti iz kraja svojega blveJišča, csoce, ki se vračajo v domači kraj in končno novoporočenci, ki si morajo zaradi poroke opremiti lastno stanovanje. Nabavljanje pohištva bo dovoljeno v posebnih primerih tuli državnim uradnikom, jsvnim uradom, poklicnim ustanovam, tcda vsi ti bedo morali dokazati upravičenost nakupoi. * Nov balet. Skladatelj Alfreda Casella je razš ri orkestr.ko suito »Paganiniana« v večji balet, za katerega je napisal tekst libretist Aurelij Mlos. Prva predstava novega baleta b; na kraljevi eperi v Rimu z naslovom La Rosa del Sogno. * 200.000 lir za padle letalce. Ministrstvo za letalstvo v Rimu je prejelo obvestilo, da je vdova vojvodinja d'Aosta določila poseben legat v znesku 2C0.000 lir za fond, iz katerega bodo prejemali podporo sinovi letalcev, padlih v sedanji vojni. Pokojni vejveda Amecleo di Savoya-Aosta se je vedno zanimal za sirete padlih letalcev. * Knjiga o vinu. Z/V ■■ Tre Vcnezie« je izda" a v drugem natisu Itn j igo »Vino ali' Oni bi a«, delo China Ermaccra. V knjigi slavi pisec furlanska vina, ki segajo po njegovi sodbi do Triesta in Postumie. Kako je bila knjiga med občinstvom sprejeta, najboljše dokazuje dejstvo, da je morala zdajj iziti v novi naklati. * Potresni sunek. Iz Ascolija poročajo, da so potresomerni aparati ondotnega zavela zabeležili 8. februarja nov potresni sunek, škode ni bilo. * Hiša se je porušila. 411etna Serafina Banco iz Turina se je zaradi poškodovanega stanovanja hotela izseliti iz hiše. Te dni je najela dva delavca, da bi prenesla pohištvo na varno. Ko je stopila z delavcema v stanovanje in začela dajati navodila, kako naj se pohištvo odnese iz stanovanja, se je ne-naloma vrdl strop in pokopal delavca ter lastnico stanovanja. Bancova je obležoOa mrtva pod razvalinami, delavca pa sta dobila hude poškodbe. * Smrt v jami. V neki jami pri Borzoliju blizu Genove so našli mrtvega 731etnega Dssiderija Modeneseja. Mož je bil brez stalnega bivališča in je padel v jamo najbrže zaradi teme ter se je smrtno ponesrečil. * Ukradene dragulje je skril v raltev. 19-letni brivec Ferdinando Danese iz Sante Luzie pri Veroni je ukradel nekje denarn co z dragulji v vrednosti 30.000 lir. Dragulji so bili last 311etne Marije Gambe. Policija je Daneseja aretirala, mladenič je priznal tatvino, navedel pa je, da je dragulje skril njegov stric Beccaletto, in sicer v neki krsti na pokopališču. Ko so krsto odprli, da bi vzeli iz nje ukradene predmete, pa je Beccaletto izjevil, da je že sam odnesel dragulje ter jih prodal neki drugi osebi za 3.500 lir, čeprav so bili vredni skoro doset-krat toliko. * Po 10 dneh najdena žrtev plina. 651etni Giuseppe Bergotti, stanujoč v Milanu, Via Tortona 20, že več dni ni prihajal med ljudi. Ker je imel na dvorišču stanovanjske hiše svojo majhno delavnico, so postali sosedi pozorni na to, da je delavnica zaprta. Vratarica hiše je potrkala na stanovanjska vrata in ker se ni nihče odzval, je šla po policijo, ki je odprla stanovanje. Ber-gottija so našli mrtvega na postelji, njegova izba pa je bila polna izpuhtevajočega plina. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je nesrečnik umrl zaradi zadušitve že pred 10 dnevi. u— Ncvi grobovi. V Ljubljani je umrla zgledna mati gospa Beata S?mic, stara 74 let Zapušča šest sinov m tri hčere. Za svoje materinstvo in priznanje je bila odlikovana z zlato svetinjo po mestn: občini ljubljanski Bila ie krščansko vzorna, dobra in plemenita žena Vsem, ki so jo poznali. jo priporočamo v molitev in blag spomin Pogreb bo v četrtek 18 t. m ob doI štirih popoldne z Zal — kapelica sv. Marije, na pokopališče k Sv Križu. Slovesna maša zadušnica za pokojno se bo brala v torek d"e 23 februarja 1943 nb" sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Bodi ji lahka zemlja! — Po težki in dolgi bolezni je preminul železniški upokojenec g. Franc Simončič. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je upokojenec državnih železnic gosp. Vinko Šircelj. Na zadnji poti bodo blagega rajnkega spremili v četrtek ob pol 15. iz Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Pogreb Martina Humka. Zadnja pot višjega sadjarskega nadzornika g. Martina Humka je očitno pokazala, da je imel rajnki mnogo spoštovalcev, sodelavcev in prijateljev. Na Žalah so se pred pogrebom zbrali zastopniki vseh stanov, da se zadnjič pc-slove cd neutrudno delovnega sadjarja in vrtnarja, ki ima velik del zaslug, da se je sadjarstvo in vrtnarstvo pri nas tako razmahnilo. V tem smislu so b'le izpregovorje-ne tudi prslovine besede Humkovega sodelavca in pokrajinskega inšpektorja za sadjarstvo g. Franceta Kafola pred molilnlco na Žalah, potem ko je bivši trnovski župnik F. S. Finžgar ob asistenci zmolil molitev za pokojnega 'n blage slovll njegovo truplo. Razvil se je dolg sprevod do pokopališke kapele. Razen vseh sorodnikov so rajnkega spremili do groba zastopniki upravnih c blastev in vel'k krog njegovih znancev in prijateljev. Vsem je bilo žal, da so tako zgodaj izgub li svojega Mentorja. u— Promovirani bodo na pravni fakulteti ljubljanske univerze za doktorje prava v soboto 20. februarja cb 12 gg. Cigoj Sto-janj Hrašovec Aleksander, Hočevar Marijan', Jelenič Dušana, Šimenc Anton, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! u— Poročila se je gdč. Jana Geršakova iz Ljubljane z g. inž. kemije Karlom Neu v Miinchenu, dne 23. dccembra 1942. Mnogo sreče! u_ Francfe Maroit — petdesetletnik. Letos ima v prelepi trnovski fari belobradi Abraham bogate nabore. Za prof. Sičem, k' se je končno vendar že malo vživel v abrahamovanje, bo častitljivi očak danes potrdil za svojega voj-rčaka tudi epernega člana Franceta M a r o 1 -ta, priljubljenega regens chorija v mestni ccr« kvi sv. Janeza Krstnika. Jubilant se je redil 18 svečana 1893 v Škccijanu pri Turjaku iz ugledne gruntarske rodbine. Po dovršenih glas* benih študijah (orgle in petje) se jc sprva posvečal predvsem ccrkveni glasbi Ko pa je po prvi svetovni vojni slckel vojaški suknjič, je bil sprejet v zbor naše cpcrc, kjer bo letos cb-hajal 251ctnico svojega vzemega delcvania. France Moro!t se je uvrstil tudi med skladatelje. Izpod njegovega perera je izšla vrsta skladb za orgle, soli in zbor, ki so deloma že natisnjene, deloma pa se izvajajo iz rokopisov. Harmonizira! je tudi kopico narodnih pesmi. Prijazen, družaben in dobrosrčen ni nkdar odrekel pevskega sodelovanja: pri neštetih porokah in praznovanuh se je glasila njegova pesem, z občutenimi žalostinkami je premnogo Ljubljančanov spremil na poslednji poti. Ko se bo danes s soprogo M ciko in sinem konserva-toristom Svetom, ki je nadarjen glasbenik ozi« ral na svoja marljivo in plodno porabljena naj* boljša leta. mu širok kroj prijateljev m znancev iskreno žcii. da bi še dclgo zdrav :n zadovoljen lahko vedro sodc'oval z muzo Euterpo! u— Ali se bo zjasnilo? Kljub temu, da je bila v torek čez dan razmeroma visoka temperatura, živo srebro se je dvignilo do 7.4,J C, je za dopoldanskim dežjem začelo snežiti v gc-stih kosmih. Sneg pa se ni mogel obdržati, ker s^ tla že toliko segreta, da so se snežinke sproti stajale. čez noč se je ozračje nekoliko ohladilo in je v sredo zjutraj beležil termometer 0.7° C. Sneg se je ponujal do zgodnjih dopoldanskih ur. Ker se je zračni tlak precej dvignil in je začel pihati precej močan veter, se bo verjetno nebo razjasnilo, da bomo spet deležni tcp'ih senčnih žarkov. u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi vse člane na redn; letni občni zbor, k se bo vrš'1 v nedeljo 21. t. m. cb 15. v M^dinskem domu n-> Kodeljevem z običajnim dnevn m re-d m. u— Ob dvajsetletnici smrt* dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in bivšega ljubljanskega župana, bo sv. maša z:dušn:ca v petek 19. t. m. cb 7 v stoln e! sv. Nikolaja. u— Zvcnimir Cigl č je mlad slovenski skladatelj, katerega Nokturno bomo prvič slišali ns jutrišnjem klavirskem koncertu v mal; filharm:n:čnj dvorani. Skladbo oo izvajala naša priznana p an'stka ga. Marta Bizjak-Valjalo va. O vsebini tega dala no m je dal avtor naslednje podatke: Na planjavi stoji človek in preteklost njegovega življenja mu vstaja v podobi silhuet, k: se mračno rišejo v noči. Iz teh podob ?e p;lagcma razv:je postava, v kateri spozna svojo dušo. ki se v bolestni strtosti vtooi v mrsku. Toliko o vsebini Nokturna. Cigiič je gojenec naše"?* k •»•> •• i za k:mpozjejo ki jo štud ra pri prof. šker-jancu. O svoi:h namenih pravi Cigiič da hoče v glasbi uveljaviti svoja spoznanja v območju sodobne glasbene smeri in da je improv zac;ja osnova vsemu njegovemu delu. CigLč je napisal že več del, predvsem za klavir in so nekatera tudi izšla na knj ž-nem trgu. Poleg pianistke Bizjakcve bo nastopila na tem koncertu tudi p"an stka srn :smm m ■ - >.