ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA' SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 26, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 18
. JVROPA SE POPRAVIJA. AZIJA
Tudi danes se napoveduje oblačno, mrzlo vreme z najvišjo temperaturo dneva 28 stopinj, najnižjo 12 stopinj. Ni pričakovati, da bi snežilo.
Kazenski strokovnjak, profesor Paul Kb-k iz Californije, ki preiskuje krunmal Shepparda, je svoje raziskovanje končal in ^ danes \таеа v Californijo. De Jal je, da je ugotovil nekaj, kar Mu bo pomagalo za nadaljno preiskavo.
V	Mestni bobiišnici je 34-letna Vanda Krylow porodila dvojčke-lantka m dekUco, ki sta oba sku-Paj tehtala 20 funtov in štiri in P»1 unče. Fantek sam je tehtal Д funtov in pet unč, deklica pa osem funtov in 15 m pol unč. Po-
se je izvTŠil s prerezom. Ravniki pra\1jo, da gre za svetovni rekord za težo dvojčkov ob rojstvu.
V	Washmgtonu je bivši glavTil gospodarski svetovalec Truma-
Keyserlmg napovedal, da bo eto 1955 zelo pomembno za za-Pos tev in za brezposelnost.
amreč v tem smislu, da bo brezposelnost visoko narasla.
zgodnjih jutranjih ™ Je nastal v trgovskem delu mesta Washington v trgovini ^a Kaufmana požar, ki je skoraj cel blok poslopij, tal	j® pogorela do
пп	po številu, so konč-
ver	®Senj, škoda znaša
stotisoč dolarjev.
^^Spor med državama Gosta Ri-¥Tn ^*aragua je končan. ^Јроад iz costa Rica so pobeg-« v Nikaragua, kjer so biU in-® tem bi odpadla tudi . ^ nevtralizirane zone med republikama.
Scelba v Ameriko
__^"^^HINGTON, 25. januarja
h '^arec je napovedan pri-^ P'^^đsednika italijanske vla-aria Scelba in njegovega zu-anaega ministra Gaetana Mar-^ J* Italijana bosta gosta e sednika Eisenhowerja. V
tri H	se bosta mudila
hn tbivanje v Ameriki s a izkoristila tudi v to, da
ri^U ^ ^^^®l^ala razna druga ame-^ a središča, med njimi mesto
zn^	je uradnega
i^apovedan razgo-^ f Scelbo in Martinom ter zavnim tajnikom John Foster ^ullesom.
Scelba in Martino bosta obis-a tudi London kot gosta gleske vlade.
an-
SE PRIPRAVUA NA VOJNO...
WASHINGTON, 25. januarrja—Položaj na Daljnem vzhodu je zelo zapleten. Predsednik Eisenhower ga je označil za kritičnega. Enako mnogi ameriški senatorji. Vojna stane. Stala bo tudi v Aziji. Kakršenkoli bo že obseg, če do nje pride, bo šlo v milijarde dolarjev. Ravno te dni, ko gre za zgodovinske dneve, je izšlo nekaj napovedi, ki niso sicer uradne, prihajajo pa iz uradnih krOgov. Kaj naj pričakujemo? Istočasno se je objavilo, koliko je Amerika po zadnjem vojnem razdejanju pomagala svetu, tudi Evropi, ki je danes v silnem gospodarskem razvoju.
Napovedi so naslednje:
Razstave v ^levelandu
y dnevih od 15. do 20. febru-^ja bi) v Clevelandu velika avto-obilska razstava, in to v pro-orih v Public Hali. Pričakuje-bo razstavo posetilo 200,-2Пп	Razstavili bodo
loc	avtomobilov za leto
pripusčeni pa bodo tudi ^3i proizvajalci avtomobilov.
Cleveland se tudi pripravlja velesejem. Ta velesejem naj 1 se otvoril, ko bi bila priklicana ^ ^vljenje velika ideja, ki ima že ^ onito podlago in finančna Sredstva, da se potom "Sea-^ауа," ki bo zvezal Velika jeze-^3. preko Kanade z Atlantskim Gorjem, Cleveland pa postane ^ažno pomorsko pristanišče.
Premirje med obema kitajskima taboroma, ki sta še v vojni, ni verjetno. Preprečili ga bodo komunisti. Komunisti bodo postali gospodarji vseh otokov, ki jih še držijo nacionalisti. Ameriška mornarica bo samo pomagala, da se ti otoki spraznijo. Komunistični napad na Formozo ni verjeten. Združene države, ki so za mir, bodo udarile nazaj, če bodo komunisti kaj poskušali.
Atomsko orožje se bo za slučaj komunističnega napada na Formozo gotovo uporabilo. ,
Kaki novi načrti, kako naj se uredijo razmere med komunistično Kitajsko in Formozo, niso verjetni.
Kitajci se zavedajo, da jim Formoza nalaga, da držijo mnogo vojaštva pripravljenega. Stalno to ne bo šlo.
Če bi komunisti danes začeli svetovno vojno, bi bili oni pred svetovno javnostjo tisti, ki so v resnici vojni hujskači.
Afera zaprtih ameriških pilotov na Kitajskem je komunistom preje škodovala kot koristila.
(V tej točki naj pristavimo: V Ameriki se debatira vprašanje, ali naj svojci in sorodniki tvegajo obiek zaprtim ameriškim pilotom na Kitajskem. Vprašanje stroškov ne bi prišlo v poštev. Zglasile so se razne skupine, ki so pripravljene prevzeti stroške in dali so na razpolago tudi letala. Menda pa se vsi ti svojci in sorodniki spričo današnjega položaja sprašujejo, ali je varno iti na Kitajsko, ko jim ameriška oblast ne nudi in ne more nuditi nobene zaščite?).
Kvropa so popravlja
Tudi Evropa je doživela velika vojna razdejanja. Z ameriško pomočjo se popravlja in obnavlja in sicer po drugi svetovni vojni mnogo hitreje, kakor pa je bil to slučaj po prvi svetovni vojni. Ameriški kongres razpravlja o tem, da dovoli v prihodnjem proračunu zopet tri in pol milijarde dolarjev kot pomoč tujini. Ta ameriška pomoč bo znašala s tem prispevkom okrog 57 milijard dolarjev. Gre za dobo od leta 1945 dalje. Več kot 25 milijard dolarjev je dobila samo Evropa kot ameriško gospodarsko pomoč.
Katere države in v kaki višini so bile deležne te pomoči:
Velika Britanija je dobila $6,923,000,000; Francija $5,163,-000,000; Zapadna Nemčija $3,-838,000,000; Italija $2,658,000,-000; Grčija $1,261,000,000; Nizozemska $1,067,000,000; Avstrija $1,011,000,000; Belgija $729,000,000; Norveška $309,-000,000; Turčija $286,000,000; Danska $284,000,000, druge države $1,174,000,000 (gre za Finsko, Portugalsko, Španijo in druge).
Jugoslavija je dobila iz Ame-
rike $649,OOO,O0O gospodarske pomoči.
Gornjo sliko prinašamo namenoma, da podčrtamo, da moderna doba terja od Amerike in njenega davkoplačevalca, da ne nosi samo ctroškov vojne kot take, marveč da plačuje iz svojega žepa tudi dolarje, ko gre za popravilo tega, kar je povzročila vojna. Kako naj se spričo takih izdatkov federalni proračun spravi v ravnotežje, to se pravi, da bodo dohodki isti kot izdatki in se ne bomo vedno zadolževali!
Gospodinje, pozor!
Gre za tiste, ki najemajo po-slugo, ko gre za razna gospodinjska dela in za tiste, ki ta dela opravljajo. V veljavi je zakon o razširjenju sociahiega zavarovanja. Stopil je v veljavo 1. januarja 1955 in predvideva obvezno zavarovanje teh gospodinjskih pomočnic. Povdarimo besedo, da je zavarovanje obvezno! Kdaj? Če gospodinja plača za take po-sluge v razdobju treh mesecev, torej od januarja do konca marca, od aprila do konca junija, od julija do konca septembra, od oktobra do konca decembra, vsega skupaj v enem teh tromesečij $50. Recimo, da nekdo najame deklo enkrat v tednu in ji plača $4 na dan. če seštejemo dneve v enem tromesečju, pridemo na vsoto več kakor $50. Zavarovanje je torej obvezno!
Kaj pa so dolžnosti? Prva, da se preskrbi izkaznica Social Security in s tem številka. S to izkaznico pa so v zvezi vse dolžnosti kot jih imajo delodajalci in delojemalci. Torej od trgovati prispevke za zavarovanje, kakor tudi za dohodnino.
Kakor prekrški zoper druge nemarnosti, se kaznjujejo prekrški zoper to nemarnost, če bi se gospodinjske pomočnice ne prijavile. Kje se dobijo Social Security izkaznice, vemo vsi. Čas teče hitro in nam se zdi umestno, da smo na to okolnost marsikoga in marsikatero opozorili.
POD SVOJ KLOBUK TUDI RADIO IN TELEVIZIJO!
H. L. Hunt je med milijonarji Texasa na prvem mestu. Je tipični petrolejski milijonar. Seveda gre njegovo premoženje v sto in sto milijone. Hunt je prijatelj in finančnik senatorja Joea )Ic-Carthya.
Huntu pa ne gre samo za to, da je bogat, da z navadnimi kupčijami množi svoje premoženje. Na polju gospodarstva se je hitro znašel, da ni ostal samo pri petroleju, marveč je spravil pod svoj klobuk druge industrije, tudi industrije, tudi farmarstvo in jih med seboj povezal.
Toda Hunt bi ne bil Hunt, če bi se bil zavedal javnega mnenja in sredstev, ki vplivajo na јалЋО mnenje. Časopise je že imel za sabo. Najnovejša sredstva pri zobliko-vanju in vplivanju na javno mnenje, sta radio in televizija.
Pomislimo: Hunt razpolaga z nad sto televizijskimi in nad tisoč radijskimi postajami!
Kako naj bo јалио mnenje spričo tega ogromnega pritiska milijonarjev v resnici svobodno? In kje je proti-sredstvo?
40 RUDARJEV. UBITIH
Ob Črnem morju ima Turčija pomembne premogovnike. V enemu od teh, Gelik, je,prišlo do eksplozije plina, ki je imela strašne posledice. 40 rudarjev, ki so kopali premog, je bilo na mestu ubitih, koliko pa je zakopanih, šele preiskujejo.