-% .. •V < Sovražna a\ lomobilna prevozna sredstva uničena od osnih sil na tuniški fronti Hrašovčeva. Vsaka zaigra del koncerta, ki tvori zase zaokroženo celoto. Koncert bo jutri v petek ob p:l 7. zvečer v mali f 11-harmenični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matce. u— VIII. simfonični koncert letošnje sezone bo imel naslednji spored: 1) Weber: Euryanthe. Predigra; 2) Liszt: Koncert za klav!r in orkester v Es.duru. Soliot Bojan Adamič; 3) Puccini: Intermezz iz opere »Manon Lescaut«; Fib ch: Podvečer, idila; 4) De M cheli: Jutro sc prebuja in Čajkovski: Rajanje cvetk, baletna glasba. Ta spored je pripravil s priznan m umetniškim občutkom in veliko dirigentsko [.pretnos'.-jo d rigent Drago Mario š janec. Konccrt bo- v ponedeljek 22. t. m. ob pol 7. zvečer v velki unionski dvoran'. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbone Mat ce. u— Instrukclje in priprava za Privatno izpite. Novi (Turjaški) trg 5-III. D ;uke srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomirani flozofi temeljito in uspešno £a šolo vsak dan dopoldne cd 8—11. p poldne od 3—6. Posebna pomoč v matematik:. En3ko pripravljajo za privatne izpite 'sez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno cd 8—11 in od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrnk-cije. u— Zahva»a. Vsem, ki ste na kateri koli načn pečastii spomin na Se drage mame, iskrena hvala! — Pirnatovi. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v petek sprejeli nadaljnje tri ponesrečence. Iz Begunj so pripeljali z zlomljeno nogo 15-letno hčerko posestnika Francko šveg-Ijevo, ki je padla na cesti. Dveletna hčerka zasebnica Milena Verbičeva z Rudnika si je zadrla šivanko v desno nogo. S kavo pa se je oparil po rekah in nogah enoletni sinček ključavničarja Drago Lorbek iz Spodnjega Kašlja. iT? vi Vt. n— Nov grob. V visoki starosti 86 let je po daljšem bolehanju nenadoma preminula gospa Marija šešek., rojena Vavpotič, mati novomeškega kanon ka g. šeška. Pokojna je uživala v vseh k 'cg;h prebivalstva veliko priljubljenost, kar je tudi dokazala njena zalnja pot, na kateri jo je sprem1 jala velika množica prebivalstva. Pokojni bomo ohranili bbg spomin, žalujočim sorodnik m naše iskreno sežalje. n— življenje in smrt. V mesccu anuarju je bilo rojenih v prečenski župniji 5 ctrck, od tega dvoje deklet. Umrli so: Jarc Marija, posestnikova žena iz Dol. Kamene; Saje Marija, žena železničarja iz Potočne vasi; štamfelj Anton, posestnikov sin iz češče vasi in Potočar Marija, posestnikova žena iz Dol. Kamene. n— Žrtev pcledice. Na zleelenelem pločniku pred svojo hišo jc padla soproga sodnika ga. Jožefa Petričeva tako nesrečno, da si je zlcnrla levo reko. n— Nakaznico za mizarski klej. Mizarji iz okolice novomeškega poverjeništva Združenja industrijcev in obrtnikov se opozarjajo, da nemudoma dvignejo v p:-sami poverjeništva nakaznice za nakup mizarskega kleja in špirita. Kdor nakaznice ne bo pravočasno dvignil, mu bo zapadla. Naročite ss na v®mme ksipge' ■j? žensko zborovanje v Mariboru. V dvorani tvrdke Rotex v Mariboru je bil sklican zbor ženske posade tvrdk Rotex, Jugotextil in Jugo-Ekta. Predavateljice so obravnavale kuhinjske tečaje, v katerih se delavke uče pripravljati zdravo in izdatno hrano s preprostimi sredstvi. Nadalje so govorile o oblikovanju dnevnega življenja in o vzgoji otrok, ki so poverjeni posebnim negovalkam, s katerimi se igraje nauče nemškega jezika. Dekletom, ki niso preveč obremenjena z delom in skrbmi, je bilo naročeno, naj širijo vedro in prijetno razpoloženje. Pcdotna zborovanja so bila tudi v drugih večjih mariborskih podjetjih, kjer so večinoma zaposlene žene in dekleta. V Slcvenski Bistrici priredi domači godalni orkester 16. t. m. zvečer svoj drugi koncert. Uspela premiera. V mariborskem gledališču so uprizorili znano Z:ehrerj3\ o opereto »Potepuhi«. Porcč.'a pravijo, da je bila premiera skrbno pripravljena in da so vse prelstave razprodane. Zlasti sc odlikuje Dagmar šumi v viogi plesalke Mimi. Smrt pod tovornim avtom. Pretekli četrtek zvečer se je primerila na klancu pred Slovensko Bistrico usodna smrtna nesreča. 12-letni šolar Janko Pušič z Jožefovega hriba je šel iz šole domov. Nesreča pa je hotela, da ga je priklopnik tovornega avtomobila podrl in so mu šla kolesa čez trup in glavo. Obraz je bil kar stisnjen. Otroka so našli mrtvega v mlaki krvi. Poleg siro-mačka je v krvi ležala štruca kruha, ki jo je nekaj minut prej kupil pri peku. Neznani vozač se ni zmenil za žrtev in je zdirjal dalje. Išče ga policija. Smrtna kazen za ljudskega škodljivca. Dne 28. januarja je bil v Leobnu usmrčen 46-letni Anton Komernik, ki ga je posebno sodišče obsodilo na smrt, ker si je v okrilju zatemnitve prisvojil najmanj 300 poštnih zavojev, med njimi tudi pošiljke za fronto. Nesreče. 12 letni Franc Flakuš iz Lim-buša je padel pri telovadbi in si poškodoval levo nego. Desno nogo pa si je poškodoval pri telovadbi 14!ctni Sava Ribarič iz Počkave pri Mariboru. Z lestve je padel 27 letni Franc Levanič iz Hrastja pri Lim-bušu in je obležal z notranjimi pošked-bnrri Na levici se je hudo pošVodoval pri prdcu 261etni kovač Rudolf Ditinger z Mute. Lfufelfana ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 1943-XXI 7.30 Napevi in romance. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30. Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mazurke. 13.00: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil, v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 21.10: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Modeme pesmi vodi dirigent Zeme. 22.30: Znani valčki. 22.45: Poročila v italijanščini. kar je pomembno za karakterizacijo dobe in razvoja; pridobitve, ki so obogatile kulturno substanco človeštva in razvojno važni momenti — oboje skuša enakomerno, ln ne zmeraj brez skepse, uporabiti, da bi nam dal čimbolj plastično podobo sveta, lz katerega smo zrasli in ki nas večno spremlja kot del sodobnosti, kot opomin, pobuda ovira ali primer. Poudarek tega repetito-rija je seveda bolj na »ugotovitvi inventarja«; ne gre toliko za eksegezo, vendar omenjam, da so posebno jasne označbe duhovnih situacij. Nikjer ne ravna avtor mehanično togo, povsod se čuti živi smisel za probleme. ž. Predavanje o skladatelju Schubertu V torek zvečer je priredila Nemška akademija v srebrni dvorani »Uniona« predavanje o slovečem dunajskem skladatelju Franzu Schubertu. Predaval je vodja tukajšnjega lektorata Nemške akademije g. prof. dr. S w o b o d a na podlagi številnih skioptičnih slik. Zaradi obsežnosti slikovnega gradiva in z njim združenih življe-njepisnih podrobnosti si je predavatelj razdelil snov v dva dela, tako da bo drugo polovico obravnaval na prihodnjem predavanju. Schubert ni bil samo izrazit glasben iz-raževalec dunajskega življenjskega stila v bidermeierski dobi, marveč je bil tudi najbolj dunajski med vsemi skladatelji, kar jih je sedaj pripadalo krogu takratne cesarske prestolnice, saj se je na Dunaju rodil in umrl. Potekel je iz učiteljeve rodbine rn je imel 14 bratov in sestra, ki pa so večidel zgodaj pomrli. Poslušalci so mogli po slikah in iz predavateljevih izva- janj posneti, kako prijetno je bilo življenje v tistih časih, spoznali so življenjsko okolje mladega Schuberta, njegov glasbeni razvoj, pa prijatelje in podpornike, ki so tvorili dunajsko bohemsko družbo, tako zelo različno od tedanjih pariških bchemov. Med mnogimi življenjepisnimi podrobnostmi je omenil predavatelj, da jp mladi Schubert zaprosil za službo glasb^n^a uc;telja v Ljubljani, vendar ni uspel: mesto je dobil neki brezpomemben muzik in tako Ljubljana ni bila združena s Schubertcvim glasba i t~i rnzvoiem, kakor bi lahko bila, če bi ljubljanski krogi bolje Izbirali. Predavatelj je pokazal na slikah razne kraje, s katerimi je prišel v ožje stike Schubert kot človek in kot skladatelj, zlasti Esterhazyiev Zalacz in Steyer, ter seveda njegova dunajska bivališča, njegov? rijatelje, njegove ženske navdihovalke katerih vpliv pa ni bil posenno močan), •ned njimi Barbaro Frolichovo, eno izmed štirih hčera v dunajski meščanski hiši, ki -.-) S o T7— P'-'- h----v T~>r.--"--v-.{j<-lor1V>!~HS« in ki je prešla v znano opereto »Pri treh „ .. oD.eglo Schu- bertova mlada leta in začetke njegove skladateljske dejalnosti ter se bo prihod-•• -f"j-evrio. S svojo obsežno vsebino je vzbudilo živahno zanimanje in odobravanje. Med drugimi zastopniki oblasti je prisostvoval predavanju nemški generalni Konzul g. dr. Miiller z gospo. Spominjajte se slepih! ZAPISKI Zasluge Italije za spoznavanje sanskrta in siaroindijske literature Do zadnjih let 16. stoletja niso v Evropi nič vedeli o sanskrtu in staro'ndijski filozofiji in književnosti. Prvo vest o tem jeziku in o tej literaturi je poslal iz Indije italijanski učenjak Filippo Sassetti, ki je živel 1. 1581—1583 v Goi. V svojih pismih je omenil, da so ind znanstvena dela spisana v jeziku »sanskrutu« in da to pomeni »dobro razčlenjen (urejen) jezik«. Piše, da se Indi učijo tega mrtvega jezika kakor Evrooci latinščine, grščine in he-brejščine. Učenje traja 6—7 let. Nihče ne ve, kedaj se je govoril ta jezik. k: se pa v mnogih besedah lepo ujema z živim deželnim jezikom, a tudi z italijanščino; n. pr.: 6, 7, 8, 9 (sei. sette, otto. nove) se pravi v sanskrtu šaš. sapta. ašlan. nava; Dio je devž seroe ie sarpa itd. Ta osma ie objavil v tisku E Marcucci 1. 1855. v FI-renzi. Leta 16Cfi je odpotoval v Indijo Pcbcrtn de Nobili. veleizobražen italijanski misijonar. Da bi korenito s-nozna' sta-roindijsko filczof:jo. se je naučil sanskrta in študiral nekaj let literaturo tega jezika. Potem se je oblekel kakor brahman fz vrvjo, čelnim znamenjem i. dr.) ter živel kakor brahman. Ko se ie pa vse to izvedelo v Evropi (v času. ko bi bili vs: učenjaki z radostjo oozdravili najdbo kakega še neznanega grškega rokopisa), so šli filo-logii in filozofi mimo te vest: malomarno kakor mimo obcestnega kamena! — Prva slovnica stare indijščine ie pa izšla šele 1. 1790. in to v Rimu. Izdal jo io z naslovom »Sidharuban seu grammntiea samscridamica« Paulinus a. s. Bartholo-maeo (I. F. Vesdin, indijski misijonar). Res je, da ima ta knjiga dosti napak in to hudih; pravičnost pa zahteva, da upoštevamo velike težkoče, s kakršnimi se je boriti avtorju prve slovnice katerega koli jezika. Kronist. Pesnik Tunisa. »Meridiano di Roma« je nedavno objavil članek »Le poesie di Mario Scalesi«. V njem prikazuje enega najpomembnejših pesnikov Tunisa. Pisec članka imenuje Scalesija »tuniški Baudelaire« in primerja njegovo najpomembnejšo zbirko »Poemi d'un maledetto« s slovečimi »Fleurs du mal«. Scalesijeve pesmi so nedavno dosegle v Tunisu kar največji založniški uspeh. Za življenja je bil Mario Scalesi eden najnesrečnejših ljudi, kar si jih lahko mislimo. Rodil se je v hudo siromašni rodbini: oče je bil po rodu iz Sicilije, mati z Malte. Rodil se je kot spaček z veliko grbo, pozneje pa je dobil še akutno meningitis, ki ga sicer ni pobrala, pač pa je neznano spačila poteze njegovega obraza, in tak je ostal vseh trideset let svojega življenja. Zaradi prečudne grdote so se ga ljudje izogibali kakor parije v Indiji. Nihče ni mogel verjeti, da bi ta na-kazen človek pisal moderno liriko, nastajajočo ob vzorih Baudelaira. Verlaina in Rimbauda. Umrl je v neki bolnici v Siciliji. bolan za tuberkulozo in blazen. Pokopali sd ga v skupnem grobu in že zdaj ne vedo več za fljegov grob. Za njim so zabrisani vsi sledovi, samo njegova umetnost živi in sicer sedaj mnogo bolj kakor kdaj prej. Scalesi je pisal pesmi v ita ijanšeini in francoščini, bil je tudi ..'lin pesnik ki je v isti pesmi mešal po kiticah Italijnnšči-no in francoščino, ne da bi de'rl pesmi silo. šele sedaj, nekaj let po smrti tega nesrečnega glasnika tuniške zemlje v evropski poeziji, odkriva kritika lepoto Scalesijeve poezije in njega veliki literarni pomen. Iz bolgarskega kulturnega življenja. Mesto Sofiia je nedavno razdelilo svoje literarne in umetniške nagrade, ki jih dobe avtorji najboljših spisov o bolgarski prestolnici. Letos je dobil prvo nagrado v znesku 50.000 lejev eden izmed nestorjev bolgarske literature T. G. Vlajkov za tretji del svojih spominov »Preživljeno življenje«, ki v njem opisuje dijaška leta v Sofiji, štiri nadaljnje nagrade so prejeli slikarji Angel Tilov, Nikola Tusuzov, Boris Ivanov in Boris Anghelušev. — Ivan Popov dovršuje prvo izčrpno zgodovino bolgarskega gledališča. Pravkar je izšel drugi zvezek, ki obravnava razdobje od 1840—1907. — Bolgarski kritik in kulturni kronist D. B. Mitov je izdal dve knjigi svojih člankov in ocen z naslovom »Pisa-teli i knigi«. O tej zbirki časniške kritike je nedavno obširno poročal v »Vita bulga-ra« dr. Luigi Salvini. — Znani režiser Ma-salitinov je pripravil za sofijsko Narodno gledališče novo naštudiranega »Hamleta«. Naslovno vlogo v tej vrhunski Shakespearovi tragediji igrajo izmenoma Ivan Dimov, Boris Mihajlov in Kosta Kisimov. — Akademija znanosti in umetnosti je letos podelila svojo glasbeno nagrado Angelu Bukorestlijevu, makedonskemu rojaku, ki je star 73 let in sedi med ustanovitelj'? sodobne bolgarske glasbe, študiral je v Pragi in dosegel sloves odličnega pianista, dirigenta in skladatelja. Preživel je največji del svojega ž:vljenja v Plovdivu, kjer je zbiral rred P^opc: njihove originalne ljudske nape ve. Po desetih tedni E¥e Ze več kakor 10 tedncv divja velika obrambna bitka na vzhodu. Zima je na vzhodnih planjavah na višku. Da so napori S'alina in njegovih generalov v tej z"mi presegli lanske in da j in je na razo lago več človeškega n vojnega materiala, kaker prej, je izven dvema. Ker je bila od.20. novembra do konca januarja o .-.cm^.i vo> niii poročilih zaplenjenih a'i uničen..i nad 5.CC0 sovjetskih tankc-v, tedaj po.aai u> to storilo dovolj nezaslišano množino vojnega materiala, ki jo imajo Sovjeti na raz* ola.50 'za svoja poljetja. Do zadnjih dni so, k: kolje razvidno iz nemških poročil, na severu in na jugu, predvsem pa na gornjem Dancu vlačili na bojišče nove divizije in jih brez-usmiljeno žrtvovali, če so že po abili pripravljene rezerve za poletje in jesen, ne ve nihče. Treba je računati s tem, da bolo posegli vedno globlje v svoj človeški rezervoar ne oziraje na starost in sposobnost, samo da 'jedo dosegli svoj zadnji smoter, i Veliki načrt Druga zimska ofenziva na vzhodnem bojišču ima nekatere vzporednice s >prvo, ki je bila za nemško vojsko prva resnejša preizkušnja, ima pa tudi pomembna nasprot-stva. Enaki so ostali brezobzirno žrtvovanje človeških sil in nezainteresiranost vodstva zaradi krvavih izgub, ki jih prizadaja napadaj očim Rusom nemški obrambni ogenj, in nepomirljivo napadanje brez od liha na vseli odsekih fronte. Novo v letošnji zimski ofenzivi je, da razpolagajo Rusi z mnogo več oklepniki, topovi in letali, novo pa je predvsem tudi dejstvo, da Rusi namesto, da bi napadali na vsej fronti hkrati, vodijo ofenzivo po operativni ideji, ki obstoja v napadih na krilih, torej na jugu izvesti prodor čez Ukrajino, na severu pa do Dvine, s tem vso nemško srednjo fronto oropati kritja in jo pripraviti do razsula. Stalinov načrt je namreč razbitje celotne nemške vzhodne fronte in potem neovirano marširanje sovjetskih divizij proti zapalu v srce Evrope. Obe operaciji na krilih sta bili na sebi zasnovani kot obkoljevalna manevra; na jugu z obeh strani Stalingrada in z vzhodnega Kavkaza, na severu pa iz okolice Kalinina proti zapadu in jugozapadu, ter z Ladoškega jezera v hrbet fronti na Volhovu in potem naprej do Estonske. Na jugu in severu čeprav so borbe na večjih žariščih še vedno v teku in čeprav sovražnik ne oziraje pe na rastoče izgube hoče nezadržno prodirati, da bi dosegel zastavljene smotre, lahko ugotovimo, da se mu najodločilnejše, za čemer je stremel; predor nemške fronte do danes ni posrečil. Njegova ofenziva se je začela 19. novembra jugozapadno od Stalingrada v smeri proti Donu in na severni strani donskega kolena v smeri proti jugozapadu in jugu. Iz nemških vojnih poročil vemo. da se je Rusom okoli 24. novembra z obeh strani posrečil prodor, vemo pa tudi, da je bila kmalu nato pretrgana zveza med nemškimi in zavezniškimi četami ter 6. armado pri Stalingradu, tako da 30 jo morali oskrbovati odtlej po zračni poti. Istočasno ko se je to odigravalo na jugu in ko so Sovjeti od Tereka in iz Kalmiške stepe prodirali prot severozapadu, se je začela med Kalininom in Velikimi Lukami na severu ofenziva, ki so jo pripravljali več tednov. Razen tega so Sovjeti konec novembra, prešli ponovno v napad jugovzhodno od Ilmenskega jezera, da bi odrezali njim posebno neprijetno izboklino nemške fronte. Med tem ko je bil sredi decembra najhujši napad med Kalininom in Rževom ter Velikimi Lukami že v glavnem odbit — nič manj kakor 7 ruskih brigad je bilo tedaj v kotlu pri Toropecu uničenih — se je borba na jugu neprekinjeno nadaljevala. Nekaj dni pred božičem so razširili Sovjeti svoje napade na italijanske postojanke ob Srednjem Donu. Z neizmernimi izgubami se jim je posrečilo priti čez reko in bra<-niice, ki so jim prišle na pomoč tuli nemške divizije, prisiliti, da so organizirali novo obrambno črto daleč zadaj. Bilo je jasno, da se je začela generalna ofenziva, čije