USMILJEN SODNIK
V Milfordu, Conn., je stal pred sodinkom 23 letni John Turner. Zagovarjati se je moral, ker ni pravilno vozil. Obsojen je bil na $9 denarne globe. Ker ni imel denarja, da plača denarno kazen, mu ga je sodnik na licu mesta posodil.
Srebrna poroka
Danes obhajata Mr. in Mrs. John in Helen Ustar iz 6301 St. Clair Ave. 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Mr. Ustar je predsednik društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavijencema ter jima želijo šs mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva v skupnem življenju!
Smrt v domovini
Mr. Anton Kužnik iz 7702 St. Clair Ave. je prejel iz Št. Lovrenca na Dolenjskem žalostno vest, I da mu je tam umrla mati v visoki starosti 90 let. Pokojnica zapušča v domovini sina in eno sestro, v Kanadi enega sina, tukaj pa sina Antona. Bodi ji lahka domača gruda.
OD KOMUNISTIČNE KITAJSKE BO ODVISNO:
ALI PREMIRJE, MIR ALI VOJNA
FORMOZA—DRUGA KOREJA; BOMBARDIRANJE KITAJSKE?
WASHINGTON, 25. januarja—Predsednik Eisenhower hoče imeti od kongresa pooblastilo, da brani z vso ameriško oboroženo silo Formozo in otočje Pescadores. Pooblastilo bi mu dalo tudi pravico, da bombardira tiste kraje celinske Kitajske, kjer so skladišča municije, vojnega materiala, letališča, odkoder bi se kitajskim četam pomagalo pri njihovem napadu na Formozo.
So šc druge možnosti, da sej reši spor med celinsko Kitajsko; Splošna razlaga resolucije
in Čiang Kajšekom. Ena od teh možnosti je premirje. Kitajci ga odklanjajo.
Druga možnost je posredovanje Združenih narodov. Najprvo pride v poštev Varnostni svet te organizacije. Eisenhower je naslovil indirektni poživ na Združene narode, naj nastopijo, ker je mir v svetu pač ogrožen. Varnostni svet Združenih narodov bo imel te dni izredno posvetovanje; kaj bo sklenil, se bo videlo.
Predsednik kitajske vlade En Lai je znova napovedal, da je cilj Kitajske pridobiti tudi Formozo v svoje območje. To je bil odmev Eisenhowerjeve poslanice ameriškemu kongresu. En Lai
Formozo in Pescadores, kakor tudi irugo otočje, ki je pod upravo Čiang Kajšeka, so ameriške vojne sile v zadnji vojni iztrgale Japoncem z orožjem iz rok. Formoza in Pescadores ležijo v ameriški interesni liniji in v sistemu ameriške obrambe Pacifika. So torej za Ameriko strateško važni, zato jih bo Amerika branila. Toda povdarek je na tem, da jih bo le branila. To naj ne pomeni vojne. Povdarja se končno, kar se je zapisalo že leta 1950, da to otočje brani ameriška sedma flota pred napadom iz Kitajske.
Ali sc obramba omeji na vojaške akcije izključno na For-mozi in na Pescadores?
Eisenhower ima po resoluciji svari Amerikance, naj se ne vti-j sedaj moč, da bombardira tudi
Novi uradniki
Društvo V boj št. 53 S.N.P.J. je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za leto 1955: Predsednik John Šorc, podpredsednik Anton Sadar ml., tajnik J. F. Durn, 15605 Waterloo Rd., KE 1-5800, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipič in Anton Brenčič, vratar Peter Bukovnik, zastopnika za Cleve-landsko federacijo S.N.P.J. Matt Petrovich in Marion Bashel, za Izletniške prostore S.N.P.J. John Šorc in Jos. Kurent. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
S konference Ameriško jugoslovanskega centra
Prošlo nedeljo se je vršila letna konferenca delničarjev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. V direktorij za dobo dveh let so bili izvoljeni sledeči: John Korošec (95 glasov), Gusti Slejko (90 glasov), Frances Gorjanc (85 glasov), Louis Godec (78 glasov). Frank Segu-lin (77 glasov), Joseph Sušnik (76 glasov). Frank Čebul (71 glasov) John Barkovič (70 glasov). Za namestnika sta bila izvoljena Leo Bostjančič (59 glasov) in Frank Derdich (44 glasov). V direktoriju od preje pa so: Frank Žagar, Andrew Ogrin, Theodore Kircher, John Gerl, Joseph Trebeč, Frank Rupert in Josephine Henikman.
kaj o y vprašanje Formoze, sploh v notranje razmere Kitajske. Del teh notranjih razmer Kitajske je tudi Formoza, ker je Formoza pač kitajska in jo je osvoboditi.
V kongresu samem so nekateri politiki za to, da se Amerika ne prenagli. Na splošno se odobrava Eisenhowerjev korak, da je iskal odobritev kongresa. Ozadje je tole: V bodoče naj nihče Beli hiši ne očita, da je vodila enostransko zunanjo politiko. Odloči naj kongres, oboje strank.
Nervoznost v VVashingtonu
Malo je bilo dnevov v Wash-ingtonu, ki bi bili politično tako razgibani, kot je bil današnji. Kaj hoče Eisenhower, kaj pomeni njegova resolucija? Za kaj se obvezuje ameriški kongres in s tem republika, če to resolucijo odobri?
Senator Wiley, vidni republikanski politik za zunanje zadeve, je dejal, da če pride okrog Formoze do streljanja, gre le za streljanje, ne pa za vojno.
Senator George, sedanji načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu, je dejal, da je pač treba jasnosti in je napovedal, da bo senat v sredo, to je danes, sprejel resolucijo.
Senator Joe McCarthy je tudi za resolucijo. Pohitel pa je z
tiste kraje celinske Kitajske, odkoder bi izviral napad na Formozo in Pescadores, z drugimi besedami, letalska oporišča, mu-nicijsiia in druga skladišča na celinski Kitajski, ki dajejo podporo za napad na Formozo in Pescadores. Tako bombardiranje pa bi po razlagi resolucije še ne pomenilo vojne, ker bi šla vsa akcija le v izključno obrambo otoka Formoze in Pescadores. Če pa se te vojne akcije lahko razširijo v pravo vojno, morda tudi v splošno svetovno vojno, je seveda drugo vprašanje.
Da gre v okolici Formoze za polno vojaško pripravljenost, kaže manevriranje ameriškega vojnega brodovja in postopanje vojaških poveljnikov. Admiral Alfred Piide, ki poveljuje ameriški sedmi floti, je izjavil, da je to brodovje pripravljeno na vse.
Danes se admiral Pride nahaja v Taipehu, glavnem mestu Foi-moze, kjer ima vojaška posvetovanja s svojimi ameriškimi tovariši in Г. poveljniki Čiang Kajše-kove vojske.
Am3riško brodovje je začelo spraznjevati razne otoke severno od Formoze. Gre za vojake in za civilno prebivalstvo, ki noče ostati pod komunisti, kadar ti prevzamejo otoke, in se torej seli na Formozo. Na Formozo je
zahtevo, da naj ameriški zavez- bilo pripeljanih nekaj sto žena m niki prekinejo s celinsko Kitaj-; otroko vojakov, ki so v zadnjih sko zunanjo trgovino.	borbah padli.
SUROVINA, NE PA MLADINA!
Ko bo ameriško brodovje pomagalo pri. izpraznjevanju otokov, ki za Ameriko niso strateško važni, bo verjetno prišlo v boj s kitajskimi komunisti. Kaj bo storilo ? Pač vse, kar bo narekovala vojaška strategija. S tem se zna to brodovje zaplesti v krvave bolje s kitajskimi komunisti.
Važen je bil tudi odmev v zunanjem svetu, predvsem v Londonu. Pivi uradni komentarji londonske vlade so bili, da je Eisenhower- pokazal svojo odločnost, da brani kar ni kitajskega, kar ne pripada kitajski celini. Interesi so sedaj točno začrtani. London tudi povdarja, da se je napetost na Daljnem vzhodu kljub raznim vojaškim akcijam, tudi ameriškega brodovja, v resnici zmanjšala.
Svetovni komentar bi lahko strnili v tele možnosti:
Ali pride med obema kitajskima taboroma do premirja ali pa ne?
Ali pride samo do omejene vojne, to je za obrambo ali za osvojitev Formoze in Pescadores? Ali pa so ti dogodki predigra zo splošno svetovno vojno? Današnji položaj
V Washingtonu je spodnja zbornica s 4Q9 proti trem glasovom odobrila pooblastilo Eisen-howerju, da v obrambo Formoze uporabi orožje. V senatu se danes ob 10. uri dopoldne sestane-ta na skupno sejo odbora za vojaške in za zunanje zadeve. Najprvo bo v tem skupnem odboru glasovanje, vendar ni pričakovati, da bi senat takoj izglasoval tudi v nlenumu pooblastilo Eisen-howevju, četudi je napovedano, da ga bo.
Na Formozi sami se govori, da je del poveljnikov Čiang Kajšeka za to, da na lastno pest Kitajci branijo vse otoke. Nacionalisti bombardirajo otok, ki so ga zavzeli v območju otočja Tachen, komunisti obratno bombardirajo otok Tachen sam. Nacionalisti javljajo, da so potopili eno komunistično bojno ladjo, ki je imela 15,000 ton. Na drugi strani je nacionalistični tisk javil vest, da so ameriške letalonosilke spustile v pr opagandne namene 300 letal kot svarilo Kitajcem.
List "Pravda" v Moskvi označuje poslanico Eisenhowerja kot odkrito ameriško intervencijo v notranje kitajske razmere in poživlja Ameriko naj umakne vse svoje oborožene sile iz okolice Kitajske.
Winston Churchill je v Londonu izjavil, da nima smisla v razmerah kot so, razpravljati o sestanku z Malenkovim.
Pred newyorškim sodiščem se je končala kriminalna pustolovščina newyorške mladine, ki je svoječasno dvignila mnogo prahu. V znanem Brooklyn parku so se te mlade tolpe v poletnih nočeh in preko dneva shajale ter nadlegovale kogarkoli. Dekletom so navadno nagajale z biči. Ena teh tolp se je dne 16. avgusta spravila nad črnca Willarda Menterja, ki se je sprehajal, nič hudega sluteč, po parku. Bili so štirje skupaj, ko so Menterja napadli in mu z gorečo cigareto pa-lili gole podplate, dokler ni izgu-
bil zavesti. Nezavestnega so ga vrgli v East River, kjer je utonil.