cilj je bil prodor na široki črti. Branilci Stalingrada, ki so vztrajali z neprimerno hrabrostjo in v najtežjih okoliščinah cela dva meseca, so nudili svojim tovarišem na drugih frontnih odsekih s svojim neupogljivim odporom najdragocenejšo pomoč s tem, da so mnogo sovjetskih divizij priklepali nase in jim prizadajali ogromne izgube. V novem letu se je sovjetski napad na jugu nadaljeval brez odmora, medtem ko se je na severu po zlomu napalov pri Toropecu in Rževu 13. januarja južno od La- doškega jezera začela ofenziva, ruskega desnega krila. Sredi januarja so se začeli na jugu potrebni premiki in okrajšave nemške fronte. Iz vzhodnega Kavkaza so se nemške čete umaknile v smeri proti Kubanu, Manieu in spodnjemu Donu, kjer so zavzele nove postojanke. Prav tako se je izvršil premik iz velikega Doncvega kolena proti Donecu. Ko so Sovjeti začeli napadati tuli na rapaadnem Kavkazu in obenem pri Vo-ronežu, se je njihov sunek osredotočil na sredr.'em odseku fronte. Iz zadnjih vojnih poročil je vsakdo dobil jesno sliko o do-' godkih. — Danes divjajo b:ji pri L.iy-nem, zapadno od Oskolskega odseka (vzhodno Harkova), ob velikem Donovem loku in ob izlivu Dena, med tem ko ima skupina pri Novorosijsku prehod čez Ta-man in Kerč. Premikalni boji Če se govori o črtah in postojankah, bi bilo napačno misliti na dobro izgrajene jarke in bunkerje. Takšnih sistemov na mnogih krajih fronte, ki se razteza v nedo-giedne daljave, sploh ni. Po večini so le je-žom podobna središča in le na krajših odsekih izgrajene utrjene črte, kakor n. pr. na Donu. Obrambna bitka se vodi, odkar se je sovražniku posrečil večji vdor, dosledno v premikalni obrambi, kar je nemško vojno poročilo že ponovno omenilo. Med Voronežem, Kurskom in Harkovom poskuša sovražnik z obkolitvenimi manevri, tola naši energični protinapadi so to večino preprečili. Težkoče obrambe so v tem, da nasprotnik na več sto kilometrov široki fionti napada z ogromnimi množicami, ne oziraje se na svoje izgube in da je treba vse te sunke odbijati z neutrjenih položajev, od koder se je začela lanskoletna nemška ofenziva. V tem je tudi razlika nasproti bojem na severu. Ob Ladoškem jezeru in ob II-menskem jezeru, pri Rževu in Torcpecu je bilo na težavnem ozemlju v naprej pripravljenih obrambnih postojankah mnogo laže zadržati ogromno sovražno silo. Razen neznatne pridobitve ozemlja — kakor na primer pri Velikih Lukih — niso bili nikjer doseženi sovražnikovi operativni cilji. Težišče borb Velika obrambna bitka se v glavnem vodi na treh točkah. Na jugu ob Spodnjem Donu, višje gori ob srednjem Doncu in zapadno od Oskola, na severu pa ob Ladoškem jezeru. Ob Ilmeniskem jezeru je sovražnik po dveh mesecih obupnih napadov in po hudih izgubah konec januarja svojo ofenzivo prekinil. Dokler so trdi boji še v teku, in to lahko traja še delj časa, nima pomena delati zaključno bilanco. Naj zalostuje ugotovitev, da se sovražnikova ofenziva na obeh krilih ni posrečila in da ni bila dosežena nameravana obkolitev nemške fronte. Na severu so ruski napori ostali brez uspeha, na jugu pa se jim je sicer posrečilo del ozemlja, ki jim je bilo iztrgano lani, osvojiti nazaj, toda žrtev 6. armade je bistveno pripomogla, da je nemškemu vojnemu vodstvu uspelo svoje čete umakniti korak za korakom Ln zavzeti skrajšano obrambno črto. Razumljivo je, da so bile precejšnje žrtve na strani nemških divizij in njihovih zaveznikov, žrtve hrabrih mož in dragocenega vojnega gradiva, tola te niso v nikakem razmerju z velikanskimi izgubami, ki jih je imel sovražnik, da je dosegel svoj delni uspeh. Eno je velika zimska ofenziva Sov-jetev jasno pokazala: kakšne ogromne naloge si je naložil narodnosocialistični režim s "tem, da se je spustil v odločilno borbo z boljševizmom. Spopad je pokazal vsem Evropcem, predvsem pa nemškemu narodu, kaj bi se z njim zgodilo, če bi se Rusom posrečil prodor na zapal. Samo nadčloveška hrabrost in pripravljenost živega branika na vzhodu za žrtve je rešila vso Evropo pred boljševiško poplavo. Zato je treba fronto branilcev ohraniti trdno in jo še okrepiti, da bo v položaju napraviti nevarnosti z vzhoda za vedno konec. (»Frankfurter Zeitung«), Križem sveta Marsejskim mestnim očetom gotovo ni bilo lahko pri srcu, ko so prejeli povelje, da je treba odstraniti staro pristaniško četrt, tako zvani »Vieux Port«. Saj ni šlo samo za to. da se likvidirajo vsi temni elementi. katerih je mrgolelo v tem kraju, šlo je tudi za to, da se ta stari del mesta podere in ustvari podlaga za nov mestni okraj. — Marsejski prebvalci so dobrodušni ljudje, ki v prvem trenutku gotovo niso verjeli, da bo stvar izvršena tako hitro in tako radikalno. Zdaj se lahko reče, da so že preko najhujšega. Vsi izražajo svoje zadovoljstvo, da je izginil zakotni in mračni del mesta, k: ga je obletavala čudna romantika, a ni bila mar-sejskemu mestu prav nič v čast in ponos. »Vieux Port«, strašni labirint, je bil ostanek iz najstarejših časov. Medtem kose je Marseille razvijal na novem prostoru ter je procvital z novim življenjem, je ostanek stare feničanske naselbine segel_ v staro pristanišče. Prvotno &o tod okoli životarili kurjači in mornarji, ki so se na-tepli iz vseh delov sveta. Beznic. javnih hiš in zakotnih lukenj je bilo na tem robu mesta nič kol.ko. Kaj se godi za zidovi in stenami, pa ni vedel nihče. Francoska policija je bila izpostavljena življenjski nevarnosti, kadar je segla v to gnezdo. Staro pristanišče je postalo zatočišče zločincev, kj so bili prepričani, da so izven zakona. Tod okrog je mrgolelo tipov, ki jih je iskala policija, ne da bi jih mogla iz-takniti. Tu so našli zatočišče dezerterji, pobegli kaznjenci in drugi tipi brez tal. Odkar se je začela sedanja vojna, so se razmere v tej marsejski četrti poslabšale do skrajnosti. Podzemlje je vladalo tukaj po svojih lastnih zakonih, izvajalo je svojo moč in pritisk na vse življenje velikega mesta. Tudi če je policija vedela, kaj se godi v tem okraju teme. ukrenit-i ni mogla ničesar in iz te posebnosti se je na koncu rodilo nekakšno tiho priznavanje stanja, kakršno je vladalo tukaj, lahko bi rekli, v tihem soglasju s podzemskimi elementi. Zločinci so živeli svoje življenje in so se celo hvalili, da v primeru potrebe prejemajo podporo od tiste policije, ki bi jih morala razganjati in zapirati V posameznih primerih se je morala oblast celo zatekati po sotrudnike v to gnezdo sumljivih tipov kjer so se odigravale najbolj škandalne zgodbe našega časa Umor kralja Aleksandra 1. 1934 in veliki požar v glavni ulici Marseillea 1 1938 sta samo dva plamenčka. k sta posvetila v strašno temo marsejske Cannebiere Skratka. Mar- seille je bil kotišče korupcije in pokvarjenosti, pred katero so sd celo vsega vajeni Parižani zatiskali nosove. V letih prospevanja svetovne trgovine se je v Marseilleu stekalo ogromno bogastvo iz vseh krajev sveta, poleg bogastva pa so se shajali v njem vsi mogoči ljudje. V prvi vrsti so prihajali sem iz francoskih kolonij. Tu si našel ljudi iz Sredozemlja, iz severne Afrike, Senegalce. Kamerunce, domačine iz Madagaskarja, iz Indokine in Zapadne Indije. Vse to se je stekalo v marsejskem pristanišču, v mestu in njegovi okol:cL Vsi ti ljudje so dajali Marseilleu svojevrstno obeležje. V vročih poletnih večerih si lahko videl, kako se zib-ljejo po marsejskih ulicah tipi črnih, rumenih. rjav'h in bledih postav, v primeri s katerimi so bili Marsejci pravi naivni otročičkii. Ko je napočila noč, se je začelo v starem pristanišču vrcč čno življenje, da se pošten človek ni upal na njegove ulice. Danes jee Marseille zapuščeno pristaniško mesto. Velike ladje, ki so v mirni dobi pristajale v marsejski luki, plovejo kdo ve kod po svetovnih morjih, ali počivajo v tujih pristaniščih. Francoskega kolonialnega cesarstva ni več. Most imperialnega življenja, ki je segal preko Sredozemskega morja, se je naslanjal na afriški cel;ni na Alžir, ki je danes zaseden po Američanih. Francija se je morala nasloniti samo na svoje cžje domače ozemlje. Tako se je zgodilo, da je izginil čar onega Marseillea, o katerem se je toliko govorilo in pisalo, ki pa v resnici ni bil vreden eksistence. Vse tožbe o slikovitosti starega pristanišča so prazne. Slikovitosti v Marseilleu že davno ni bilo več. Odkar je bil izpodrezan dotok tujih ljudstev v marsejsko pristanišče, se je življenje v tem pristaniškem mestu izpremenilo do temeljev. V pristaniški četrti je ostala samo domača revščina in beda Kdor je en sam-krat obiskal te ulice, mu ni treba dvomiti, da je res bilo tako. Povsod si srečaval otroke brez nadzorstva, propale ženske, bolezen, revščino, gnilobo in vse slično, kar povečuje mogoče samo čar zločinske romantike. Zdaj bo ta del Marseilla porušen. Padajo hiše. ul;ce. celi okraji — čiščenje se nadaljuje in se bo izvedlo do kraja. Približno 40.000 oseb so odstranili od tod. 6000 jih je pri tem zajela mreža postave, ostali bodo preseljeni in nastanjeni v do-stojnejšem okolju. S tem je temna povest starega marsejskega pristanišča izčrpana. Zavod za Študij italijanskih političnih pisateljev- Uradni list rimske vlade objavlja dekret o ustanovitvi zaveda za študij italijanskih političnih piscev. Naloga zavoda je raziskovat« p 1 t:čno misel Italije. V oktobru je bilo podeljenih 2417 poročnih posojil. Ministrstvo za notranje zadeve objavlja komunike, ki pravi, da je b -lo v lanskem mesecu okt bru podeljenih 2417 poročnih posojil v znesku 3,613.900 Plemenit dar tenorista Giglia za bedne umetnike. Tenorist Benjamino Gigl'. komisar sindikata fašističnih umetn kov je poklonil 50 000 lir za člnne tega s nd'ka-ta, ki se nahajajo v stiski. R'cmovo seme za kmetovalce. Ministrstvo za kmetijstvo v R mu je odredilo da s* ricinovo seme letes brezplačno razdeli med kmetovalce. Kdor želi deb ti seme. se mora obrniti na urad za kultiv:ranje oljs.ric v Rimu. Hitel je o čet« na pomoč, pa je za-blodil v smrt. 371etnega Aid na Marina so pozvali k njegovemu cčetu. ki je bil v smrtnih zd hljajih. Sin je šel takoj na pat, toda zarad; teme je zablodil v stoječo vodo in v nji utonil. Naslednje jutr? so kmetje potegnili njegovo truplo na suho. Mož in žena sta umrla v eni url. V Bologni sta se sprehajala te dni starčka 72-letni okulist dr. Alessandro Pirell' in njegova žena Clementina Monti. Ko sta se zakonca vrnila s sprehoda, je gospa soprogu potožila, da se ne počuti dobro. Obšla jo je slabost in merala je v posteljo, kjer je kmalu izdihnila. Ko je to videl njen mož, se je tudi sam vlegel v posteljo ln čez pol ure je sled5l svoji ženi v boljše ž vljenie. Usoda 9 letnega pastirčka V Pcrugu je postal žrtev svojega poklica 91etni pa-st:rček ovčje črede Mario Ceccarelli. Pasel je svoj trop na planini in se tako pr bližal prepadu, da je izgub:l ravnotežje ter strmoglavil v globel, kjer je cbležal mr^ev. Pes mu je rešil življenje. 651etnl Giuseppe Vallerino, brez stalnega bivališča. . varnostni organi preiskali nj-no stanovanje, so našli v njem pravcato sklaiišee oblek, perila in pletenin. Maff:o:i-jevi so našli v skladišču skoro vse, kar jim je zmanjkalo v za.dnjem času. Tatica pride pred sodišče. GL DRAMA četrtek 18. februarja 00 17.20: V Ljubljano jo dajmo! Premiera. Red Premierski. Petek 19. februarja, ob 14.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 20 lir navzdol. . _ Sobota, 20. februarja ob 17.30: Mirandoluia. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 21. februarja, ob 14.: Deseti brat Izven. Cene od 15 lir navzdol — Ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven Cene od 20 lir navzdol. * josip Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo!« VeseVgra v treh dejanjih, ki jo igrajo že desetletja vsi naši odri, bo prišla danes v predelavi in režiji Milana Skrhinška na oder. Zasedba vlog je sledeča: Srebrin — Cesar, Rotija, njegova žena — P- Juvano-va Marica — Levarjeva, Cena — Starčeva, dr Snoj — Drenovec. Pavle, hlapec — Peček, Neža. dekla — Rakarjeva, notar — Košuta. Scenograf inž. R Franz. OPERA Četrtek, 18. februarja ob 17: »Beg iz sera-ja. Red četrtek. Petek, 19. februarja: zaprto. (Generalka). Sobota. 20. februarja ob 17: Janko in Metka. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 21. februarja, ob 16.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * W. A. Mozart: »Beg iz seraja«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Selim, paša — Anžlovar, Konstanca — Ivančičeva. Blon-da, njena spletična — Polajnarjeva, Bel-monte — Lipušček. Pedrillo — Banovec, Osmin, evnuh — Betetto. vodja straže — Kos. Dirigent: A. Neffat, režiser C. De- E. Humperdinck; »Janko in Metka«. Libreto Adelheid Wette. Prevod: Niko Stn-tof. Humperdinck je v svojem dejstvovanju skladatelj wagnerijanske smeri. Med nemškimi skladatelji zavzema solidno mesto. Najbolj znana je njegova opera »Janko in Metka«, zložena po motivih znane pravljice za otroke. Vendar je kljub izrazito naivn: pravljični vsebini muzikalno tehtna, da nudi predvsem odraslim velik muzi kalni užitek. Tri glavne partije: Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova in čarovnica — Karlovčeva so igralsko in pevsko nenavadno zahtevne. Nadalje pojejo še: oče — Janko, mati — Polajnarjeva, Trosi-možek _ Barbičeva in Rosn-možek — Urbanči- čeva. Dirigent: Niko Štritof, režiser in in-scenator: C. Debevec, zborovodja: R. Sl-moniti. koreograf inž. P. Golovin, načrti za kostume: J. Vilfanova. IKAJ VEM* IKAJ INAM? 87 Kako se imenuje vera v osebnega boga? . , _____ 88. Katera drevesna skorja daje začimbo, ki jo zelo uporabljamo? 89 Kaj so kometi, kako so zgrajeni? * 90. Za misleče glave. PonovJmo nalego 78.: V vodno shrambo tega vodnjaka se stekajo tri cevi. skrite v notranjosti upodobljenih živali Voda skozi cev tjulna bi napolnila shrambo v šestih urah, voda skozi cev ribe v štirih urah in voda skozi cev žabe v treh urah. Dodamo še naslednji pogol: V dnu shrambe je odvodna cev, k' izprazni polno shrambo v osrnh urah. če so dovedne cevi zaprte V kolikšnem času se prazna shramba napolni, če so istočasno odprte vse štiri cevi? Sklepanje na pamet! Rešitve nalog 13. t m.: 83. Solina je naprava za pridobivanje soli iz slanice (slane vode). 84. Naočniška stekla za kratkovidne so brušena konkavno (vboklo). 85 Lune so nebesna telesa, ki se po Kep- Naš Jezik Jezikovna paša II. 16. Središče — osrčje. Oni dan sem zapisal o nekom, da je bil osrčje slovenske lovske besede. Pa mi je hotel znanec podtakniti, češ da izvirajo vse moje prispodobe iz mojega poklica in se zopet stekajo vanj, da torej sploh ne morem iz poklicnega risa, in da je pokojni Prijatelj isto misel povedal drugače, da je bil namreč Stritar s svojim dunajskim Zvonom osrednja postava slovenske kulture. Hotel mi je podtakniti, pa mi je nehote pokadil! Središče je sredi nečesa, je torej nekaj, kar leži ali stoji v sredini, osrčje s srcem — motorjem življenja — pa je ne le sreda, v kater; kaj leži ali stoji, marveč tudi žarišče. v katero se vse steka in iz katerega vse izžareva — središče je potemtakem statična osrčje pa dinamična oznaka! Jaz sem mislil na dinamičnost in radi tega napisal »osrčje« in ne »središče« 17. Pot ubrati = Jo ubrati; pot zastaviti, da ne m-re naprej. »Z dolgima palicama, ki sva jih imela, sva zastavila pot po drsa jočem melišču.« Tako opisuje nekdo svoje muke v planinah. ko je lazil iz globeli, v katero je bil še! po ustreljenega gamsa, nazaj na pot Pot komu zastavim tedaj, kadar mu onemogočim prehod jez zastavi pot vodi, skala na želpzniškem tiru vlaku itd. Zgoraj pa ni mišMeno to. marveč da sta se z lovcem napotila po poti, da sta torej pet ubrpla^sta jo ubrala. 1R Melišče Je drseče: drsajoč je oni ali ono, ki se drsa. Konec stavka pod 17. je nepravilen, če le malo pomislimo, pa bomo takoj doumeli piščevo napako: pot. melišče je drseče, drsajoč je korak! 19. Čeber poveznemo, kadar hočemo nanj sesti. »Sedel je na obrnjenem čebru.« Tako vidim v prevodu romana. Ceber, škaf. lonec je prevrnjen. kadar leži na boku kadar pa je postavljen na svojo odprtino, tedaj je poveznjen. Takisto: poveznem klobuk na glavo; »primi, bratec, primi, bratec, kupico, povezni jo, povezni jo na mizico« pojo pivci, ko se iz-podbujajo k pitju, v dokaz, da je izpil do dna. . 20 Ob trgatvi radi govorimo o zlati Kapljici. »V času trgatve, ko rada pade beseda o zlati kapljici.