Na čelu te mladinske tolpe sta bila Jack Koslov, star 18 let in Melvin Mittman, star 17 let. Ker je porota predlagala olajševalne okolnosti, nista šla na električni stol, marveč v dosmrtni zapor. Sodnik jima je dal na pot tole; "Noben sodnik, nobeno sodišče, nobena komisija ne bo imela moči, da vaju kdaj pusti iz ječe. Svobodo bosta mogla dobiti le po mi losti governerja."
Podjetje se nadaljuje
Mrs. Anna Kovach, vdova Franka Kovach, ki je nad 30 let vodil znano čistilnico oblek Col-linwood Dry Cleaning na 15210 Saranac Rd., sporoča javnosti, da bo podjetje še naprej vodila. Postrežba bo v vseh ozirih točna in zadovoljiva kot doslej. Prijazno se priporoča v naklonjenost.
Bolezen
Mrs.. Josephine Simončič iz 6404 Carl Ave. se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu sina Johna v Willoughby Hill, Wil-loughby, O. Prijatelji so vabljeni, da jO obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersoo 1-5312
Issued Every Day Exct'pt Saturdays, Sundays, Holidays end the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________
t or Six Months—(Za šest mesecev)__^__
For Three Months—(Za tri mesece)__
.-$10.00 6.00 . 4.00
tor Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)______
Б or Six Months—(Za jest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) ______
.$12.00 - 7.00 . 4.50
tmerea as Second Class Matter April 26Ш, IWiU at the Post ОШсе at Cieveiand, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.

DEMOKRACIJA IN KASTE
(2)
V Indiji je zborovala vladujoča Vseindijska kongresna stranka. Sprejela je svoj strankarski program, da naj se Indija v svoji gospodarski politiki vodi po principih socialne demokracije. Našim prijateljem smo že predočili, da je bistvena razlika med komunizmom in socializmom pac ta, da hoče komunizem svoj cilj doseči z diktaturo in revolucijo, torej s silo in z ognjem in mečem, dočim stoji socialna demokracija na stališču postopnega razvoja, po kateiem naj končno pride do življenja, v katerem bomo živeli bolj skupno in bodo zemeljske dobrine bolj skupne.
Predsednik indijske vlade Nehru je brez dvoma indijski nacionalist. Zopet osnovna točka, da bo človek na tej zemlji lažje živel in mu bo gospodarsko bolje šlo, če bo njegova država, njegov narod, lasten gospodar v svoji hiši. Indija je ta svoj politični cilj skoraj dosegla. Ima še zbrisati s svojega politično svetlega zemljevida eno malo črno piko, ki predstavlja malo portugalsko kolonijo v kraju Goa. Potem bo Indija združena in politično vzeto samo-
Kongres Vseindijske kongresne stranke je pa sprejel še drug predlog, da je namreč moderno človeka-dostojno življenje v bodoči Indiji mogoče le v socialni demokraciji. Kajti le ta sistem bo odpravil kastovstvo. Pri tem pojmu je obstati.
Spomini na rodni kraj
Beseda kastovstvo se tudi med nami mnogokrat sliši. Na prvi pogled precej čudna tujka, ki pa ni tako težko razumljiva. Beseda namreč pomeni, da se nekdo rodi v enem stanu in iz njega ne pride več ven. Ne pomaga nobena sposobnost, noben osebni značaj, ne pomagajo nobene prilike, da bi se kdo teh vezi iznebil. Pripadati h kakemu stanu je namreč dedno. Z drugimi besedami, se podeduje.
Vabilo na večerjo društva Waterloo Camp
EUCLID, Ohio—Društvo Waterloo Camp št. 281 W.O.W. priredi prihodnjo soboto, 29. januarja okusno večerjo in ples v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Za fino večerjo, ki je bodo servi-rale naše izurjene kuharice, se bo računalo le $1.50 krožnik. Po večerji pa bo igrala dobra godba poznanega John Grabnarja. Vse oo zidane volje.
Prijazno vabimo vse člane, prijatelje in sploh vse Collinwood-čane, da pridete v soboto k nam na večerjo. Saj za tako nizko ceno se vam ne bo splačalo kuhati doma. Tu boste dobili okusen obed, 7. udeležbo boste pa tudi pomagali društvu do boljšega uspe-Spomin na tisto mehko noč, v ha.
Društvo Waterloo Camp št. 281 W.O.W. je bilo tudi med oni-mo v pivi vrsti, ko smo gradili naš Slov. del. dom. Je eno večjih delničarjev Doma in vedno rado
EUCLID, Ohio—Spomini na rodni kraj—to je vse, kar je ostalo iz mladih let. Takih vtisov je marsikdo, ko mu misli uhajajo na rojstni kraj. Oni, ki gredo tja na obisk, gredo z željo, da bi še enkrat videli one njivice, holme, dolinice in vinograde ter svojce, kolikor jih je še ostalo po zadnjem vojnem pogromu.
Marsikateri, ko pride tja po dolgih letih odsotnosti, postoji nekje na križpotju pod kako lipo ali pa pogleda na okno hiše, kjer je pred mnogimi leti predno je odšel v novi svet, zadnjič rekel: Zbogom, draga!
kateri je slučajno sijal bledi me sec, se trenotno vrne. Pred očmi se vije venec onih mladih let in nehote vzdihne: Oh, kje ste vi, vi mlada leta?!
Da, spominja se tudi onih ru-dečih lic in kipečih grudi mlade lepotice, ki je zgledala v svoji deviški čednosti kot cvetoči vrt. Od takrat se je mnogo spremenilo. Spomini so pa le ostali:
Tam med zelenimi griči,
bile so vasice, iz ene v drugo vodile so stezice.
Tam nekje je tudi križpot, kjer se je pred mnogimi leti zadnjič stisnila njena in moja roka.
DIMNIKI OB JADRANU
Nove perspektive metalurških podjetij v šibeniku in Ražinah
Ob jugoslovanskem morju ste dve pomembni metalurški tovarni—tovarna lahkih kovin v Ražinah in tovarna elektrod in fe-rolegur v Šibeniku. Prva tovarna je popolnoma nova, pravkar jo dograjujejo in bo kmalu pričela obratovati; druga tovarna pa je še izpred vojne, vendar se je po vojni močno razširila in se še razširja tako, da bo prihodnje leto, ko se bodo dela približala h koncu, delala z nekajkrat večjo zmogljivostjo.
16,000 ton valjanega aluminija
Dvorane v Ražinah, v katerih pravkar montirajo stroje, spadajo med največje objekte v naši državi. Te, okoli 20 m dolge zgradbe, obložene z belim kamnom, se vidijo iz daljave kakor sodobno mesto in so prej podobne kakemu zdravilišču, kakor pa tovarni.
Za temi zidovi bo stekla proizvodnja lahkih kovin, ki bo zna-
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Prva svetovna vojna je marsikomu uničila srečo. Počela so se lomiti kalja zvestobe. Mladi fantje so umirali v štiiiletni vojni v imenu dvoglave monarhije. Nastal je novi svet — novi ljudje. Ona predvojna nedolžna zvestoba je postala bolj komercijalna. Srce je omahnilo pod težo razmer, in marsikje je zabolelo. Od takrat do danes smo že toliko na-
Bere se kakor tako povest, gre pa za pravo življenje zadovali na polju zvestobe, da je tam v Indiji, v oni Indiji, ki ima samo pod vlado Nehru j a Postala iz enkrat svete, predmet več kakor 360,000,000 ljudi. In če se vse te milijoiiskie' z^rnenjave %a novi avto. množice predramijo, pa zahtevajo po vzgledu recimo nas V stari Srbiji so rekli besedo-drzavljanov Amerike, vsak svoj prostor na soncu, da se,
kakor z nami, tudi z njimi postopa kot politično enakopravnim z enakopravnimi, kaj lahko to za Indijo, pa tudi za človeštvo na splošno pomeni, saj živimo hitro!
Rekli smo, da se opisovanje teh kast v Indiji bere ka- ........................
kor povest. Indija je mešanica plemen, različnih po fzvoru i obljuba nebes, je še vedno čedno in po verstvu. V zadnjem času so našteli samo v vrstah j pravilo. V današnjem vrtincu enega plemena 1,886 kast. Teh plemen pa je v Indiji okrog'
600. Bere se kot povest, ko gledamo na življenje teh kast.
Rekli smo, da je rojstvo v enem stanu pač dedno in iz njega ne prideš ven. So kaste, katerih edino življensko delo
je biti in ostati pastir, kmet, ali oroducirati lončpnp nncn , , . , , , I 1- U 4.- u - T •	uuuLiidLi lončene poso-, jg bilo nekaj strahu pred po-
e, a 1 11 ri ic, a 1 vojak, trgovec, bankir, snažilec po ; smrtnim peklom, danes smo pa v privatnih stanovanjih, tovarniški delavec, poljski delavec strahu, da nam bo zmanjkalo do-ali karkoli. Ker si rojen v eni kasti, moraš v njej tudi ■ larjev pred smrtjo.
ostati. Tudi če bi bil lačen sam, s svojo družino, potem ne:	Micha<>l Chok.
smeš prevzeti nobenega drugega dela, tudi če bi lahko za- ^
služil in si ohranil življenje, razen oprijeti se dela, ki je	-
lasten samo tvoji kasti. Doma moraš kuhati kakor ie to
tradicija. Ce bi ti kdo ponudil hrano, ki je kuhana na drug ^	TOPLICAH
način, kakor jo pač kuha druga kasta, je ne smeš vzeti, GRADIJO ŠOLO posebno ne, če je ta hrana iz vrst nižje kaste.	' i
Skoraj smešno se zdi nam tu v Ameriki da je v Indiii \ r	toplicah jo ze
„;u x 1 • W	.	' J ^""ijiidalj časa povzročalo pomanjka-
'	^ e svoje ribiške mreže od leve na nje primernih šolskih prostorov
r esno, druga kasta pa je, ki jih plete od desne na levo. precejšnje težave, prod nekaj tc
podpre napredno stvar. Obenem i šala letno 16,000 ton proizvodov
se društvo priporoča vsem, kate- j aluminija: od najtanjših listi-
ri še niso člani ali niso dovolj za-1 staniola za zavijanje sladka-
varovan' pri naših društvih, da M-i debelih plošč in profilov
bi postali člani društva Waterloo najrazličnejše potrebe. V
Camp. Ima močno samostoinol^^^^^^^^^^^^^tirajo težke stroje
društveno blagajno, in bolniško'^	in peci za segreva-
podporo, kar pa je javnosti bolji"^.^" ° ^ ,	ГЛ	• JI- kjer postavljajo elektropeci m
malo znano. Društvo je pod okn- ,. .	^ _ ,
... I montirajo razne naprave. Poleg Ij e m amemke organizac.]e,	j« tudi te pod
Woodmen of the World.	gtKho veliko skladišče za glini
Torej, ob zaključku tega dopisa, še enkrat lepo vabim vse prijatelje in znance, da pridete v soboto, 29. januarja na večerjo in plesno veselico društva Waterloo Camp v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vstopnice za večerjo si pa že v naprej preskrbite, in sicer pri predsedniku Walter Lampe, ki je prijazen tu rojen fant, ali pa pri enemu ali drugemu članu društva. Walter je aktiven pri naših društvih, je tudi predsednik Slov. del. doma na Waterloo Rd. in tajnik društva št. 614 S.N.P.J. želeti je, da bi imeli več naših mladih, ki bi se trudili za našo napredno narodno stvar. Naj bi bil on vzgled
CO.
To velikansko podjetje nas bo stalo okoli 10 milijard din in samo letos bo vloženo v njegovo gradnjo in opremo okoli 2 in pol milijarde. Toda te investicije bodo hitro poplačane, če računamo, da stane povprečno kg obdelanega aluminija okoli 500 din, tedaj bo znašala vrednost enoletne bruto proizvodnje okoli 8 milijard din. Če upoštevamo tudi največje stroške, ki smo jih in jih še bomo vložili v to tovarno, bodo investicije poplačane v nekaj letih.
Nove elektrode za naše elektroplavže
Tovarna elektrod in ferolegur
lomilcu kukavica, v našem ko-mercijalnem času pa navadno rečejo—je smart—ali pa—znati je treba!
Torej, držati dano besedo, pa naj bo to obljuba zvestobe ali
zi'ahljanih pridušenj plovemo naprej in si gradimo novo, moderno pravilo o zvestobi. Lice sveta se spreminja. Ljudje se rode in izumirajo kot vedno. Pred več leti
onim, ki se nič ne zanimajo za na- ^ g^eniku je velik izvoznik; po-še delovanje.	sebno veliko je povpraševanje
Na svidenje, torej, v soboto njenih ferolegurah. Toda za-zvečer v S.D.D. Servirati se prič- gtareli objekti in iztrošene na-
ne ob 6. uri zvečer.
John Lokar, st.
Uradniki društva Carniola Tent št. 1288 TM
CLEVELAND, Ohio—Na letni seji društva "Carniola Tent"
št. 1288 The Maccabees v novembru 1954 so bili izvoljeni sledeči uradniiii: Joseph Babnik, predsednik; Joseph Susnik, podpredsednik; John Tavčar, tajnik;
Louis PiWb, blagajnik; Ivan Babnik, zapisnikar; nadzorni odbor:
Joseph Skuk, Joseph Drobnick in Matt Kern. Ker je M. Kern re-signiral radi odhoda iz mesta jc na njegovo mesto bil izvoljen na dokončno razširjena in ko bo januarski seji 1955 Carl	s polno zmogljivostjo, ra-
Bolniški odbor: Joseph Susnik,P"""-
Thomis Mlinar in John Gerbec-ljT
leto, lahko izvozih 10,000 ton.
Za gradnjo in opremo je bilo
prave postajajo vse bolj neren-talilne. Zato so pričeli graditi nove objekte, kajti elektrod in ferolegur rabimo vedno več doma, pa tudi v inozemstvu se jih lahko dobro proda. Največjega pomena bodo nove električne peči, od katerih, prvo že montirajo. Z isto količino električne energije bodo lahko odslej proizvedli J0'( več izdelkov.
Sedaj se pripravljajo za nov proizvod—grafitne elektrode za naše elektroplavže. Letna proizvodnja 3,000 ton teh elektrod bo lahko zadovoljila vse naše potrebe, nekaj elektrod pa bomo tudi lahko izvozili. Ko bo tovar-
Posebni društveni uradniki, j
potrebni za otvoritev seje: Jo seph Drobnick, Anton Smith,
lani porabljenih čez 700 mih-i Jonov din, medtem ko so glavna'
ci
jetje "Krka" iz Novega	mesta	. _ „ -
, , A u	1 1 St. Clan Ave. Jos. Susnik, za moea na leto graditi novo solo. Ce bo le ko-	'
lička j ugodno vreme, bo šola Š3
Kaj je posledica? Družabno ti ljudje za nas s tako brezpomembno razliko nimajo družabnih vezi, nimajo ničesar skupnega. Vzemimo vzgled možitve in ženi Ive Iz ene ka
ste se „e moreš žen,ti ali moiiti v drugo kasto, Ce pa je ,letos pod streho, prihodnje leto xope o vzg e pro i vsem pravi cm kaste neko dekle | pa že izročena svojemu namenu,
zašlo iz nižje kaste v višjo, ko se je poročila, je zopet ob-	bo dve svetli učilnici, sta-
veza ta, da otroci ne bodo pripadli k višji kasti po moževi	za učitelje in druge po-
marveč k nižji kasti po ženini strani	' trebne prostore. Kor gradijo v
Imeimn šp пгрН nnmi Ло i /	tem kraju tudi vodovod, bo obo-:-' člansko pristojbino $12.00 in
SI'T, T T ;	med seboj vr- je za to vas velika pridobitev, $6,00 letno,
sijo boastvo nad pripadniki posamezne kaste. Nam je na saj je prav tu zaostalost prebi- Zdravnika Dr. Kern in Dr. J. pivi pogled čisto jasno, da vsled opisanega kastovskega valstva velika in tudi v zdrav- J. Dej&k v slučaju potrebe za sistema res ni bila mogoča kaka indijska narodna skuo ; stvono-higienskem pogledu je nove člane. Društvene seje —
nncf TCio	io clri 1*-чмгчо+	y_ .	. .	^ iDrflV ZflraHi nnmttnilrun lo	. V«£i b-n r Af» f гк пглНпНг* \r mr»a
Frank Smole, Anton Debelak,] ^	prihodnje le'
Jack Subel in Frank Mesei ko.	Velikega pomena bodo tudi
Zastopniki: za Klub društev j komorne peči, ki jih bodo segrc
dni pa je začelo'gradbeno pod-'	Д^^пју^^ј odpadni plini, s čimer bodo
ictie "Krka" k Novega mesta!?''^':''	prihranili okoli 30,000 ton pre-
nost. Kje pa je skupnost usode, če je vse razbito
Ameriško jugoslovanski center.' Tovarna elektrod in ferolegur Jos. Siišnik, za-Slov. del. doma j v Šibeniku ni samo velikega po-Thom&s Mlinar, za Slov. nar. či- 'mena za našo metalurško in ko-talnico Ivan Babnik.	! vinsko industrijo, marveč je tu-
Društvo ostane član Slov. nar. j di naš pomembni izvoznik, saj čitalnice SND. in Slov. del. doma I izvaža ferolegure v ZDA, Italijo,
' Švico, Nemčijo in druge države, i
•f
Ti dve tovarni ob našem Jadranu nista velikega pomena le za dalmatinsko gospodarstvo in prav zaradi pomanjkanja dobre, vsako četrto nedeljo v mesecu;za zaposlitev tamkajšnjih ljudi,
in tisoče koscev!
na tisoče lin pitne vode na najslabšem L. C. okraju.
v ob 9:30 dopoldne v novem pos-j marveč za vso državo. (MB) lopju SND, dvorana št. 1.	' ("Slovenski poročevalec")
Iz živalskega sveta
Se skoro ne izplača pisariti večno o človeku in njegovih problemih. Namreč nič ne zaleže, če poveš enkrat ali stokrat. Za-: to se človek kar oddahne, če posluša povest živalskega sveta, kakor jo slišimo iz ust naravoslovca Oskarja H. Bil je na izletu v Safari, kamor gredo ero-plani redno vsak mesec. Kdor ima čas in denar, se gotovo izplača. Poslušajmo, kaj in kako opisuje svoje doživljaje naravoslovec, ki ni šel tja z namenom, da ubija, pač pa da proučuje in opaža življenje v naravi.
"Prišel sem do palme, ki je bila nedaleč od "pana," kakor pravijo Afričani vsaki vidni jami ali naravnemu vodnjaku, sedel sem na tla in se uprl s hrbtom ob drevo. Blizu pana je bilo nekaj štorkelj, ki so se gibale nedaleč od vode ter pobirale iz naravnih zakladov nekaj, kar jim je posebno dišalo. Štorklje so velike živali in na visokih nogah, da se jih vidi lahko oddaleč. Nad njimi je letala tropa živahnih in nenavadno lepih ptičev, ki so bili seveda majhni in dokaj živahni. Imeli so oranžno rumeno in zeleno perje, ki se je kaj lepo svetilo v soncu. Štorklje so pobirale večje stvarstvo iz nar ave, ti živahno barvani ptički so se pa zadovoljevali z manjšimi darovi. Večje štorklje so spodile pri vsakem koraku roje muh in podobne golazni, kar je jako prav prišlo manjšim in lepšim ptičkom. Bilo je nad vse zanimivo opazovati, kako si stvarstvo med seboj pomaga.
Bližje mene ob strani pana je bilo videti skupino čuvajev. Tako nekako bi imenoval tiste ptice, ki so vselej tam, koder se zbirajo razne živali. Ali jih kdo kliče tje? Menda samo naravni nagon. So pa taki, kakor narava okrog njih. Če se ne ganejo, jih dokaj težko opaziš. Pobirajo prav tako nekaj po*tleh in visoki travi—kar je že. Zraven tega pa se ustavijo večkrat, dvignejo glavo in zro par sekund na vse strani. Namen tega je—kaj bi rekla? Da vidijo, če je varno.