« Ta stavek, v katerem nekdo opisuje razpoloženje ob trgatvi v naših vinogradih ni prevod, ki v naglici marsikoga zapelje, da tujo misel zgolj prestavi, namesto da bi jo poslovenil, temveč samoraslo pisanje. In to samoraslo pisanje je tuje, neslovensko! . , . , 21. Album, albuma; cirkus, cirkusa; stimulans, stimulansa. »Imam jo v albu« — »se je vrnila z al-bom« »mizica z albi«; »ne bi bila zamudila cirka« — »treba je samo še cirka z levi«; »jaz pa ne tajim tega glavnega stimula«. Vse te stavke sem našel v Ani Kareni-ni, ki je po mojem ne le najveličastnejši svetovni roman, ampak tudi najboljša Levstikova slovenatev (1928) Že ponovno sem tu in tam opozarjal na to, kako potrebne so nam enotne smernice' za našenje mednarodnih označb: za zdravstvene sem jih priobčil v Kliničnem besednjaku. Zgoraj navedeni Levstikovi stavki spet jasno izpričujejo to potrebo Breznik in Ramovš imata v Slovenskem pravopisu (1935) za album in cirkus v uvodnem stavku navedeno sklanjatev in spoljenje. stimulansa pa ne navajata. »Stimulans« je deležniški samostalnik glagola stimulare (izpodbuditi). in zanj veljajo ista pravila kot za latinske samostalnike na soglasnik — torej stimulans, stimulansa 22. Cvrtje; cvrtnjak; na masti zakrknjeno jajce. Ko sem sestavljal Klinični besednjak, sem moral seči tudi na področja, ki se morda komu zde nepovezana z zdravstvom. Toda oznake za jedila so vsakdanja potreba zdravnikova, saj mora dan na dan predp:sovati bolnikom dieto. V Kliničnem besednjaku sem napisal: »ocvrto jajce=cvrtje; na masti zakrknjeno jajce das Ochsenauge; jajčna jed, jajčnjak die Eierspeise«. To je treba popraviti! Zakaj »jajčna jed« je dobesedna prestava nemške Eierspeise. »jajčnjak« pa je isto kot jajčnik. Eierstock. Da sem za Eierspeise zapisal ti dve oznaki namesto belokrajinskesa »cvrtja«, je bilo vzrok to. da sem si domišljal, "da Belokranjice stepena jaica. preden j:h denejo v ponev, podmedejo. oni dan pa sem se prepričal, da ne. marveč da jih samo malo osolijo in malo opoprajo iter take izlijejo na razbeljeno mast. Razlika je samo ta. da jih v ponvi več ne mešajo. marveč pustijo, da se stvori omle-tasta zakrknina. k jo dajo pfttlej na mizo V Kliničnem besednjaku je torej treba namesto gornjega besedila postaviti tole: cvrtje die Eierspeise; na masfl zakrknjeno jajce das Ochsenauge. das Spiegelet; cvrtnjak der Schmarn. Zadnjega smo poznal; pc dunajski kuhinjski umetnosti kot Kaiserschmarn, ki smo ga prestavljali v »cesarski ali carski praženec«. S propadom cesarske in republikanske Avstrije lahko zgine tudi njen kuhinjski »cesar« s svojim »pražencem« vred. nadomesti pa ga naj »cvrtnjak«, ki ga po nekod pripravljajo nalik polenti, da ga je treba rezati, navadno pa nalik žgan- cem ki jih drobe. 24. Pokušam jed in pijačo — svobodo okušam. »Orel bo pokušal dragoceno svobodo brezmejnih daljav.« Pokušam le tisto, kar denem v usta — ljubezen, sovraštvo, svobodo pa okušam. »Okusil zgodaj sem tvoj sad. spoznanje* pravi Prešeren v Slovesu od mladosti. Ce gre za zarežnji sad. rečemo n. pr.: po-kusil sem tvoi sad. drevo! Dr. Mirko Cernič. JEDRNATO Gospodar (služkinji); »Recite moji ženi, da sem šel zajtrkovait v restavracijo m da naj ne čaka z vceorjo. če me oipaldne ne bo k obedu!« Razočaranje — Vi ste torej tisti sloviti tenorist — pravi mladenka pevcu. — Veste, predstav-lala sem si vas popolnoma drugače! — Kako drugače? Majhnega, nespošto-vanega in grdega? — Ne, ne, ravno nasprotno: visokega, spoštovanega in lepega. STRAŠNO ORODJE Gospod: »Zakaj prav za praw pojete?< Gospodična: »Da ubijem dolgfes.« Gospod: »No, veste kaj, s strašnim ste se pravili nadenj...< orožjem lerjevih zakonih gibljejo okoli planetov, medtem ko planeti tekajo okoli Sonca. Astronomski strokovni izraz za luno je satelit (lat. satelles = telesni stražnik) ali trabant (češ. = telesni stražnik, spremljevalec kneza). Satelit Zemlje je Luna, ki ima polumer 3473,2 km. Notranja planeta Merkur in Venus nimata nobenega satelita. Mars ima dva satelita s premerom cca 10 km. ki so ju zaradi neznatnosti odkrili šele 1877. Jupiter ima devet satelitov. Prve štiri je odkril Galileo Galilei leta 1610., ko je prvič gledal Jupiter skozi daljnogled. Trije od teh satelitov so večji od Lune, četrti pa Ie malo manjši. Ostale njegove satelite so odkrili šele v letih 1892. do 1914., saj se ti sateliti prikazujejo le kot zelo medle zvezde 13. do 19. velikosti. Saturn ima v svojem spremstvu razen kolobarja še 10 satelitov, ki jim velikosti natanko ne poznamo. Največji med njimi, ki ga je odkril že leta 1655. Huygens, gotovo prekaša velikost Lune, ostali imajo polumere cca 250 do 1800 km. Urana spremljajo štirje sateliti s polu-meri od cca 900 do 1700 km Od Neptuna poznamo samo en satelit, je večji od Lune in ima polumer cca 4000 km. Ali ima skrajni znani planet Pluton kak satelit, nam ni znano. * 1- 86. Rešitev križanke Vodoravno: 1. Anatolija, 9. rena, 10r atom, 11 oži, 13. ose, 14. Ma(zurij), 15. bik, 17. Ob, 18. kokot, 20. rež, 21. lim, 23. Pilat. 26. ol., 28. čir, 30. ruš, 32. ara, 33. Adam. 35. klop, 36. Holandija. — Navpično: 1. aroma, 2. Neža, 3. Ani, 4. Ta(ntal), 5. La(ntan), 6. Ito, 7. Joso, 8. ameba, 12. lik. 15 božič, 16. kolar, 18. ker, 19. Tit, 22. Borah. 24. lih, 25. šlapa, 27. Ludo, 29. kroj, 31. šal, 32. ali, 34. Ma(zurij). še vedno je lepa — Ali Je res to, kar slišim — da Je namreč vaša žena še vedno tako lepa, kakor je bila pred desetimi leti? — Res je tako, samo s to razliko, da potrebuje za svojo lepoto danes malo ve* časa kakor pred desetimi leti! ŠPORT Službene objave iz urada COnl-a Objava štev. 7 Ljubljana, 1. febr. Športni zdravniki. Vsak sportni zdravnik mora biti po svoji funkciji sami včlenjen v upravnem odboru svojega društva. Telovadno udejstvovanje. — Društva, ki bi nameravala ustanoviti posebno sekcijo za telovadbo na orodju, bn-disi za moške ali za ženske, naj o tem čimprej obveste urad CONI-a, da bo mogel poskrbeti za ureditev prostorov za taka udejstvovanje. Boksarsko udejstvovanje. — Društva, ki bi hotela ustanoviti sekcijo za boks naj o tem čimprej obveste urad CONI-a. Udejstvovanje v košarkj. Društva, ki b? hotela ustanoviti sekcijo za gojitev košarke, bodisi za moške ali za ženske, naj o tem čimprej obveste urad CONI-a. Važno opozori lo. Vsa društva se ponovno «pozarjajo, da ne bo sniela biti prirejena nobena športna prireditev, če njenega sporeda ne b0 prej odobrila pristojna Zveza ali sportni komisar za posamezno panoga. Pozneje je treba razen tega zaprositi še za dovoljenje pri Kr. Kvestu-rl, in s'cer s posredovanjem urada CONI-a Tako prošnjo je treba vložiti najmanj 5 dni prad dnevom prireditve. Športnih nastopov ki h-do prirejeni pod pokroviteljstvom CONI-a, se ne morejo udeležiti druga društva razen onih, ki so pravilno vpisana v Sportne Zveze ali pri športnih komisarjih, pa tudi vsi atleti morajo imeti dovolilnice za športno udejstvovanje v tekočem letu. Sportniki-dijakl. Dijaki so lahko včlanjeni v športnih društvih, ki deluje jo v območju CONI-a, vendar morajo zaprositi pred tem za posebno dovoljenje šolskih oblasti. Take prcšn>e se lahko vlagajo tudi preko urada CONI-a. Skupine športnih sodnikov. Sportni sodnik- so v tehničnem in disciplinskem p gledu kakor tudi glede njihove uporabe podrejeni posameznim športnim zvezam, v območju katerih delujejo. IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV Objava štev. 1. Zbor nogometnih sodnikov poziva vse športnike, stare nad 21 let, ki bi imeli veselje do sodniškega udejstvovanja, da se prijavijo aa poteganj« izpitov ta poaetml tečaj, ki bo pred njimi. Prijave je treba dostaviti »Zboru nogometnih sodnikov«, urad CONI-a, Bleiweisova c. 1/U. — Predsedstvo. t Umrl nam je v 82. letu starosti dragi oče, stari oče, stric, tast, gospod Andrej Hočevar posestnik in 22 letni bivši župan, cestni odbornik itd. v Strugah Pogreb blagopokojnlka se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v Strugah. Struge, dne 14. februarja 1943. Žalujoči: HENRIK, ŽAN, sinova; MARIJA poroč. KRIŽMAN, hči; nečaki in vnuki in ostalo sorodstvo Vsemogočni je poklical k Sebi po plačilo našo srčno ljubljeno, dobro in blago — zlato mamo Beato šlmic po kratki in težki bolezni, v 74. letu starosti. Njene zemske ostanke, kar jih je še ostalo od velikih žrtev materinstva, bomo pokopali danes, v četrtek, dne 18. februarja ob y24. uri popoldne z Zal — kapele sv Marije — na pokonališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! — Vence in sleherno cvetje hvaležno odklanjamo. Ljubljana, Zagreb, Koprivnica, Feldkirchen (Karaten), Domžale, St. Veit a. d. Glan, dne 16. n. 1943. Globoko žalujoči: JOŠKO, TONE, MILAN, GABRIJEL, PAVEL in FRANCE — sinovi; MARIJA, vdova PA-LATINUS, ROZ1 poročena KOREN, ANA poročena NAROBE — hčere s svojimi družinami in ostalo sorodstvo Ogromna večina oglaševalcev se obrača na JUTROV" »v OGLASNI ODDELEK S A K naš naročnik je zavarovan L I ste poravnali naročnino? 