Kakorhitro zapazijo, da freti kaka nevarnost, zakriče, da se razlega na vse strani. Nimajo nikakega daru za lepo petje, vse kar premorejo, je tisti krik, ki predira velike daljave. Majhne živali—a veliko pomenijo. One so prva, Iji zapazijo nevarnost ali vsaj nekaj sumljivega. Antelope so gotovo velike živali. Enako cebre. A kadar zashšijo glas te male ptice, se ustavijo, dvignejo glavo in preiskujejo vse strani, pronajdejo, odkod preti nevar-jiost in kakšna je.
Naveličal sem se sloneti vedno ob deblu palme, pa sem se malo premaknil, da si razgibljem nekoliko svoje ude. In že jc bil v zraku prediren glas teh malih čuvajev. Bile so ne več kot kakih dvajset korakov od mene. Stezale so črno glavico in proučevale, kakšno nevarnost tvorim jaz v njihovi okolici. Zato sem ostal čisto miren, ko sem se malo premaknil. Opazovanje je trajalo še par minut, potem so pa menda sklenili, da nisem ne-varcm nobenemu stvarstvu. Opustili :io opazovanje in se zopet zamaknili v travo, štorklje na drugi stran so ves čas opazovale okolico, kakor mali čuvaji. Umirjeni so mali ptički pridno pobirali, kar je že bilo, štorklje pa so bile še vedno na preži. Kar naenkrat se oglasi en ptiček čuvaj in sicer tisti, ki je bil najbolj daleč od mene. To je bilo blizu skupine drevja mopani, to je tisto drevo, ki od vej požene mladice do zemlje, napravi korenine in. pomaga tako drevesu do življenja. Gledam v tisto stvan na veje v vrhovih grmovja, ki se maje, kakor da bi se umikale neke-
I mu Živemu bitju. Precej dolgo gledam, nazadnje pa vendarle opazim vodno gazelo, ki je stala mirno kakor kip pred grmovjem. Za prvo živaljo se prikaže druga in tretja — bila je cela čreda, namenjena, da gre pit. In zato so živali obstale in pregledale okolico, če je vse zadosti varno. Bile so te živali vodne gazele in so hotele priti do vode. Tisti samec, ki je bil na straži, se je polagoma izgubljal v visoki travi. Za njim prihaja čreda samic, ki se jih pozna po tem, da nimajo rogov. Vodi jih en drugi samec.
Štorklje pri vodni jami ali panu se pomikajo polagoma pro-11 moji desni strani. iNiso se sicer baie gazel, a umaknile so se Kar tako. Nimajo pač nobene skupnosti med sabo. Bolj daleč v ozadju je bila mala planota, na kateri je bilo vsepolno mravljišč, ki so se zdeli človeku kakor začetki malih hribov. V teBi trenutku se oglasi tam zadej ptiček čuvaj in zavpije, da se je slišalo daleč na vse strani. ^ trenutku 80 bile vse glave divjih živali visoko v zraku. Tudi jaz se zagledam v tisto smer in videlo se je tako, da se je vzdigo-val droban prah nad grmovje. Kmalu se prikaže čreda temnih živali, ki so se v gotovi daljami počasi premikale proti vodni jami. Bila je to čreda afriških gnu, ki so precej podobne ameriškemu bivolu, le da so manjše. Prva čreda živali se začne počasi od-mikati od vodne jame in izginja tje, koder je bilo precej žive meje. To umikanje ni bilo zat^o, ker se ena čreda tobože boji druge. Je pač tako, da se radi nepisanih naravnih zakonov gotove živali ne družijo rade s tistim, ki nimajo nobene skupnosti ž njilU'* Zapazil pa sem, da je bilo med divjimi gnu precej ceber. Te vali žive od zelenja in trave zato imajo dosti skupnosti. Radi tega in pa zato, ker je v večim več varnosti, se dokaj rade družijo med seboj posebno v taki življenjski potrebi, kakor je voda.
Opazoval sem z velikim zanimanjem, kako živali priznavajo med seboj pravico do življenja-Dve čredi divjih živali — pa ena drugi previdno umakne, da zamoie druga priti do požirka vode. Afrika je namreč znana, da nima dosti vode. Le na velike daljave se najde vodne jame ali pane, kamor hodi pit pač
vse
stvarstvo. Kakorhitro se je ena čreda napila, se je takoj umaknila in prišla je druga do vode. Ni bilo treba nobene policije in nobenih znamenj zelenih luči. Tudi ni bilo čuti nobenega pričkanja, kakor ga imajo postavim psi, kadar pridejo do neznanih živih prizorov. Zanimivo pi^ vsem tem je bilo to, da se je čreda žrjavov kar mirno pasl» med prehajanjem čred, prav, kakor da jih nič ne briga. Afrika ima kakor naša Kalifornija gO' tove letne čase za dež in za suho vreme. V suši izgine marsikatera vodna jama in zato postane navadna voda življensko vprašanje za biti ali ne biti. A divje afriške živali si dele svojo naravno pravico, to se pravi, se ne bore med sabo ampak se umikajo druga drugi, živali prihajajo in odhajajo, ne da bi se med sabo napadale. Ene pridejo posamezno, druge zopet v čredah. 2a gazelami, antelopami in zebrami pridejo na vrsto sloni, nato divji prcšiči, hijene in rinoceri, le^J in razni ptiči. Srečajo se z Icvi in tigri—toda ti ne napadajo svojih žrtev pri vodnih jamah. Bil® bi jim veliko ložje za živež, toda rajši čakajo daleč v gozdovih na svoje žrtve. Jc sicer več nevarnosti tudi zanje—ampak to jih ne briga.
(Dalje na 3. stran:)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani) Sedel sem kakor zamaknen pod palmo in občudoval naravne zakone v akciji. In videl sem pred sabo največji naravni zakon—živeti sam in pustiti, da tudi drugi žive. Kako bi neki to dopovedal kroni vsega stvarstva—človeku samemu, ki še da-nes gleda samo na to, kako bi pospravil s takozvanimi sovražniki in požrl vse sam. Kako meče Miihjarde v orožje, ki bo hitrejše in uspešnejše pobilo vse tiste, ki
spadajo med takozvane sovražnike.
Ker sem baš pri živalih, bom pa povedal še povest o dveh medvedih, ki imata tudi svoja imena. Eden je Peka, drugi pa Liza.
■da medveda sta to in prišla sta v javnost največ zastran tega, ker cirkulira v javnosti proš-Ча za prodajo delnic v korist teh dveh medvedov. Ta dva med-yeda sta v večnih bojih za svoje jenje samo zato, ker sta pre-prijatelja z ljudmi. Vse to se godi nekje-na Norveškem, pa pfinaja kljub daljavam tudi do nas. Medveda Peka in Liza je Popeljal na Norveško neki prija-elj divjih živali. Je tako, kakor ^ngje na svetu—da se življenje ivjih živali vedno bolj odmika ^ izginja. Zato je naš prijatelj upil dva mlada medveda, jih Pi'ipeljal sabo in—izpustil. To-aa medveda sta bila preveč dolgo v človeški družbi, da bi se še ispopnjaznila z zakoni divjega Лtako. Mater med-je nekdo vstrelil, kar se Zgodi večkrat na tem svetu. Mla-ica^bila sta dva-je pa vzel nai ]en človek in začel skrbeti zanje, kakor je vedel, in znal. Od
P^&b%8tvo(hreh za Nmn&a. Ko ab
esM%,qm8%lmidd:,daboda
kakor druge jih je daleč
la. Škakar^^	izgubi-
Pbknre m
šla H	^amo da sta pri-
nhiof	ni bil vesel takih
^	Konečno sta prišla zo-
'nske. Kaj storiti zdaj? Zo-z niedvedoma daleč v goz-to se Dravi dosti del j, ka-
de, kor
nekje daleč vstran je prišel do hotela, ki ga je postavila neka družba za razne nedeljske lovce na vse, kar živi in diha. Lastnik je bil videti tako dober človek-najbrž je bil zmiraj malo nakur-jen. Torej do tega lastnika gre naš farmer in mu po dolgem razgovoru ponudi medveda. Nato sta pila še enega na zdravje vseh živih in odšla vsak k sebi. Spet sta bila medveda na potu. Zakaj tisti hotel je imel mal prostor, dosti dobro ograjen, prostor, koder so čakale kure svoje zadnje ure. Toda medved si zna pomagati. Splezala sta lepo na vrh ograje, tam razdrla nekaj žičnega plota—potem pa ven v ljubo svobodo. Od tu pa do prijateljev—ljudi. Oglasila sta se pri par kmetih, pa ne za dolgo. In prišla sta po več dneh raznega mešanja vesela in zdrava do svojega prvega dobrotnika.
In spet se je začela stvar obračati tako, da ne bo drugače, kakor je pomerimo in-puf-puf—pa bo končano to neumorno živalsko življenje.
Farmer se je hotel prepričati, ali sta res ušla ali pa jih je oni hotelir kar sam izpustil. Oh, nikakor ne—hotelir je zagotavljal farmerja, da sta medveda razdrla plot in ušla. In zdaj? Kaj bo, smrt ali svoboda.
Še cn poiskus. Kaj ko bi napravili pri hotelu novo gajbo, vse malo močnejšo, kakor je bilo za kure. Dobro—toda taka gajba bo veljala denarja. In kdo ga bo dal? Kdo drugi, kakor dobri ljudje. In od tod je bil začetek nove delniške družbe — prodajanje delnic za nov medvedji hotel.— Pa dober uspeh in napredek.
!<[_ TJ.—Naša medveda sta vesela in zdrava v novi gajbi, za katere zgradbo so prispevali razni dobrotniki iz vsega sveta.
pravi
odk	sta se malo
in	Pregledala okolico in
nanovo mahnila kar proti naj-znjemu farmerju. Od tam pa S'goma do prvotnega doma.
videl, si je začel jati glavo in premišljati, kaj ^ njima. Ne bo drugače, da eta ob zid potem pa; pumf-^ ^ °ba bosta morto. Teo-bi v!'?^	rešilo zadevo. Ce
bi K-i iiedeljski lovec poleg, ^ 1 načrt izpeljan. Ne pa od ^asega farmerja. Tiste lepe veli-^ °ci so tako usmiljeno gledale Vse priprave za eksekucijo, oči^^	prihajale solze v
ie	nekega dne na voz, ki
ri hrano in podobne stva-aalcč vstran gozdarjem. In
^đstopniki ^itakopravnofiti'^
St, clairsko okrožje: I O H N R E N K O '016 East 76th Street
UTah 1-6888
collinwoodsko in ■ .Guchdsko okrožje: 10 H N STEBLA! '»02 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
2a nevvburško okrožje" fRANK RENKO
Diamond 1-8029 ' • 101 Revere Avenue
Etmologija v službi dežele
Etmologi so znanstveniki, ki študirajo žuželke in razne druge mrčese, kateri imajo velik vpliv na naše narodno gospodarstvo. Letos je minilo sto let, odkar sta bila prvič uposlena dva etmolo-ga, eden od zvezne vlade, eden pa od vlade države New York. Dandanes je uposlena velika armada teh znanstvenikov v mno-j gih poskusnih postajah in laboratorijih, ki jih vzdržujejo zvezna in državne vlade, razne univerze in druge ustanove.
Zdi se, da čimbolj še sadne, žitne, zelenjadne in krmske rastline gojijo naši farmer j i, tem več različnih mrčesov se pase na njih in jih uničuje. Naloga etmo-logistov je najti najuspešnejša sredstva za uničevanje škodljivih mrčesov.
Razni strupi, s katerimi pridelovalci škropijo ali prašijo razne rastline v boju z mrčesi, so v mnogih primerih uspešni, toda nekaterih pridelkov, posebno zelen j av, ne kaže prašiti ali škropili s kemikalijami, ki bi mogle škodovati človeškemu zdravju.
K sreči imajo škodljivi mrčesi naravne sovražnike med samimi mrčesi in tudi med drugimi živalmi. Tako, na primer, uniči jo mnogo škodljivih mrčesov ptiči, krastače, kače in razni sesalci. Etmologi so že pred desetletji ugotovili, da je v zatiranju listnih uši in sličnih zajedavcev izredno uspešen mali pikasti hro-šček, ki ga poznamo pod imenom božj'i volek ali pikapolonica, v angleščini lady-bird. Ta drobna živalica je rešila rastlinskih uši in podobnih zajedavcev obširne sadovnjake in prostrana polja zgodnjih zelen j av. Prizadeti pridelovalci vsako leto importirajo rezervne bataljone pikapolonic iz krajev, kjer prezimujejo, v sadovnjake in na zelenjadna polja, kjer se gostijo z rastlinskimi za-jedavci.
Po obširnih pašnikih našega zapada se pase milijone glav goveje živine in ovac, za katere je trava življenjskega pomena. Pa se je tam pred nekaj leti močno razširil neki plevel, baje zane-šen iz Irske. Znanstveniki ga imenujejo Hypericum perforatum, v vsakdanji govorici pa je znan pod imenom St. Johns-worth ali goatweed (kozji plevel). Ta plevel se izredno hitro širi in kmalu zaduši po pašnikih vso travo. Živina tega plevela ne mara, toda če ga izjemoma požre ,se zastrupi z njim. Sto in stotisoče akrov je ta plevel prerasel in živinorejci si niso mogli pomagati.
Tukaj so spet prišli na pomoč etmologisti. V Avstraliji so odkrili malega črnega hroščeka. ki se pase izključno na 'kozjem plevelu." Neko število teh hroščev, ki nosijo znanstveno ime Chry-solina gemelata, so importirali in tri leta eksperimentirali z njimi na poskusni postaji v Califor-niji. Ko so ugotovili, da se hrošči v novem podnebju zadovoljivo množijo in da ne napadajo drugih rastlin, ampak samo kozji plevel, so jih na raznih krajih izpustili na prosto, kjer so v kratkem času do uničenja ob jedli velike komplekse kozjega plevela,. da je koristna trava spet dobila prilike za rast.
TOVARNA DUŠIKA—RUŠE PRI MARIBORU
V zadnjem času so poslali večje ekspedicije teh črnih avstralskih hroščev v Oregon, Washington in Idaho, kjer tudi duši pašnike strupeni kozji plevel.
—NEW ERA. glasilo ABZ
Tovarna dušika v Rušah pri Mariboru, eno največjih in najbolj znanih elektrokemijskih podjetij v Jugoslaviji, stopa ob koncu poslovnega leta s pomembnimi uspehi in načrti za bodočnost pred javnost.
V zadnjem letu ie Tovarna dušika v Rušah poleg proizvodnje karbida, cianamida, ferokro-ma, umetnih mešanih gnoji, amonijaka in tehničnih plinov, pričela tudi s proizvodnjo važne zlitine silikokroma, ki služi kot polfabrikat za izdelavo visoko-kvalitetnega ferokroma za jeklarstvo. Na ta način je tovarna skoraj popolnoma prenehala kupovati za proizvodnjo ferokroma potrebni dragi ferosilicij, ki se je doslej uporabljal pri tej proizvodnji namesto silikokroma. Poleg tega, da je sedaj proizvodnja ferokroma mnogo cenejša, se je znatno dvignila tudi kvaliteta in s tem vrednost izdelanega ferokroma. To je predvsem važno, če upoštevamo, da se 90 '/r" izdelanega ferokroma izvaža. Razen tega se je lansko leto pričela proizvodnja elektro-korunda v blokih, novega proizvoda podjetja. S tem je uspešno dokončano dolgoletno študijsko delo z mnogimi praktičnimi poizkusi, ki so bili potrebni za ugotovitev tehnoložkega postopka za proizvodnjo kvalitetnega elektrokorunda iz domačih surovin. Elektrokorund je viso-kokvaliteten fabrikat, ki se izdeluje iz boksita v elektroter-mični peči in služi zaradi svoje izredne trdote predvsem kot surovina za izdelavo brusnih plošč in drugega brusnega materiala za kovinsko in ostalo predelovalno industrijo. Doslej se je korund uvažal iz inozemstva, ker te proizvodnje kljub dobrim surovinam v Jugoslaviji ni bilo. Odslej pa bo mogoče zadovoljevati ne le domače potrebe, ampak se bo korund tudi izvažal, ker je za njim dokajšnje povpraševanje, saj po kvaliteti nič ne zaostaja za inozemskim.
Dokončna izgradnja tovarne za korund je ena velikih skrbi Tovarna dušika v Rušah lani ni samo potrebno z lastnimi sila-
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
mi in sredstvi izvršiti celotno projektiranje (tudi korundno elektro peč so kot prototip zgradili v podjetju), temveč so za izgradnjo tovarne korunda potrebne dokajšnje investicije. Uspelo je zagotoviti najnujnejšo opremo iz Francije, dočim bodo vse ostalo izdelali doma.
V tovarni dušika v Rušah obravnavajo s posebno pozornostjo perspektivo bodoče proizvodnje umetnih mešanih gnojil, saj je znano, kako zelo jih naše kmetijstvo potrebuje. Poleg perspektivnega proučevanja možnosti povečanja proizvodnje apenenega dušika in proizvodnje fosfornega gnojila po novem postopku, posveča podjetje vso pozornost povečanju količine, sortimentu in kvaliteti umetnih mešanih gnojil že za pomladno gnojilno sezono. Skladno z zahtevami sodobnega kmetijstva, da se z gnojilom vsaki zemlji dovaja prav njej manjkajoče in potrebne hranilne elemente, se predvideva v bodoče izdelovanje najraznovrstnejših umetnih gnojil z različno sestavo dušika, fosforja in kalija po potrebah kupcev. V ta namen so že zagotovljene glavne gnojilne komponente, med drugim tudi amonnitrat iz nove amonijačne tovarne v Goraždu.
Pi'i proizvodnji tehnišnih plinov, predvsem varilnega kisika in acetilena-dissous za potrebe velikega dela naše industrije, je omeniti popolno modernizacijo obrata za proizvodnjo dissous phna, ki je v toku. Poleg tega je Tovarna dušika v Rušah letos uredila v Rogaški Slatini naprave za izdelovanje tekoče in trdne ogljikove kisline (suhi led) iz naravnega plina, ki izhaja obenem z mineralno vodo iz zemlje. S tem je dobila naša pre-
1 ---
Pri nas radevoije
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
POSIJUKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Walcrloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
hrambena industrija zelo kvaliteten in iskan proizvod.
Gospodarski pomen Tovarne dušika v Rušah ni le v tem, da proizvaja važne elektrokemij-ske produkte za naše domače gospodarstvo, ampak posebno v izvozu, zlasti ferokroma, saj doseže letna vrednost izvoza v odvisnosti od konjunkture do 1,-000,000 dolarjev. Tovarna bi lahko po svojih kapacitetah sicer proizvajala mnogo več, zlasti karbida in s tem tudi umetnih gnojil, za čemer povpraševanje daleč presega proizvodnjo. Na žalost pa že vsa povojna leta prejema premalo električne energije in to celo manj kot pred vojno, tako da ne more s količno svoje proizvodnje zadovoljiti domačega in inozemskega tržišča. V veliko oviro tovarni je zastareli in preslabi električni priključek na hidroelektrarno Falo, po katerem prejema energijo, ki je bistvena za proizvodnjo v podjetju. Obstoja upanje, da bo po predvidenem priključku na lOOkV mrežo in po pričet-ku obratovanja novih električnih central v Vuhredu, Šoštanju in na Lobnici, tudi Tovarna dušika v Rušah lahko pričela v celoti izkoriščati svoje kapacitete. Poleg ostalega bi s tem naše gospodarstvo dobilo tudi povečane količine umetnih gnojil, za katerimi obstojajo velike potrebe, zlasti z ozirom na rekonstrukcijo našega kmetijstva. Prav tako bi se lahko tudi izvoz pomembno povečal. Smatramo zato, da je skrajni čas, da se pravilno oceni gospodarski pomen Tovarne dušika v Rušah, končno uredi vprašanje njenega priključka na llOkV električno omrežje, pred-
vsem pa zadostno oskrbi z električno energijo, ki jo tako nujno potrebuje za izkoriščanje svojih kapacitet in s tem tudi pocenitvi stroškov proizvodnje.
(Ljudska pravica-Borba)


Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113

•	Developed by Dr. Jonas Salic under March of Dimes grnnt.
•	Inoculofien of 425,000 children In 44 states
. financed by March of Djmes.
V Results of vaccine evaluation by University of Michigan expected before 1955 polio epidemic season.