14 letni fant - najboljši od vseh (Še nekaj pripomb k zadnjemu mladinskemu turnirju v table-tenisu in o njegovem zmagovalcu Štefanu Strojniku) Table-tenisti so se v tej se7«ni izkazali zelo delavni. Vsi trije klubi, ki delujejo trenutno v Ljubljani, si prizadevajo, kako bi tako ali tako prekosili drug drugega. Da ne bi Hermežani odnesli vse »slave« za izvedbo raznovrstnih nastopov, so za spremembo pljunili v roke še Mladikarji in priredili v svojih prostorih na Kodelje- i vem uspelo table-teniško tekmovanje ju-niorjev za prvenstvo Ljubljane. Tekmovalo je na njem vsega skupaj 28 tekmovalcev in sicer 11 od Mladike, 8 od Hermesa, 7 od Korotana in 2 neorganizirana Čeprav je bilo Korolancev med organiziranimi najmanj, so zasedli kar vsa razpoložljiva prva mesta in teko samo šc potrdili velike uspehe, ki so jih dosegli tudi pred 14 dnevi na prvenstvu Ljubljanske pokrajine. Začeli so v soboto popoldne s tekmovanjem moštev, ki jih je nastopilo devet, to je po tri od vsakega kluba. Posebnih presenečenj ni bilo, ker so bili redki oni, ki so računali, da bi mogel kdo odnesti zmago moštvu Korotana I (Štefan Strojnik in Potočnik). Po zmagi nad Mladiko III. v prvem kolu 3:0, sta Korotanca premagala še moštvo Hermes III s 3:1 in nato v finalu Mladiko I (Mlakar in Meden) tud; gladko 3:0. Od ostalih so bili bolj aH manj uspešni še Hermežani II., ki so s 3:1 v postavi Zavašniik I. - Zavašnik II. - Šircelj, nepričakovano porazili moštvo Mladike II. (Klun, Ivane). Glavni in tudi najzanimivejši del tekmovanja je bil v nedeljo, ko se je 28 junior-jev borilo za naslov prvaka v singlih. Kakor je bilo pričakovati, se je tudi na tem tekmovanju pokazal kot najboljši junior komaj 14-letni Štefan Strojnik, zelo dober in premišljen igralec. V splošnem je prevladovalo prepričanje, da bo usoda prvaka odločena že v d nagem kolu, ko sta Po čudnih potih prišla skupaj S. Strojnik in njegov najnevarnejši tekmec Potočnik. Kljub vsej gotovosti pa gledalci niso doživeli veselja, da bi gledali napeto in borbeno igro dveh odličnih, stilno čisto nasprotnih igralcev. Potočnik posebno v prvem setu ni pokazal ničesar. Irar kaže že sam izid 9:21; videlo se je celo, kakor da se boji svojega nasprotnika. Drugače sa pač ne moremo razlagati njegove pasivne igre, včasih skoraj obrambne, dasi je izrazit napadalni igralec. V d-agem setu (17:21) se je sicer nekoliko razigral in nudil Strojniku precej močan odpor, toda proti koncu je zopet popustil ter izgubil tudi drugi set in igro. V finale so se plasirali poleg S. Strojnika (Korotan) še M. Mlakar (Mladika), Dular (Korotan) in Itfanc (Mladika). Razvile so se zelo napete borbe, v katerih so odločevali cesto mirnejši živci, včasih pa _ tudi sreča. Strojnik si seveda ni dal vzeti prvega mesta, ki si ga je »zasdgural« z zmago nad Potočnikom. Tem bolj nesigurno pa je bilo. kdo b0 zasedel drugo in tretje mesto. Po dosedanjih uspehih je imel še največ izgledov Dular, ki je zlasti po velikosti nadkriljeval ostale tekmovalce. To U ae skoraj tudi izpotaOo ln Karotend bi zasedli tako kar obe prvi mesti, toda Dular je nepričakovano izgubil drugi set (20:22) proti Mlakarju in nato — tudi presenetljivo — še tretjega, kar s 14:21. Tako je drugo mesto zasedel Mlakar (ki se je na prvenstvu Ljubljanske pokraj-ine izkazal z zmago nad A. Strojnikom v prvem kolu), tretje Dular, četrto pa Ivane. Zaključili so prvenstvo zopet s tekmovanjem parov, kjer so zabeležili Koro-tanci s parom Potočnik - Jankovič še tretjo zmago. Drugo mesto sta zasedla Meden -Mlakar (Mladika), ki sta porazila med drugim tudi par Strojnik - Dular in tako potrdila svoje znanje pred 14 dnevi, ko s^a premagala na pokrajinskem prvenstvu še vse težje nasprotnike. Tekmovanje, k: je bilo dobro organizirano, je pokazalo, da imamo v Ljubljani lepo število mladih, res nadarjenih table-teniških igralcev, ki jim je treba s pravo športno vzgojo, številnimi tekmami in zadostim strokovnim treningom omogočiti, da bodo dosegli ono višino, ki so jo tudi ?oosobni doseči. V nekaj vrstah Po dolgih pogajanjih je slednjič le bilo zaključeno, da pojde zagrebški Gradjanski na dvodnevno gostovanje v Budimpešto. To soboto bo igral s Kispestom, v nedeljo pa s Ferencvarosom. Zagrebška moštva računajo, da bodo v zameno za te nastope lahko v kratkem pozdravili nekatere madžarske enajstorice v hrvatski prestolnici. Hrvati in Madžari pripravljajo velike načrte za senzacionalno mednarodno plavalno prireditev, na kateri mislijo spraviti naenkrat v bazen glavne evropske >kanone* zadnjega časa. Takrat naj bi v Budimpešto prispel tudi švedski plavalec Borg, vsa švedska ekipa pa naj bi pozneje odpotovala še v Zagreb ter nastopila proti reprezentanci Hrvatske. V okviru te mednarodne prireditve naj bi bilo še ločeno tekmovanje za naslov najhitrejšega plavalca v Evropi, na katerem naj bi razen Borga, Tatoa in M loslaviča startal tudi Branko žižek. Verjetno je, da bi na taki prireditvi evropskega pomena ne hoteli manjkati niti Nemci, tako da bi ta septembrski plavalni miting v Zagrebu res prekosil vse prireditve v vodi, kar jih je bilo mogoče izvesti med vojno. Zadnjo nedeljo je mariborski Rapld gostoval v Gradcu tn v prijateljski tekmi proti tamkajšnjemu GAK zapustil najboljši vtisek. Mariborska enajstorica je kljub dolgemu zimskemu odmoru zaigrala prav poletno in je nekoliko pomlajeno sestavo domačinov postavila ob stran z nedvoumnim izidom 5 : 2. Svoje dni je bil GAK iz Gradca klub, ki je bil kos bolj glasovitim nasprotnikom! — Na Dunaju sta se dve prvenstveni tekmi pretekle nedelje končali takole: Wiener SC-WAC 8 : 1, FAC-Ra-pid 7 : 1. Paberki iz avtomobilizma Stroge kazni so bile v Združenih državah ameriških odrejene za vse, ki bi skušali mimo raznih prepovedi še uporabljati motorna vozila. Po najnovejšem se smejo Rooseveltovi podaniki prevažati z avtomobili samo še v šole, v urade, na delo in v cerkev. * V BoJgariji je vlada garantirala vsoto 60 milijonov levov za zgraditev velike tovarne za izdelovanje sintetičnega gumija v Sofiji, in sicer po posebni metodi iz oglja, ki je izvirno bolgarsko. Nova tovarna bo izdelovala — tako cenijo — do 25 ton blaga mesečna V Angliji hočejo prešteti in Se enkrat popisati vsa motorna vozila, ki še obratujejo. Zdi se, da hočejo tako. ne da bi vzbudili pozornost, pregledati natančno, koliko imajo še takega materij ala, predvsem pa pnevmatik. • Španska vlada proučuje razne možnosti, da bi čim bolj tipizirala svojo avtomobilsko industrijo, predvsem glede tovornih prevoznih sredstev. Razen tega namerava omejiti tudi število tovarn, v katerih naj bi prevladoval tudi domači kapital, čeprav ne bi bila čisto izključena tudi udeležba iz tujine. Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! OKVIRJE IZDELUJE SPECIALIST KLEIN 1 VfOLFOVA UL. 4 MALI OGLASI Kdor službo plača m *sako besedo L _jO, n dii. to prov. takso —.60. ea dajanj« naslova ali šifro L 2-—. Najmanjši iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za ženltve to dopisovanja Je plačati ea vsako besedo L 1.—, ea vse druge oglase L —.60 za besedo. za dri ln prov. ' \kso —.60. za dajanje naslova ali šifro 1. 3.—. Najmanjši iznos ea te oglase Je L 10.—■ Pohištvo Hišni posli išče/o službe Fant z l'/:-letno prakso v trgovin! išče službe kot pomožna moč v trgovini ali skladišču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in zanesljiv«. 2630 1 Hišni posli dobijo sluibo Gramofonske plošče dobro obramene ali pa » neuporabnem staniu kupuie id plača naivišie dnevne cene »Everest«. PreSernova ulica 44 1-212 M-7 Mačje kože in zaičie, samo velike in zimske — kupuie krzrar-stvo L. ROT. Ljubliana, iitsnni trg 5 J-::'i M 7 Salon popolnoma nov. iz orehove korenine, prodam. Naslov na ogl. odd. Jutra. 2624 12 Prehrana Hrano domačo, blizu finančne direkcije iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jut~a pod »Uradnik«. 2643 14 Dclnice TPD kupimo. Navesti Ljliči-no in ceno na og!. odd. Jutra pod TPD. 2613-16 Otroški voziček kupite, prodajte ali za-J nenjajte pri tvrdki »Promet« (nasproti Kr danske cerkve). 2274-7 Postrežnico sprejmem takoj. Jaser, tovarna žime. Fužine, znotraj bloka. 2634-1a Postrežnico sprejmem za nekal ur dnevno. Cesta v Rožno dolino 24. 2625-1 a Tekača mladega, veščega italijanščine, sprejme za čiščenje prostorov, CIT, Bleiweisova 11. 2622 1a Zaslužek Kovinostrugarja, sposobnega in treznčga, s tovarniško prakso, sprejmemo. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in navedbo referenc poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 2584-1 Pouk Angleščina za začetnike m napredne. Konverzacija. slovnica. Zlasti pravilni izgovorjavi se posveča pozornost. Naslov v ogl. odd Jutra. 2635-4 Nemščino, italijanščino in francoščino kakor tudii ostale srednješolske predmete, poučuje profesor. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2628-1 Prodam Cenik vrtnih in poljskih semen nudimo "vojim odjemalcem xa-etonj. Sever & Komp., Ljubljana. 2-1S1-6 Otroške čevlje, črne. št. 27, ročno delo, skoraj popolnoma nove, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.. Jutra. 2643 6 Preproga starinska krasen vzorec 108X75 cin naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2637-6 Stekla 9» električno in avto-genlčno varenje kovin. Steklarstvo Klein, Frančiškanska 8. 2627 6 Črne detelje rabimo nu.ao nc^a. ioOO Kg. h upremo jo v L. ubljani in v Radohovi vasi. Obenem nudimo 97'/« očiščeno deteljo in vsa druga semena za vrt in polje. Zahtevajte cenk. Sever & Kom p. Ljubljana. 