•	Effectiveness of Salk vaccine being determined at a cost of $7,500,000 in March of Dimes funds.
MARCH OF DIMES
Jojw/ijtM 3 Sf

PHILADELPHI
SLOVENSKI I2SEUENSKI KOLEDAR
$2.50 - po poŠti $2.65
TIVOLI IMPORTS
6407 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio HE 1-5296
ali pri
AXTON JANKOVICH 16108 GROVEWOOD AVENUE Tel.: KE 1-8707
JOHIV STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM ROAD IV 1-3360
Dva pogrebna lavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
PO
CENAH. KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokliči!*
A GRDIMA trsONS
FUNERAL DIRECTORS
P^NITWIC
«99 Kam M« n.
Л71 ■■■! Нт
Društveni koledar
FEBBUABJA
5.	februarja, sobota—Plesna veselica društva France Prešeren št. 17 S. D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave.
20. februarja, nedelja—Veselica Kluba društev A.J.C. na Re-cher Ave.
MARCA
6.	marca, nedelja—Večerja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, 7 SDD, Waterloo Rd.
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd.
27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.Đ., St. Clair Ave.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spomladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
HIŠE NAPRODAJ
Priletna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd.
Lepa izbera krasnih novih hiš z 2,3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
HIŠE NAPRODAJ
Cene zmerne
Blizu E. 185 St.—6 sob, garaža za 2 avta. Cena $9,900.
E. 210 St.—blizu Ameriško jugoslovanskega centra. Nov bungalow s 4'/2 sobami. Klet pod vso hišo. Vse moderne udobnosti. Veliko podstrešje z gor-koto. Cena $14,900.
E. 264 St.—blizu bulevarja. Krasen zidan veneer bungalow s 3 spalnicami. Garaža. Eno leto star.
Na E. 222 St.—blizu bulevarja. Za dve družini zidana hiša. 2 leti stara. Zidana garaža za 2 avta. Lepa lota. Dober dohodek.
Za podrobnosti se obrnite na
J . K N 1 F 1 C
REALTY
820 E. 185 St. — IV 1-7540
<^0000000000000000000000000000^^000000000'000000000000<-J
o o o o o o o o o
TISKOVINE
Three quarters of a million Ohio hunters will be out in the woods ijnd fields of this Stale enjoying their sport this season.
These hunters, prowling the woods of the Muskingum Watershed Con-scrvancy District, are typical of this vast army of hunters.
I if the various seasons, Ohio men and women hunters will be seeking squirrels, ducks, geese, rabbits, woodcock, pheasants, raccoons, grouse, and snipe.
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hi+ro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
^ОООООООООООО-ОООООООООООООООООООООООООООООООООООООСхХЛ
o o o o o o o o o o
O O
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
<.mmnnnnninnninminiHmninmimn:«immminirinmminiiiiiiiKinninnmminimmiiiiinFinmmHrannnmnnnmnraiit» MICHEL ZEVACO	|
IRAIJEH yilEZ I
i	ZGODOVINSKI ROMAN	I
i i ^uumiimBiiiuumuiJiiiuiiiHiiDiiiiiuiuiiciHniiinmniiiiiiiimKitmuHtiHDMiiiimtuuimHiiiiiiaiiiiiiiiiuinmiiiiiiiiiamiiiu *
(Nadaljevanje)
Nato si je pokril glavo s čepico ter se vrnil na svoje posle; opravljal jih je s tolikšno vese-lostjo in zadovoljstvom, da se je morala gospa Lureaujeva kar čuditi. Vsako uro je begal vrli gostilničar v svojo sobo, snemal čepico in se željno ogledoval v zrca-
jedili, svojo dušo pa z grenkim premišljevanjem.
"Da nisem srečal Gizele, bi vsega tega ne bilo!" je vzdihnil vsa-kikrat.
Zanemarjal se je in zaklinjal, da si izruje to nezmiselno ljubezen iz srca; in po vsaki taki, pri
lu. Toda joj, zapazil ni niti naj- segi je skočil na Bliska ter zdir-
manjšega puhka! Drugi dan — ničesar! Tretji dan — še vedno ničesar! Lureau je povedal i storijo ženi ter si razmazal po pleši vse ostalo mazilo. Gospa Lureaujeva je preiskala, preduhala in pretipala znamenito mast in vzkliknila nazadnje;
"Oh, to je loj, pomešan s sajami!"
"Molči, živina! Kaj veš ti, kaj je Katahreza!"
Toda čez štiri ali pet dni, ko vendar ni bilo videti ničesar, se je gostilničar pritožil Cogolinu. Ta pa mu je odgovoril:
"Kaj sem vam bil rekel, dragi gospod Lureau? Da zrasto lasje po mojem mazilu v tolikem času, kolikor je trajalo, da so izpadli! Moji so izpadli v eni uri, zato so tudi zrastli v eni uri. Vaši pa so izpadali nekaj let, zato bo tudi trajalo nekaj let, preden vam spet zrasto. Potrpi-te! In tudi mazati se vam ni treba več; enkrat samkrat zadošča!"
"Da nisem prej pomislil na to!" je dejal Lureau ter se udaril po čelu.
Od tistega dne je zapravil siromak tri četrtine svojega časa s tem, da se je gledal v zrcalu. Zanemarjal je delo, omake so se mu pnsmajale, gost za gostom ga je zapuščal, in kmalu je bil uničen.
XXV.
Po zaslugi prebrisanega Cogo-lina јз hranil vitez de Capestang osem dni svoje telo z okusnimi
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
180 ACRE POULTRY & LIVESTOCK FARM—
100 miles east of Chicago, adjacent to Highway 30. Good building for 1500 laying hens and 200 hogs or cattle. 7 room modern home, 70 acres of pasture and woodland, scenic river, modern log cabin. $42,000 or best offer to settle estate. Electric & water in building. — Call
Fllmore 4-3763 or Sheffield 4217 M 818 — 167th St, Hammond, Ind.
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL — Fully equipped. Parking lot beside business. Good business. Cash or terms.
Call Michigan 2-1136
CATERING BUSINESS — Minimum net $25,000. And much more if you are an operator! Includes modern 18,000 sq. ft. fireproof building, delivery truck and 2 halls, complete equipment. In So. Chicago. Selling due to illness. Owner.
south Shore 8-3880
FOOD-LIQUOR STORE — Good going business. 2 story corner building. New 2 car garage. 3 extra lots. Good reason for selling. Call owner.
commodore 4-4894
CLEANERS — Established 23 years. Southwest vicinity. 4 room living quarters in rear. $500.00 or best offer.
CRawford 7-0635
jal v Meudon, v Dauphinsko ulico ali pa v Progarsko, kjer mu je Cogolin pokazal hišo, pred katero se je bila ustavila kočija. Toda Gizele ni videl nikoli. Zakleti grad v Meudonu je bil zapuščen. V Angoulemskem dvorcu, kamor se je splazil neko noč, ni bilo žive duše. In v Progarski ulici, najsi je še tolikanj oprezal po nji, ni videl nikoli odprtih oken niti vrat.
Nekakšna blaznost se je pola-ščala viteza. O belem dnevu se je klatil po Parizu brez najmanjše opreznosti; sanjaril je, da se hoče dati prijeti ali ubiti; toda njegova ura še ni bila prišla! Nekega večera je sedel ves žalosten na robu svoje postelje; trpek smehljaj mu je krivil ustnice, in roke so mu visele v obupu nizdol.
"Bolje bi bilo umreti," je zamr-mral poluglasno. "Saj je ne bom videl nikoli več! In tudi če bi jo videl! Mari naj gledam zmagoslavje Cinq-Marsa, njenega zaročenca? Vse je končano!" Tisti hip pa je povzel zraven njega turoben glas:
"Vse je končano, da, gospod! Včeraj sva izpraznila svojo zadnjo buteljko, in predvčerajšnjim ste obrali kost poslednje gnjati; tole pa je najina zadnja modrica. Končano je, prav ste rekli. Umrla bova gladu in žeje."
In Cogolin je položil pred gospodarja poslednji Lureaujev zlatnik.
"Bedak! Naroči nama zadnjo večerjo, ako premoreš še cel cekin. Zares, neznansko mi kruli v želodcu!"
"Gospod," je dejal oproda, "kako bova živela jutri, ako potrosiva danes svoj poslednji denar? Kaj nama pomaga večerjati? Rajši bi priporočil gospodu vitezu ugledno hišo, v katero zahaja vse, kar hlepi v Parizu po denarju. Siromak stopiš vanjo, odideš pa nemara bogat—razen če vstopiš bogat in odideš revež. Ali tega se vam ni bati, ker ne morete zapraviti več nego eno pištolo."
Chicago, Ш
BUSINESS OPPORTUNITY
DENTAL — 2 large offices, 2 chairs. X-ray, full stock and equipment. Established 25 year practice. Choice location in Cicero. Call owner.
GUnderson 4-3481
BARBER SHOP — Living quarters furnished in rear. Estab-Ushed 45 years. Fully equipped. Owner retiring.
Call— JUniper 8-8890
BAKERY — Northwest side. 3 man shop.
Call owner. Mulberry 5-3405
GRILL - HOT DOG & COFFEE SHOP — 4 rooms. Priced very reasonable. Call owner SEeley 3-8627 or inquire at
1446 W. Polk St.
G^CERY . MEAT MARKET & 4 room flat above with gas beat. Store remodeled, new store front and new electric boxes. Must sell due to illness. Call owner.
SPaulding 2-6711
"Igralnica?" je vzkliknil vitez. "Bogme, sam sveti Duh te je navdehnil! Daj pištolo; kje je igralnica ?"
"V notranjem mestu, gospod,
V	Medvedji ulici. Ne morete je izgrešiti, ker stoji pred vrati vse polno lakajev in kočij."
Capestang je že tekel v Med-vedijo ulico. Nekje pri sredi ulice je našel igralnico, na katero se je zanašal Cogolin. Vitez je planil v prvo nadstropje in skozi predsobo, napolnjeno s služabniki v sijajnih livrejah. Eden izmed njih ga je vprašal po imenu, prijavil ga in mu odprl vrata. Pustolovec je stopil v prostorno, razkošno opr-emljeno sobano, kjer se je drenjalo okrog igralne mize kakih petdeset gostov, gospodov in dam, velikašev in revnih plemičev. Ob zglavju igralne mize je sedela s smehljajočim obrazom gospodinja priporočljive hiše.
Igralna miza je bila kaj umetna reč, podobna današnjim biljardom, samo da si videl na njeni površini sedemdeset majhnih jamic. Vsako jamico je tvorila slonokoščena skledica, ki je imela na dnu vrezano številko. Na posebni mizici pred lastnico je stal si ebrn krožnik in srebrn vrč.
V	vrču je bilo sedemdeset koščenih kroglic, katerih vsaka je nosila takisto svojo številko, od 1 do 70. Igralec je pristopil k mizi ter položil na krožnik cekin, nato je segel v vrč in vzel iz njega krogljico, ki jo je obdržal do odločitve. Kadar se je vrč izpraznil, je ležalo na krožniku sedemdeset zlatih pištol; igra je bila popolna. oGspodinja je tedaj vstala in vrgla večjo slonovinasto kroglo z močjo na biljard; krogla se je odbijala od roba do roba ter begala semintja, dokler ni obtičala v kaki jamici. Kdor izmed igralcev je imel na kroglici številko, ki je bila vrezana v tisti jamici, je zadel, lastnica mu je izročila šestdeset in eno pištolo, ostalih devet pa je obdržala. Dočim je imel igralec neznatno upanje, da utegne pridobiti z enim samim zlatnikom šestdeset drugih, je imela gospodinja gotovost, da jih zasluži pri vsaki igri devet, ne da bi sama kaj tvegala zanje.
Vitez je stopil k madami ter storil, kakor je videl druge; vzel si je kroglico iz srebrnega vrča in položil s trepečočim srcem svoj poslednji zlatnik. Krogljica je imela številko 17. Pol ure je moral čakati, preden mu je povedalo splošno zgrnjenje gostov okrog mize, da se bliža usodni hip. Gospodinja je vrgla kroglo, ki je begala dolgo, predolgo, in padla po mnogih ovinkih v eno izmed srečonosnih jam.
"Gospoda," je kliknila mada-me, "številka 17 je zadela!"
"Corbacque!" je dejal vitez ves osupel, "da se nisem prej domislil tega zaslužka!"
EAST


LET'S MAKE*CLEVELAND THE HEARTED
LOCATION IN THE NATION.^
*AND THAT INCLUDES ASHTABULA,СиулНООА, !j GEAUGA^LAKE AND LORAIN COUNTIES.
Okrog njega se je vzdignil zavistni hrup, ki je sledil sleherni partiji.
"Sedemnajstka!" je zastokal gaidni častnik. "Imel sem jo trikrat po vrsti, pa nisem dobil; in baš to pot sem jo moral pustiti! Da bi jo kuga, hudičevo sedem-najstko!"
"Gospod," je poprosil ženski glas, "ne obdržite sedemnajstke, pustite jo meni!"
Igralec, ki je zadel, je smel pridržati svojo številko za drugo partijo.
"Z veseljem, madame," je odgovoril Capestang in položil kroglico na pladenj.
Ženska je željno segla ponjo ter plačala zlatnik, dočim je vitez prešteval svoje bogastvo. Kroglice so zrožljale v vrč, in družba se je pomirila. Baš tedaj sta izpregovorila dva izmed igralcev par zamolklih besed in se pomembno spogledala, kazoč £.i viteza z očmi. Eden se je naglo vzdignil ter odšel, drugi pa je sedel zraven mladega, nenavadno lepega dekleta, ki se je takisto trudilo na vse pretege, da bi zbudilo Capestangovo pozornost. Ta mladenka je bila Marion Delorme.
Ali vitez je ni opazil; resnobno je segel z roko v vrč ter izvlekel novo krogljico, ki je imela številico 25.
Cele pol ure je trajalo, da je oddala gospodinja zadnjo številko. In spet je zavladalo tisto veliko molčanje; spet je zbežalo sedemdeset parov plamenečih oči za kroglo—spet se je začul last-ničin glas;
"Gospoda, številka 25 je zadela!"
Vitez se je kar ustrašil te vztrajne sreče; toda brž je premagal začudenje ter spravil novih šestdeset pištol.
t
spmm&mm
Don't Be Careless with Cigarettes!
Don't give fire z place to start!
"Bogme," je dejal smeje, "пе| vem, zakaj ne bi zadel še tretji- j krat!"
Possgel je v vrč in dobil topot številko 3.
"Gospod," je vzkliknil takrat znan glas zraven njega, "pustite me, prosim vas! Vaše dvorjenje postaja preveč žaljivo!"
Capestang se je naglo ozrl, spoznal Marionko Delorme in jo prijazno pozdravil. Hkrati pa je spoznal tudi vsiljivca—Concini-jevega razbojnika L.ouvignaca!
"Vitez," je zaprosila Marion, ki je hila vsa mična v svoji žarki jezi, "bodite tako dobri in spremite me do voza, da se rešim tega gospoda!"
"No bojte se ga, madame," je rekel Capestang. "Zdaj, ko ima moža pred seboj, bo gospod na-mah krotak kakor jagnje."
"Ker me je videl par krat v dvorcu maršala d'Ancre, si domišlja, da me mora ljubiti, in si lasti pravico nadlegovati me z neslanimi razodetji ..."
"V dvorcu maršala d'Ancre! Kaj hudiča pa ste iskali v tistem morilskem brlogu?"
Louvignac, bled kakor smrt, je vstal in stopil h Capestangu. Grobna tišina je zavladala okrog njiju. Nekaj plemičev, ki so slišali zadnje vitezove besede, se je potihem ukradlo iz sobane, da ne bi bili zapleteni v tako nevarno stvar.
"oGspod," je škrtnil Louvignac, pijan od gneva, "ali ste morda pripravljeni ponoviti te besede na drugem kraju?"
"Kjerkoli vam drago, gospod," je odgovoril Capestang z mrtvaško hladnim glasom, "izvzemši znano vam sobo v Concinijevem dvorcu, kjer se vas zbere šest na enega."
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo. dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet. določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENđicolt 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Prestrašeno mrmranje se je oglasilo med igralci. Toda lastnica, hoteč morda preprečiti škandal, je s povzdignjenim glasom naznanila igro. Vse je planilo k biljardu.
"Gospod," je dejal Louvignac z mrklim nasmeškom, "čakam vas na Menjalskem mostu. Kraj je pripraven, da vržem vašo crko ribam v jed!"
"Krasno! Čez pol ure pridem in va-s namočim v Sekvani. Gospod zavratni morilec ima še mojo kri na obrazu," ga je predstavil navzočim.
Louvignac si je nehote posegel z roko na lice. Vitez je bušil v grohot. Pobijač se je obrnil k vratom.
"Gospoda!" je viknila madame tisti hip. "Številka 3 je zadela!"
Capestanga je obdalo ploskanje, čestitanje in škrtanje z zobmi.
Spravil je svoj dobitek: s poslednjim izmed zlatnikov, ki jih je stisnil Cogolinu hvaležni Lureau, je priigral stoinosemdeset pištol!
Nato se je obrnil k Marion, ki je trepetajoč prisostvovala njegovemu nastopu.
"Saj ne pojdete?" je zaprosila. "Kajneda ne?"
"Kam? Na Menjalski most? Tem rajši, madame, ker moram itak premen jati ves ta drobiž v dublone."
"Oh ne! Ubijejo vas!"
"In če bi me?" je dejal galantno. "Za vas madame, je pač vredno umreti! Toda ne bojte se."
"Mari ne veste, kdo je ta človek?"
"Louvignac je; poznam ga."
"Ali niste slišali, kako se je pravkai zgovarjal o vas z Ba-zorgesom? Oba sta najemnika maršala d'Ancre. Jaz sem slišala Zmenil?, sta se, da se dobita na Menjalskem mostu. Varujte se, vitez: zaseda se vam pripravlja!"
"Ako sta samo dva, ljuba moja, pojde vse po sreči. Malo širje zinem, pa bo. Govoriva rajši o vas. Kaj delate v igralnici? Man potrebujete denarja? Petnajst" sto liver, ki jih premorem, vam je z veseljem na razpolago. Oprostite, če vas moja ponudba zali."
Marion pa je odkimala.
"Vitez," je izpregovorila z drzno, a vendar ljubko odkritosrčnostjo, "res je, da sem prišla v Pariz % namenom, prodati svojo lepoto za čim najvišjo ceno; toda ne kršite mi srečne zavesti, da sem se darovala vsaj enkrat od srca! Kaj delam tu, me vprašate? Paiiz spoznavam. Včeraj na pridigi pri Naši Gospe, nocoj v igralnici, jutri drugje. Mnogo preveč sem že videla in slišala • • Varujte se, vitez, in pridite jutw k meni: tu ne morem govoriti, kakor bi rada."
(Dalje prihodnjič)
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
QUALITY -AT A PRICE-yEM^^ERMS
IVanhoe 18288 ^	1 бЗД^ ^^%er:06 Road
STORE HOURg: . Monday. :lIl%^sdoy.,	(P З"-jp.M.
Tuesday-Saturday 9;.A.M. to 5 -rf^ Wedhesd^^^^	il 2 Noon
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Beti Franklin gives you feme expert advice about Payroll Savings
"What thovgfi you Rave found no Treafurc, Diligence
is the Mother of Good Luck."
Ever wished you had $1,000, $5,000 or more? Today, it is actually easy to save such large sums— through the Payroll Savings Plan. Here's how: you just name a sum to your company's pay office. Each payday, that amount will be withdrawn from your pay, and invested for you in one of the world's finest investments, U. S. Series E Savings Bonds!
Little Strokes fell great Oaks.**
See how quickly your savings grow, because Savings Bonds earn good interest—3% when held to maturity. Sign for as little as $5.00 a week and in 9 years, 8 months, you'll have $2,850 cash.
"Have you fomewhat to do To-morrou, do it To-day."
Start making your dreams come true right now. Sign up for Payroll Savings today. Or, if you're self-employed, invest in Savings Bonds regularly when you bank. I/ you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds which pay interest semiannually by Treasury check.
"Remember what Poor Richard fays;
Many a Little makes a Mickle."
n» U. Ш. Оввттиши đtm mt рву fmr tki* adutrtiting. The Tmnay Dtparlmtnt thanlu. tor their palriocic donation, the Advertiimg Council and
ENAKOPRAVNOST
J