2482-7 Statve - mehanične v vseh širinah, kupimo. Ponudi1 ti z navedho zmmke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Statve«. 2612 7 Vreče, karbid, bicikl-gume, stara kolesa. kupimo. Plačamo zelo dobro. Gasogeno, Merkur, Puharjeva. 2582-7 Ljubljanski in Dunajski zvon tudi posamezne letnike, kupim. Ponudbe pod »LJ. zvon« na ogl. odd. Jutra. 2297-8 Sitten-Geschichte des VVeiltkrieges Magnus Hirschfeld, kompletno, prodam za 450 Lir. Ponudbe na Arse-lin, Buffet Rozman, Bleiwelsova c. 29. 2626 8 Zemljišče njive, travnike v kompleksu preko 10.000 kv. m prodam. Leži tik ceste. pripravno tudi za parcelacijo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Znotraj bloka«. 2640-20 Enonadstropno hišo v sveto križkem okraju, prodam. Blizu Je šola, trgovine, zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša z vrtom«. 2639 M Parcelo 1260 kv. m v KoleziJi, prodam. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Kapital KolezlJa«. 2631 20 KUPUJTE edino pri našita OGLAŠEVALCIH! Stanovanje, eno, dvo ali trosobno v centru, iščeta zakonca brez otrok. Mire j., snažna in solidna stranka. Naslov pove ogl odd. Jutra. 2573-21a Sobo odda Opremljeno sobo lepo. s souporabo kopalna. oddam. Pleteršni-kova" 12, pritličje. 2635 23 V]J. Opremljeno sobo skromno, pritlično, išče C ka Sava s 1. marcem. Plačam naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 2633-23a Zakonski par, domačin solidni, mirni stanovalci, išče lepo opremljeno sobo z uporabo kuhinje, kopalnice in plina (imava lastni rešo). Po možnosti izmed Gradišča in kolodvora ali blizu tram vaja. Ponudbe pod »Takoj ali kasneje« na osi. Odd. Jutra. 2632-23a Dvoposteljno sobo v centru, za zakonski par brez otrok, iščem. Ponudbe na CIT. Via Bleiweis 11. 2623 23a Kolesa Stare bicikl gume in bicikle ter motoma kolesa ln gume za motorna kolesa kupimo. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 2641-11 Triciklje in cize - i gumi kolesa različne velikosti za vp<\ko težo d bav!«a takoj Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 2642 11 Uradnica samostojna, čedne zunanjosti želi resnega znanja z gospodom srednjih let v svrho že-nitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija duš«. 2623 >3 Pisalni stroj » dobrejn staniu ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie in plača naivišie cene Everest, Prešernova 44 211-N-J-29 Šivalni stroj »Singer« pogreznjen, prodam. Poizve se Rožna dolina c. VII št. 26. 2442-29 wmmm Zahtevajte |.-1 VaSem rTgovco »NAŠ ČAJ« od Kmet /ke drižbt. J-2S8-M-S3 Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Filatelija Znamke, tudi zbirko ali partije, kupim. Ponudbe pod »Znamke« na ogl. odd. Jutra. 2298 39 Umrl nam je naš skrbni oče, soprog, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod Simončič Franc železniški upokojenec po težki, dolgi in mukapolni bolezni, previden s svetotajstvi. Pogreb nepozabnega in blagega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 15. uri popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Berlin, Vršac, St. Rupert, dne 16. februarja 1943. Žalujoča SOPROGA in rodbine SIMONČIČ, DER-MELJ, GOLOB, RUS Umrl nam je naS ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod VINKO ŠIRCELJ vpokojenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 18. L m. ob % 3. url popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, Zg. Polskava, ZOrlch, Mokronog, 17. februarja 1943. Žalujoče rodbine: ALJANČIČ, ŠIRCELJ, KOPP FRANCE NOVBAK: 9 •ftfetvttr srca .ROMAN »Rudolf, prosim vas, ne norčujte se iz mene. Govoriva o čem drugem! Ali hočete z menoj obiskati Marto?« »Zakaj ne? Z veseljem, Kristina.« Zdelo se mu je potrebno, da se ji opraviči. »Oprostite mi, Kristina, da tako govorim z vami. Toda stalno pozabljam, da niste ljubljanska dijakinja. Mnogo deklet poznam in navadil sem se, da se rajši malo ponorčujem iz njih, kakor pa da bi jim dvoril.« »Opazila sem takoj, da imate mnogo skušenj z ženami, hočem reči, z ženskim svetom. Bržkone so vas zelo oblegale,« je Kristina skoraj pikro pripomnila. On pa, kot da ni začutil žela. »Da, ljubše bi mi bilo, če bi se ženske vsaj toliko brzdale kot se more povprečen moški.« Kristina ga je prekinila. »Kako zviška govorite, Rudolf. Z damo vendar ne boste tako govorili.« Njen zapeljivi pogled je obvisel na njem. Resne oči so ji prodirale dušo. »Preden nadaljujeva, mi rajši povejte, ali hočete pri meni igrati tovarišico ali damo...« Te besede je izrekel s tolikšno moškostjo, da je obstala, ne da bi vedela, kaj naj stori. Gledal jo je strogo, kakor otroka, ki zasluži palico. Skoraj zajecljala je. »Kako mislite, Rudolf?« Čutila se je strašno ponižano. Ni vedela, kam naj skrije svoj zardeli obraz. Rudolf pa je povzel. »Jaz ne poznam teh stvari. Zame imejte samo en obraz, a ta naj bo res vaš! Ah me razumete, Kristina? Potem pa bova prijatelja.« Solze so ji prišle na oči. Počasi se je obrnila nanj proti vasi. »Ali ne pojdete z menoj?« je zaklical za njo. Ni odgovorila. Vračala se je v šolo. Poznal je takšne dekliške nastope. Pogledal je dvakrat za njo in ko je opazil, da je izginila v vasi, se je počasnih korakov odpravil proti Martinemu domu. Iz srca mu je privrelo nekaj, kar bi pesnik imenoval hrepenenje. Da, želel si je videti to deklico, ki mu je ves prešnji popoldan sladila z nedolžnimi pogledi. Na Kristino je takoj pozabil. Vedel je, da jo bo našel dobre volje, ko se vrne. Zdaj je stopal proti hiši, ki je bila za Marto središče vsega sveta. Že je stopil v sadovnjak. Sonce je sipalo svojo jutrnjo luč skozi krošnje velikih jablan in prijetno osenčilo pokošeno travo pod njimi. Nekaj kokoši je brskalo po njej.« Steza je vodila prav na dvorišče. Na eni strani je bila prostorna hiša z velikimi okni, na drugi pa hlev, skedenj in drugi prostori. Povsod je dišalo po krmi in živini. Velik pes, volčjak, se je zaletel proti njemu. »Oho, vedel sem, da me boš pozdravil,« se je razveselil Rudolf in ga skušal pobožati po glavi. Pes pa se je umaknil in glasno zalajal. Tedaj je prišla iz hiše Marta in kriknila od veselja. »Moj Bog, ali ste res vi?« Zraven je pomigala psu, naj gre v kočo. Vzravnan, z ljubeznivim smehljajem ji je šel nasproti. »Dober dan vam želim,« ji je segel v roko. »Pozdravljeni v naši hiši!« je zvonko odgovorila. »Nisem pričakovala, da me boste tako kmalu obiskali, prav za prav, da nas boste tako kmalu obiskali.« Iz hiše je namreč ta trenutek stopil oče, velik, lep mož pri šestdesetih, na las podoben svoji hčeri, in mu nudil roko. Rudolf je pustil psa, ki ga je sedaj dobrikaje se ovohaval, in se pozdravil z očetom. Vedel je, kako mora občevati z njim, da si bo pridobil njegovo zaupanje. Pogled, ki je Marta z njim pozdravljala njega, je oče opazil. Najprej je bilo nekaj besed o lepem vremenu, o počitnicah in podobnem, kar je oče že vse vedel iz Martinih ust. Še prejšnji večer, ko se je ob njenem prihodu prebudil, mu je povedala, s kom je bila in kako se je zabavala. »Ali ne bi stopili malo v hišo? Morda bi kaj prigriznili, čeprav ne prihajate od daleč?« ga je vabil oče. Rudolf je skozi veliko kuhinjo, kjer je na ognjišču pravkar ugašal ogenj, stopil v hišo samo. Tam je bila velika peč, okrog nje klop, kakor pač po vseh kmetskih hišah, v kotu križ, pod njim okrog zida klopi in velika hrastova miza. Nič posebnega ni bilo v tej sobi, opazil ni nič izrednega, česar bi v drugih domovih ne videl, in vendar ga je prevzel nekoliko že sam prostor, še bolj pa izredna snaga, ki je tod kraljevala. Sredi hiše pa je stala Marta in mu ponudila velik, izrezljan stol z visokim naslanjalom. Nato je takoj odhitela in mu prinesla na krožniku domačo klobaso, s kruhom in pol litra jabolčnika. Oče je prisedel, Marta pa je stala in ves obraz ji je bil nasmejan. »Kako čudno se včasih seznanijo ljudje!« jo rekla. Oče jo je opazoval z vidnim ponosom, pa tudi Rudolfa je spremljal pazljivo z očmi. Bil je po naravi precej nezaupljiv mož. »Usoda nam prinaša vsakovrstna presenečenja,« se je oglasil Rudolf, ki je medtem s tekom nosil v usta. »Lahko se pohvalim, da je bil včeraj eden najlepših dni v mojem življenju.« »Takih boste pač lahko še mnogo doživeli, saj vam ne bo treba tako trdo delati, kot delamo mi,« mu je odgovarjal oče. Marta se je oprostila, češ da mora na delo. Segla mu je v roko in dejala. »Zdaj ko boste ostali tu čez počitnice, vas prosim, da se večkrat oglasite pri nas. Spoznali boste tri moje brate, ki vas bodo tudi zelo veseli. Vem, da jim bo žal, ko jim povem, da ste bili tu, njih pa nI bilo doma.« Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani