DELA VSKO Slovenci in llsiijani bodo v bratskem ob* /emu proslavili v mestu in po vaseh V. obletnico II. zasedanja AVNOJ-a in III. obletnico proglasitve FLRJ. Te proslave bodo v znaku poostrene borbe proti trockistični in nacionalistični skupini. teto IV, čt. 21. — Uredništvo ni. Mimfort 3 - Trst Trst, 27. novembra 1948. Spod. in ahbon. postnlc II grnppn • Cona: ]I) ML, 7 JL, 2.50 din p p Q ^ ^ Slovansko-italijanske demokratične množice bodo proslavile obletnico AVNOJ-a m zdrave sile jiigiouaiisidh narodov nfl* SV h ali Na Mlutlst ‘nBt ka ijaie osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) , svojem II. zasedanju sprejel zgo-' nTSvinske sklepe, ki pomenijo rojstvo a- '»ve Jugoslavije. ! naH Na tem zasedanju so predstavniki i taiudstva odstranili z oblasti izdajalske ene> kapitulantske protiljudske klike, ^.iMinjene tujim imperialističnim silam, tr uzakonili oblast ljudstva. Narodi Jugoslavije so se tedaj pro-"'Ovoljno združili v novo ljudsko dr. W na temelju popolne enakoprav-, '»sti ter pravice vsakega naroda do J ^moodločbe. S tem je bil omogočen bodoči razvoj ___vgoslovansklb narodov v praven so. TTpIllizma, ki je bil za časa cgrodno c Jlobodiine borbe in je Se danes glav. ia“e|l cilj borbe in naporov vsega delovala ljudstva Jugoslavije, i id Izdajstvo trockističnega vodstva, ki [bli** izoliralo Jugoslavijo od ZSSR in gniJlžav ljudske demokracije, edinih g^renih zaveznic, pa je resno ogrozi-ja( njeno socialistično graditev in nje-■ Ja neodvisnost. . Demokratična gibanja vseh dežel so dosodila to Izdajstvo Titove klike, a ;n'*ockistični voditelji kjub temu še na. jna-^je vztrajajo v svojih nacionaiistič-zablodah, katere skušajo celo širil1 b drugih deželah, da bi tako še po. . ilobili razkol, ki so ga izvršili v sve. demokratični fronti. itv8Po ukazu svojih nacionalističnih go-Jdjodarjev je Babičeva klika potem, di» je poteptala slovansko italijansko arOflatstvo in izdala enotno demokratlč-ta> fronto na STO, zlorabivši slavno UoJke Osvobodilne fronte ustanovila ^ .jovo samoslovensko nacionalistično 'eZ>a„izacijo v namenu voditi neiz-i 'Tinsno borbo proti demokratičnemu ! i^iotiimperlalističnemu bloku po vzor. iblW* italijanske šovinistične zveze. n3-S svojim paktiraujem z Izdajalci iz .jjVmokratske zveze ter s klčvetanjem 5 ' Jhnokratlčnega gibanja v svetu in zla. 1 Se v 'rrstu sc I* ta druščina pok. jncHcnih razbijačev in klevetnikov po. rŽ8Wvila na stran anglo-amerBkeg^ !in-^tializma. hfa Da preprečimo nadaljevanje tega iz-lD3jalskega početja in nadaljnje razbi. rS' JttJe slovensko-italijanskega demo. ^'jtatičnega pokreta na STO, pozivamo iiiioite demokratične Slovence, da se trdno brcnejo Osvobodilne fronte in da se 0b-' okviru SIAU in vseh demokrntič. , organizacij še odločneje bore pro-J * 11 tujemu imperializmu ter njihovim . jtentom-šovinistom in izdajalcem de. isK1 '»Vntga ljudstva. , Le z dosledno borbo proti odkritim prikritim zaveznikom imperializ-.<{#) na STO bomo dosegli popolno e-"L »Inost vseh demokratičnih sil ter s 1 -j 'to nudili najuspešnejšo pomoč ju-;ii j^lovanskim narodom, da se osvebo-jd' *t izdajalskega vodstva in se tako po-Jivuo vključijo v svetovni protiim-. JtfiaMstlčni blok pod vodstvom So-'ktske zveze. ift0'. Živel 29, november . rojstni dan o '' »ve Jugoslavije! ,tiS' Živela enotnost vseh demokratičnih jil-v' sveta v borbi proti imperializmu 4 ohranitev miru! Zivejo slovansko - italijansko brat-[Jo - temelj demokrztične fronte Tajuištvo Osvobodilne fronte STO .............. ..................... Največji praznik slovansko-itali-janskega bratstva je pred nami. Proslava obletnice AVNOJ-a in proglasitve jugoslovanske republike je najkonkretnejša zaobljuba delovnih in demokratičnih množic našega ozemlja, da bodo nadaljevale borbo in razkrinkavanje tukajšnje Titove agenture, ki zadnje čase napenja vse svoje sile, da bi ji uspelo v Trstu, kar ji je izpod-letelo v mednarodnem merilu. Povsod so bile in bodo, še posebno jutri 28. novembra, proslave po mestu in podeželju. Vsak demokrat, Slovenec in Italijan, vsak delavec in kmet, vsak naprednjak bo skupno z nami dokazal svoja bratska čustva do jugoslovanskih narodov, ki so si pred petimi leti preko kvojih svobodno izvoljenih predstavnikov začrtali nadaljnjo pot k razrušenju buržoaznega režima in k vzpostavitvi nove države, kjer naj vlada delavski razred in mali kmet. Proslavljali smo vsakoletno ta dan, ker nam je bil pri srcu, zlasti zaradi tega, ker smo bili tudi mi blizu jugoslovanskim narodom za Od 4. do 5. decembra bo sindikalni_kongres Zaupanje delavskega razreda v zasedanje svoje razredne organizacije Prihodnjo soboto se bodo začela dela kongresa Enotnih sindikatov. Kongres bo trajal dva dni. V vseh tovarnah, podjetjih, v okviru vsake tvrdke, po vaseh in po naših man-drijah, povsod, kjer živi in dela delavec in kmet, uradnik in delotmi človek so že bile volitve delegatov, ki bodo prisostvovali kongresu, se udeležili razpravljanja in diskusije na najvišjem forumu sindikalne organizacije, ki bo končno resničen in veren izraz teženj, želja, hotenj in potreb našega delavskega razreda in delovnih množic našega mesta in našega ozemlja. Ta naš kongres mora izpolniti in rešiti velike naloge, ki stojijo pred njim in ki mu jih narekuje sedanja svetovna politična situacija, položaj našega ozemlja in položaj našega delavskega razreda. Vsekakor je ta kongres velike važnosti za ves tržaški delavski razred, ker njegove priprave spremljajo z zanimanjem in zaupanjem ne samo člani Enotnih sindikatov, marveč tudi delavci, ki so vpisani v Delavsko zbornico in ki vidijo v njem kongres vsega delavskega razreda brez razločka političnih, nacionalnih in verskih , razlik. Moremo reči in poudariti, da j bo ta kongres korak naprej k sindikalni enotnosti, ne samo, ampak da bo kongres, ki bo simboliziral sindikalno enotnost, ki bo v znaku sindikalne enotnosti. Kako je torej mogoče, da je prišlo do tega? Kako je mogoče, da gleda ves tržaški delavski razred nanj z zaupanjem in zanimanjem, medtem ko bi bilo to v prejšnjih pogojih skoraj nemogoče, zaradi ostrega nacionalnega boja, ki so ga podžigali in ga še vedno, danes bolj kot kdajkoli, podžigajo delodajalci, kapitalisti in agenti ter hlapci imperializma? To je mogoče, ker smo izločili iz svoje razredne organizacije vse nacionaliste, ki so se z raz. bijaškimi nameni vrinili v naše vrste. To je mogoče, ker se je izločilo razne Vojmirje, Franoviče, ki so s svojo «dosledno» avanturistično politiko zakrivili, da je del tržaškega delavskega razreda zasovražilo svojo edino razredno sindikalno organizacijo. Seda; so te ovire odpadle, sedaj ni namernih razbijačev v naših vrstah, sedaj je naš delavski razred očistil iz svoje srede vse tiste, ki so detnagoško kričali, da hočejo enotnost, medtem ko so podtalno dajali ukaze o razbijanju vsakega poskusa enotnosti, kakor so delali m delajo kapitalisti. Zato bo naš sindikalni kongres zasedal ob simpatiji vsega našega delavskega razreda, zato si bo lahko ob pomoči vseh delavskih množic začrtal nadaljnjo linijo za bor-bo proti imperializmu, za borbo proti kapitalizmu, za borbo proti uničenju naše industrije, za borbo proti Marshallovemu načrtu in tu- di za borbo za spoštovanje in uveljavljenje Mirovne pogodbe, za borbo proti vojnohujskačem, za borbo za naše, slovenske narodnostne pravice, za borbo za delavske in kmečke interese, za borbo k združitvi in zedinjenju vsega našega delavskega razreda in delovnih množic. Dnevni red Kongresa Zveze E-notnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja je sledeč: t. Izvolitev kongresnega predsedstva; 2. Izvolitev delovnih komisij; 3. Poročilo o borbi delavskega raz. reda v Trstu in v svetu (ref. De-stradi); 4. Poročilo o delovanju sindikatov za rešitev konkretnih problemov de-lavskega razreda (ref. Radich); 5. Organizacijsko poročilo (ref. Slavec) in poročilo o Statutu (ref. prof. tVeiss); 6. Poročilo delovnih komisij, odobri, tev Statuta in resolucij; 7. Izvolitev Centralnega odbora, Raz. sodišča in Revizijske komisije. Oti; ab*j ivd" ;,10 W ,isi' hi- iO'\Ker DA BOMO SLOVENCI IMELI SVOJ LIST Vse za “Delo„ se ie Babičeva izdajalska (L-i'« polastila glasila OF Primor-;črt#!ak?a Dnevnika, ter ga začela zlo-■ufT za svojo nizkotno borbo : iK^i silam svetovne demokracije 1 t, Proti interesom tržaškega delov- ljudstva, je slovensko Ijud-jflirff0 večino vztrajneje zahtevalo čd'* lj1|V slovenski časopis, ki hi cdra-pP ij hjegove resnične težnje ter ne jsHk Potvarjal resnice, kot delajo to •n' k Kraigherjevih ukazih slovenski ‘at- ‘slični listi. Samo od sebe je 5‘‘ lo. že v septembru zbirati pro-)i5v°ljne prispevke za novi čašo-■n0fatl do znali pravilno braniti interes# 1 vsega prebivalstva, bodo Enotni sv sindikati te dni predložiti VbjašKjKJ* upravi sledečo resolucijo, ki vsle®°^_ važnosti tega vprašanja, objavlja^rj mo v celoti. pfi ttPodpisani mali poljedelci in mostojni zemljiški obdelovalci, vajoči pri Sv. M. M. Sp. in Zatem potom obračajo do cenj. Ura' da za kmetijstvo pri V. U., v svtl*r intervencije pri ravnateljstvu Tl.1 E.G.A.T.-a za dosego znižanja c vodi, ki se uporablja v poljedelsk, svrhe. Podpisani kmetje pridelujtfni jo v večini zelenjavo za kritje n treh tržaškega trga. Ze za časa šizma so bili kmetovalci deležntsa znatnega znižanja na ceni vode kmetijsko uporabo. Sedaj pu ravnateljstvo A.C.E.G.A.T.-a saTnojiln voljno izenačilo ceno vode za ?ct>»er> tijslco uporabo z ono, ki se 1 družinske svrhe. Upoštevajoč, _ “T10 je bila cena vode v zadnjem ča^Bol ponovno povišana ler vsled uporabe iste za zalivanje povrtKtj» ne, je kmetom na ta način fldart. br sko nemogoče še nadalje pridcl°jej( vati zelenjavo, tudi iz razloga, je tržna cena zelenjave padla. *ja. tega razloga se vpraša, da se goči kmetom nadaljno pridcloVB%ol nje zelenjave za potrebe usz prebii>alstva ozemlja in sicer olajšavami na ceni vode za ^ tijsko uporabo, olajšave ki so bili še prej deležni. Zaupajo na , zumevanje zgorajnavedene ^ A \ ter pričakujejo tozadevno f zagotovilo* Ofeeiania gosp. 6alloway Gospod Galleway, načelnik Ev ropske gospodarske kooperacije (ECA) za Trst je imel pred dnevi tiskovno konferenco, na kateri je razložil, po svoje, nebroj številk, ki naj bi pričale o veliki pomoči, bi jo nudi Marshallov načrt Trstu Predvsem moramo podčrtati, ds Be je ob uvodu svojega razpravljanja zagnal z vikom in krikom proti komunistom in demokratičnim silam sveta, k* se bore ravno proti temu gospodarskemu načrtu za obnovo Evrope, ki je nič drugega kot izraz ameriške imperialistične politike vmešavanja v evropskih za-padnih deželah. Medtem ko je trdil v nadaljevanju svojega poročila »miroljubnost« in »apolitičnost« tega načrta, ni pozabil »komunistično nevarnost«, Sovjetsko Zvezo in SPOŠTUJMO MIROVNO POGODBO UKINITE NEZAKONIT ODLOK Mnogo se je že pisalo o odloku Okrajnega ljudskega odbora u Kopru od 26. aprila t. I., po katerem morajo vsi prebivalci juyoslorxm-skega področja STO zaposleni v Trstu obvezno zamenjavati vsakih petnajst dni od svoje plače po 5000. metrolir na vsakih petnajst dni v jugolire po uradnem tečaju tri proti ena. Ta nepopularen odlok je naletel pri prizadetih na splošen odpor, tembolj še Zaradi tega, ker ti delavci nimajo pravice do nakupa v garantirani preskrbi kot delavci zaposleni na jugoslovanskem področju. Navezani so predvsem na nakup življenjskih potrebščin bodisi v Trstu bodisi v coni B prešli prodaji po mnogo višjih cenah. Seveda odgovorni utemeljujejo ta odlok z najrazličnejšimi argumenti, ki drže alz pa tudi ne drže. Eden takih je n. pr. zaščita konsumen-tov jugoslovanskega področja, ki bi se sicer držal, če bi se dosledno izvajal, /zgleda pa, da metrolire, ki so jih prejemali Ukmar, Lau- re-nti, Stoka in drugi »rasi« cone B, niso bile v k var tamkajšnjim potrošnikom, čeprav so bili ti gospodje na vezani le ns nakupe v coni B, ker do nedavna niso hodili v Trst. Prizadetim je še posebno nerazumljivo to, da se tako tn drugače zbrane metrolire trosijo na lahek način ze povečanje udobja raz. nim izvoljencem, ki žive stalno v Kopru, dočim marsikateri uslužbenec, ki se dnevno vozi iz Trsta v Koper v službo, dobiva za življenje v Trstu plačo le v jugolirah ali pa zelo skromen del v metrolirah, Vrh vseh drugih razlogov, ki govore proti omenjenemu odloku O-krajnega L. O. v Kopru, je najbolj tehten, da je ta odlok popolnoma protizakonit, tako v luči Mirovne pogodbe, kakor tudi veljavne zakonodaje jugoslovanskega področja. Mirovna pogodba z Italijo namreč v 11. členu 7. priloge izrečno določa, da ostaja na STO metrolira zakonito plačilno sredstvo, dokler guverner in stalna vlada STO ne določita nove tržaške valute. Prav tako pa je odredila Vojaška uprava JA s svojim ukazom od 18. oktobra 1945, ki do danes še ni bil preklican, da ostaja po izdaji jugolire, metrolira če nadalje zakonito plačilno sredstvo. Jasno je, da O-krajni odbor v Kopru ne more preklicati ukazov VUJA, še manj pa spreminjati določila Mirovne pogodbe. Oblasti cone B smejo zahtevati, da se vsi drže določenega valutnega razmerja tri metro za eno jugoliro, nikakor pa nimajo pravice odvzemati s težkim delom prislužene metrolire, odnosno jih prisilno zamenjavati v jugolire. Vojaška uprava JA naj zato kot zaupna oblast Varnostnega sveta OZN poskrbi, da bodo vse podrejene oblasti spoštovale določbe Mirovne pogodbe in upoštevale njene lastne ukaze. Kot prvi ukrep v tem smislu, naj ukine nezakoniti odlok Okrajnega L. O. v Kopru tei proglasi ničnim vse obsodbe, ki so bile izrečene na njegovi podlagi. S ilneST5 lilia-fr k** vse druge države ljudske decnokl3 Pfl V bistvu je tukajšnji predstsTjOs nik Marshallovega zasužnjeval*1®6” načrta povedal, da bo ta načrt jal dela tržaškim delavcem, bodo nekako vzdrževali polibcl nastopov (to ni rekel odkril0- ^ je dal razumeti), medtem k° , neumno da bi zaposleno deset : 1 lavcev, kjer jih je lahko sarn,0; ,t>3 c;•' dem«. To je torej njegova ° . ,-v. t5< in obljuba ameriških monopol'5 ^ Sam on s svojimi lastnimi be5^aJ-. mi priznava torej, da ^e. ^ shallovega načrta v našem ,qV ^ stu ne bo šlo brez novih odpo^g)^ in novega povečanja brez,Pc- ^se ^ ■ vojske Kaj nas torej hridel0 ^ j, tiste številke, ki jih je ta navedel, ko nam še te obetajo -še življenje. Vsekakor pa jc gospod '-;al ■ndllj dober odvetnik interesov arne'pctiJ>fO kapitalistov in ameriških P° J jz-ltn ko narn obljublja, dn bo kma postavila svoje šotore v na^<>Ifl],jbarl ^ stu tudi ameriška tobačna ki bo izpodrinila druge teju v družbe, jih upropastila i« * oseH povzročila nov porast nih. Ta gospod pa se >'* ' hreZ-niti n ZVU, ko podaja številk0 poselnih, ki ne odgovarjat0 nie'{|3 ci. On pravi, da je v na5f, n k° ki stu 18.000 brezposelnih, me*'1 . ZVIT pravi, da jih je 22.00(\,ed' tistih delavcev, ki so bil* v P ^lo, P njem času odpuščeni. Upamo jjj da ne bodo tudi tiste štev' jih je navedel gospod G**^ ^j.ez- Sji tako »resnične«, kot tista fb poselnih. Pismo O. Z. Enotnim sindikoto^. c . V mesecu avgustu t. sindikati poslali na D0 spo«*_ *k| združenih narodov obš‘i" uico, v kateri so podrobno U žili vse probleme naseg zt>gZ*r V ■rtua (izplačila odškodnin ^šT-00 ! i gradnjo nove ceste, voja V, ninc, i. t. d.). ,, * 0Z1* °re, e, Te dni so ES Prejelx %uje J govor, s katerim ta P° r^n v1 jem spomenice ter da svoj0 61 govor, s katerim - ter da 00 v pretres, učitelj borili tudi z** OSP0' |j F Avanturistična politika jugoslovanskih voditeljev TAJNA KONFERENCA BEOGRAJSKIH KOMUNISTOV kritika I.U. odgovarja resnici Poziv na borbo proti Titovi kliki Dotaknili se bomo vprašanja pro-j^ovjetskega stališča sedanjih na->ba(balističnih voditeljev Jugoslavije naJi KPJ. Njihovo protisovjetsko ° jiližce, ki je prišlo do izraza na V. jE^gresu KPJ, je naravno prišlo Izu-Hi do izraza na II. kongresu KPS. vncjKaj pravi Kardelj? V svojem re-bofatu je dejal; ko govori o resolu-■esdi IU in o stališču vseh Kompar. Jni sveta: iški prvi vrsti v odnosih med so-ističnimi deželami, kajti one jim djo samo škodo«. h11 Bolj naprej pa sam Kardelj s iiRftjimi besedami priznava, da «go-■(«1^» iu nj gonja, marveč pravična bratska kritika, ki jo nočejo clfHojeti taki oholeži, kot je on sam R^liJruščini Tita, Djilasa in Ranko- pravi potem pori o kapitalističnih Kardelj, ko elementih ,,l0*£aj Sr " ™ vasi? To-le: ^gJBogati gruntarji (noče reči ku-j{Wi, op. ur-) drže v rokah mnogo glavne tržne viške, drže v ,5{ifah kruh, mast, meso in vse ti-trtOf, V ČEMER NASE DELOVNE OZICE PO MESTIH... TRPE 'tdANJKANiE«. Nadalje: sKapi-itični elementi dajejo ne samo r socialističnim meram ljudske ttsti, ampak se poskušajo tudi Etično nasloniti na del delovnih 'čkih množic, predvsem na ■Anje kmečke množice, a včasih a' ‘ Vse kar pravi Kardelj v drugem delu citatov iz njegovega govora, dokazuje pravilnost kritik resolucije Informacijskega urada, VKP (b) in drugih bratskih Kompartij. Tu se vidi, kje tiči protisovjetska politika sedanjih jugoslovanskih voditeljev, ki po eni strani odbijajo, kot neresnične in «klevetniške» vse kritike in trditve internaciona. listov, medtem ko po drugi strani pa v svojih govorih in izjavah priznavajo, da je položaj v Jugo- slaviji zelo resen, če ne katastrofalen zaradi politike male peščice političnih avanturistov, oholih ljudi, demagogov, ki trdijo da, ((važno je, kaj gradimo, ne pa, kako gradimo...«, kakor je dejal Tito v govoru pred Srbsko akademijo znanosti v Beogradu dne 12. novembra t. 1.. Vse navedbe Kardeljevega govo-ra smo jih vzeli iz Slovenskega Poročevalca z dne 15. novembra 1948, leto IX. št. 272. Sikami «Nova borba — pod zastavom internacionalizma«, list jugoslovanskih komunistov v Pragi, prinaša vest, da je bilo dne 11. oktobra 1948. v Beogradu posvetovanje večjega števila komunistov, nepar. tijcev in mladincev — delavcev in nameščencev raznih tovarn in podjetij v Beogradu. Posvetovanje je bilo tajno. Prisotnih je bilo 104 to- Clanek «Nave Borbe» o kongresu ES Jugoslavije KONGRES SINDIKATOV IZDAJA PROLETARIATA Prinašamo nekaj odlomkov iz članka «Nove Borbe«. Stanje v vrstah delavskega razreda in posledice tega stanja, ki se odražajo na gospodarski razvoj zemlje, vsenarodni val protititove-ga razpoloženja v deželi in končno ponovni poskus povezave delavcev in njihovih sindikalnih organizacij za protimarksistične, likvidatorske in nacionalistične pozicije, na katerih danes stoji CK KPJ, so prisilili vladajočo Titovo skupino k sklicanju sindikalnega kongresa. Tako so Enotni sindikati Jugoslavije od 25. do 28. oktobra t. L, štiri leta po svoji ustanovitvi, imeli svoj Prvi kongres. 1 Pričakovalo se je, da bodo delegati kongresa, kot predstavniki najbolj revolucicmarncga razreda, razčlenili in diskutirali težak položaj, v katerega je izdajstvo Titove skupine privedlo ne samo delavski razred in njegove sindikate, marveč vso ljudstvo in dežedo. Pričakovalo se je, da bodo delegati zaradi tega položaja podvzeli odgovarjajoče ukrepe. Ko bi bili delegati za kongres izbrani demokratično, to bi se zgodilo. Kongres pa je bil namišljen in planiran za popolnoma druge na- j mene. Kongres je imel nalogo, da potrdi izdajalsko politiko Tita, Kardelja, Rankoviča in Djilasa, kakor tudi obstoječe stanje v Centralnem odboru Enotnih sindikatov. Za izvolitev delegatov ni imela vodilna vlogo delavska množica, marveč preizkušen Rankovičev a-parat. Zaradi tega je že prej jasno, kakšna bo procedura dela, predmet diskusije in kakšni bodo sklepi kongresa. Govor Kidriča, s katerim se je stvarno začel kongres, je potrdil pričakovanja. Čeprav je poudarjal v svojem govoru potrebo ]X) še večji mobilizaciji delavskega razreda »v tem usodnem letu« za avanturistično in neodgovorno zamišljeno Petletko, ni pozabil povezati vse to z banalnimi napadi na dežele ljudske demokracije, na čelu s SZ in njihovih Kompartij. V resnici je on dni ton vsemu kongresu, ki ga je v sličnih varijacijah vsak govornik ponavljal do konca. Čeprav so začeli vsi deli gospodarskega stroja škripati, ta nepopravljivi odpadnik od naukov Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina še nadalje trdi, da je mogoča graditev socializma v Jugoslaviji brez pomoči SZ in ljudskih demokracij. Ko je govoril o tem, je Kidrič dejal: ((Danes moremo podčrtati, da bo plan za leto 1948 uspešno izvršen, kljub psem okolnostim in z reševanjem zaprek«, ter da bo to ((moški in socialistični odgovor našega delavskega razreda -na brez-načelno in nesocialistično kampanjo proti naš-i deželi, ki gradi socializem«. Toda te trditve tega z buržoaznim nacionalizmom zaslepljenega prenapeteža jih nihče ne vzame reso. So važne v kolilcor so dale svoj pečat celotnemu poteku kongresa Enotnih sindikatov. V istem duhu in z istim ciljem je podal svoj referat na kongresu Djuro Salaj, predsednik Centralnega odbora. Del tega referata je posvečen pojasnjenju volge delavskega razreda v graditvi dežele in petletnega gospodarskega načrta. Popolnoma pravilno je, da se podčrta delavno junaštvo našega delovnega ljudstva. Prav gotovo je, da je delavski razred naše dežele [sokazal v povojnem času redek primer delovnega navdušenja in požrtvovalnosti. Lepo je torej, da je Centralni odbor ugotovil ta dejstva. Toda. članstvo sindikatov je pričakovalo še nekaj druge, ga. Hotelo je vedeti, kako gleda njegovo vodstvo na pojav naglega upadanja delovnega navdušenja, pojav bi se moralo podvreči izčrpni analizi, ki bi privedla do zelo interesantnih odkritij. Vsekakor je Boris Krajgher mislil nekaj povedati, ko je na Pie-narnem sestanku OF Slovenije, 19.X. t. I. dejal: ((Glavna naloga je, da ne dopuščamo, da bi ta kampanja slabila delovno navdušenje in osredotočenje vseh sil v borbi za izvedbo Petletke«. Mi pojasnjujemo te njegove besede, s tem, da je on mislil na obstoječi pojav, proti kateremu se je treba boriti. Ravno zaradi tega je čudno, dg to ne vidi Centralni odbor sindikatov in da se ne skuša dotakniti tega vprašanja. Centralni odbor pa dela to iz preprostega razloga, ker bi moral v tem slučaju konstatirati. da je to (Nadaljevanje na 4. strani) CHURCHILL: Maršalova politika v Jugoslaviji je sijajna ia je dobro, da ne pristopa Maršalovemu načrtu, ker bi odkrito pristopanje Maršala k Maršalovemu načrtu samo škodilo Maršalu v deželi in Maršalovim načrtom glede Jugoslavije... EDEN IZMED NEPOUČENIH: Toda to je žalitev generala Maršala! CHURCHILL: Ampak se ne menimo o njemu, marveč o maršalu Titu!... varišev in tovarišic. Tovariši so na tem posvetovanju diskutirali c stanju y KPJ in v Jugoslaviji. Iznesli so se problemi o organizaciji deia in se je obsodilo oportunistično statlišče CK KPJ. Iz posvetovanja so vsi prisotni izglasovali pismo CK KPJ. V prvi točki tega pisma udeleženci konference ugr izvijajo posledice nacionalistične politike CK KPJ. V dru. gi točki pa se prihaja do zaključka, da stojijo voditelji KPJ na stališču obrambe svojih osebnih pozicij, namesto da bi rešili KPJ iz močvirja, V katerega so privedli vso Partijo! Tretja točka se tiče kongresa KPJ, ki so ga bili primorani sklicati za. radi resolucije I. U. «Hežim, ki je vladal na kongresu — pravi pismo je dokazal, da ni izraz voije širokega partijskega članstva...«. IV. točka pa dobesedno pravi: »Množične aretacije članov in nečlanov Partije in celo onih, na katere je padle sumničenje, da simpatizirajo za resolucijo IU, dokazujejo o hitlerskih metodah CK KPJ, a še posebej zlogasnega Rankoviča, da bi rešili svoje pozicije. Zverinski uboj generala-polkovnika Arse Jovanoviča in drugih sličnih ljudi, smešne izmišljotine, da je hotel Jovanovič pobegniti v Romunijo pri lovu na merjasce, jasno dokazujejo brezgiavost CK KPJ v situaciji, y katero so ga privedle njegove napake«. Peta in zadnja točka pisma ugotavlja protisovjetsko in protimark-sistično stališče CK KPJ, ki izjavlja, da je mogoč obstoj tudi brez pomoč. VKP (b) in drugih bratskih Kompartij. Iz vsega tega je jasno, da član, CK KPJ predpostavljajo svoje osebne interese nad interesi članstva "Partije. »Jugoslovanska ljudstvo se ne strinja s frakcionaškin delovanjem CK KP J. Zave;. li jugoslovanski komunisti se upirajo taki politiki, napovedujejo npr,- proti tistim, ki vlečejo KPJ s pomočjo terorja na pot trockizma in Bernšlajnovega revizionizma«. Tito in njegova klika ne bosta uspelo uničiti niti z vsem svojim aparatom UDBe to, kar je zdravega in naprednega v Partiji in ki se je začelo samostojno organizirati. Tovariši iz Beograda obtožujejo CK KPJ, ker je lažno prikazal situacijo v Jugoslaviji no resoluciji IU. Komunisti in nekomunisti Beograda pravijo nadalje v svojem pismu, da je «v Jugoslaviji namesto diktature proletariata, diktatura vladajoče klike malega števila izdajalcev«. Poleg pisma CK KPJ je 67 komunistov na posvetovanju izglasovalo resolucijo. Resolucija pravi, j da se iz strani CK odgovarja na medsebojno kritiko z ostrimi represalijami; da vlada v vodstvu KPJ Iniit «nepogrešijivosti», da ko. munisti posvetovanja pozdravljajo resolucijo IU; da je agrarna poli-tika vodstva KPJ najmanišega od-(Nadaljevanje na 4. strani) te Vik: injajp sIm. ilijn me-tir Nekaj e Uežfu in pclttiki 1 A ■ se hočemo naučiti obvladati , '.''le, moramo izredno mnogo ve-i c- Ne zadostuje, da je človek me-,K0log, giti mora tudi kemik. Ka. Tse tvorijo oblaki v zraku, je ?čje velikanski laboratorij, v ^em se vršijo kemične sprejme. Te spremembe je treba ra. 2e smo dobili novo panogo Ji Je - kemijo megle. t4 zadostuje, da je človek kemik, J hiora tudi elektrofizik. V zra-jičelujejo električne sile. Kaplji-j ^ oblaku so nabite z elektriko. K, ie iskre-bliske. j.P zadostuje, da je človek elek-biti mora tudi matematik. ! 3 je najti matematične formu-V,a vse to, kar imenujejo dež, j, in nevihto. i'i tudi to še ne zadostuje: člo-h flora biti tudi tehnik, da bo i, sestaviti aparate in stroje za tiplje dežja. v«k mora biti tudi gospodar- stvenik, da bo lahko zračunal, ko-1 je napisal nemški učenjak dr. Wen-, - ' - - l— dler. V njej beremo naslednje: «Ce bodo pustinje spremenjene v plodne zemlje, lahko to povzroči spopade in vojne, kakor vidimo pri boju za kolonije. Sprememba podnebja v enem kraju zemlje bo imela za nasledek spremembo podnebja tudi v drugih krajih. To samo v tem primeru ne bo povzočilo vojn, če se bo podnebje povsod samo zboljšalo, nikjer pa ne poslabšalo. A tudi če bi se posrečilo spremeniti podnebje znotraj vsake dežele tako, da ne bi bilo v škodo sosednim deželam, bi prišlo zaradi nasprotij med interesi znotraj dežel do zaostritve političnih sporov, ki so žc-tako dovolj hudi«. Wendler ni politik, ampak učenjak. A tudi on razume, kje tiči poglavitna težava. Poglavitna težava je v tem, da imajo ljudje nasprotujoče si interese. Kako pa naj dosežemo, da bi i-meli vsi skupne interese? liko bo stal dež, koliko bo stal oblak, da bo odločil vprašanje, ali se splača umetno delati dež ali ne. Človek mora biti tudi politik, da bo lahko odločal, kako naj se ureja vreme, da ne bo zaradi njega or:šlo do spopadov z drugimi deželami. Xako mnogo je treba vedeti, če se hočemo naučiti urejati vreme. To znanje samo ne zadošča. Potrebni so tudi poskusi, in sicer tisoči poskusov. Ali lahko en sam človek toliko ve in toliko napravi? Tu ne zadostuje delo posameznikov, ampak je potrebno delo tiso-čev ne zadostuje en sam laboratorij, ampak potrebujemo več sto laboratorjev, ne zadostuje ena sama veda, ampak so potrebne mnoge vede. A tudi to že ne zadostuje. Leta 1927. je izšla knjiga o teh-ničem vplivanju na vreme, ki jo V ta namen je pač treba spremeniti ves ustroj človeškega sožitja. * * * Včasih je dobro in koristno, da si zamislimo nekaj, kar ne more biti. Zamislimo si, da se je v neki deželi posrečilo nekemu učenjaku ali skupini učenjakov, da so odkrili in dali patentirati sredstvo, s katerim se da delati vreme. Patent je pridobila »Splošna vremenska družba«. Družba je zgradila po vsej deželi vremenske postaje. Vsaka postaja ima letališče. Tisoči letal so pripravljeni vsako minuto vzleteti in napasti oblake. Skoraj vsi meteorologi dežele so v službi družbe. Cen trala sprejema naročila za dež, za sneg, za meglo, pa tudi, naj dežja ne bi bilo, ne lepo in grdo vreme. Zla vreme se bije boj. Zaželeno vreme dobi tisti, ki vež' plača. Eni zahtevajo lepo, drugi grdo vreme Železniške, parniške in letalske družbe, da prenehajo dež, sneg in megla. Na njihovi strani so tovarnarji avtomobilov, letal, biciklov, fotoaparatov, poletnih tkanin, kopalnih oblek, letne obutve in lastniki hotelov ter podjetij, ki prirejajo potovanja. Na strani dežja, snega in megle pa so veleposestniki, ki jim je dež potreben za namakanje polj in megla za varstvo polj pred slano, tovarnarji galoš, dežnikov, dežnih plaščev, volnenih in kožuhovinastih oblačil, smuči in sank, trgovci s kurivom, lekarnarji, lastniki sanatorjev in pogrebnih zavodov. Časniki prinašajo članke »O koristnosti dežja« in «0 škodljivosti dežja«, <(Q koristnosti megle« in «0 škodljivosti megle«. V parlamentu so živahne debate. Zdaj prevlada stranka lepega vremena, zdaj stranka slabega vremena. Vlade odstopajo in nastopajo. Podkupova- nje cvete boli kakor kdaj koli._____ (Nadaljevanje sledi) Predkongresno^ obdobje Enotnih sindikatov Svobodnega Tržaškega ozemlja lii diskusijska snov Težko stanje naših delavk Zena, ki se je do začetka lesa stoletja udejstvovala samo v delu, ki je bilo značilno žensko, kakor pri šivanju pletenju in hišnih opravkih, ali pa je pomagala možu pri poljskem delu, je začela v teku poslednjih petdesetih letih, delati v tovarnah, prodajalnah, uradih in krdjacnieah. 2e za časa prve svetovne vojne in prav posebno pa v 1; očeta, so morale žene zapustiti svojo hišo, svojo družino in otroke in delati za obstoj svoje družine. Žrtvovati morajo veliko število nočnih ur. da urejujejo svoit- emačiio ker so podnevi zanosi'•ne. Te žene ne gredo na pele z lahkim srcem, ker jih sili v zaposlitev veiika stiska Ni izjema dejstvo, da si morajo žene, katerih možje so zaposleni v tovarnah ali kjerkoli, poiskati drugo delo. ker ne zadostuje plača moža za vsakdanje potrebe družine. Vse to dobro pozna, kdor ima otroke, ki posečajo šolo, ali je imel in ima bolne sorodnike ali kdor mora z velikanskimi žrtvami obnavljati domačije, ki mu jo je uničila vojna. In žena mora vstali ze. lo zgodaj v jutro, da lahko pripravi vse. kar potrebujejo otroci, ki posečajo šolo, kar potrebuje mož, ki gre na delo, da pospravi hišo in skuha kosilo. Potem že popolnoma utrujena teče na kraj zaposlitve, da začne trpek deloven dan, ki je še bolj žalosten in težak zaradi posebnih pogojev te povojne dobe in zaradi razdruženia delavcev, ki ga podpirajo in želijo kapitalisti in imperialisti. Kakšna dela izvršujejo žene? Kako ravnajo z njimi v gospodarskem, gmotnem, fizičnem in moralnem pogledu? Žene so zaposlene, kakor v obeh svetovnih vojnah, v najrazličenej-ših krajih. Delodajalci zaposlijo raje žensko delovno silo tudi za dela. ki so bila vedno značilna za moško delovno silo. S tem delodajalci zasledijo dva cilja: žensko delovno sila plačajo manj in jo morejo izkoriščati mnogo več kot moško delovno silo. ker so žene navajene slepo slediti ukazom delodajalca in ker so poslušnejše zaradi terorja, ki vlada na kraju zaposlitve. Mnogo časa se zahteva enako delo. Toda kdaj se bo doseglo, kar se danes zahteva? Toda ni dovolj, da žena prejema plačo, ki je enaka moški, samo v slučaju, če izvršuje isto delo kot moški. To zaradi tega ker so nekatera dela, ki jih ne morejo izvršiti moški. Taka dela zahtevajo veliko potrpežljivost, izredno sposobnost in ročnost. In ta dela zaslužijo ne samo plačo težaka, marveč plačo kvalificiranega delavca, če nočemo reči plačo specialista. Nasprotno pa žena prejema, v 99% primerov, samo 70% težaške plače. In ima skrivljen hrbet zaradi dela, ki ga ima v teku dneva, ali pa jo bolijo oči, ker dela pri umetni svetlobi, ali pa ima vse roke porezane, ker mora imeti opravka s tisoči in tisoč: papirnatih pol na dan. In bi lahko zvrstili cel in velik seznam vseh tistih del, ki jih opravlja žena .in ki so težka, umoma, nezdrava in oslabljiva. Poleg tega vemo, da prejema delavka do 16 let komaj 60% in delavka od 16 do 20 let komaj 80% normalne plače delavke, ki ima več kot 20 let. Tudi ženska kontingen-ca je za 20% odstotkov nižja od kontingence delavcev. To kar velja za delavke velja tudi za uradnice. Samo tiste, ki so v I. stopnji, in take jih lahko naštejemo na prstih, imajo plačo, ki je enaka uradniku. Vse uradnice, ki niso v I. stopnji imajo 85% moške plače in vse tiste, ki imajo manj kot 20 let Imajo nižjo plačo od njihovih tovarišic, ki so dopolnile dvajseto leto. Dobro vemo, da u-. Tadtiice IX. in III. stopnje (A in B) opravljajo isto delo kot uradniki iste stop-.ie. Cernu torej ta razlika? Iz tega bi moral slediti zaključek, da bi n r.rcla žena jesti manj kot moški, da sc mora obleči z malim in da njeni sorodniki stanejo manj kot tisti moškega. Zaradi tega opa. Žanio, da ,ie ženska tista, ki dela | več kot kdorkoli v izrenih urah. Te izredne ure ošibijo njeno telo in njeno zdravje, se postara prej in se mora večkrat v svojem življenju zateči k bolniškem zdravljenju. Obstoječi zakoni bi morali ščititi delavke in delovne žene gmotno, to je fizično. Tako pravi vsaka pogodba. Toda je treba ugotavljati, da je ta stavek samo napisan in delodajalci ga ne uveljavljajo. Delodajalci zelo radi pozabijo, da ti zakoni prepovedujejo izrabljanje mladoletnih deklet za dela, ki škodujejo zdravju, kakor n, pr. manevriranje nekaterih rud in kovin, proizvajanje kislin in drugih kemičnih proizvodov, maščob, proizvajanje celofana, prekopavanje, nekatera tipografična dela, nekatera tobačna dela, zbiranje odpadkov, manipulacija in zbiranje kosti, nekatera pristaniška dela, stavbena dela, zaposlitev pri dvigalu, itd,. Delodajalci pozabijo tudi, da žene ne smejo dvigniti ali nositi več kot 20 kilogramov (pod 15 letom, 5 kilogramov; od 15 do 17 leta, 15 kilogramov) ali pa peljati z vozički s tremi ali štirimi kolesi več kot osemkrat tiste teže, ki smo jo zgoraj naznačili- Ta teža obsega tudi težo prevoznega sredstva. Se pozablja tudi, da je zakon, ki ščiti materinstvo delavk v času pred in po porodu. Strogo prepovedano je zaposliti nosečne žene tri mesece pred porodom pri dviganju ali prenosu predmetov. Ne vemo, če so delodajalci izpolnili ukaz nekega zakona, ki zahteva, da se ustanovi sobo za dojenje, v tistih tovarnah, kjer dela več kot 50 že. 1 na od 15 do 50 let. Ce pa je 100 delavk od 15 do 50 let mora delodajalec skrbeli za per-sonal, ki bo pazil na otroke delavk mora delodajalec dopustiti delavkam dvakrat odmor v teku delov-skam dvakrat odmor v teku delovnik ur za dvanajst mesecev dojenja. Se drže vsi delodajalci teh zakonov? Kdo nadzira delodajalce v izpolnjevanju odredb? Večina tovarniških odborov ne more zahtevati spoštovanje teh zakonov, zaradi težkoč, ki jih vedno najde delodajalec, zaradi protide. lavskega početja nekaterih zaupnih elementov ravnateljstva, ki podvzemajo ukrepe, da bi presle-bili delovno silo, zaradi mentalitete samih delavk, ki nezaupljivo gledajo vsak tak izboljševalni poskus. Še bolj zanemarjajo ženo v moralnem pogledu. Da bi se razvedrila po težkem delu, žena gre v kino. Mlajše žene gredo na ples. či-tajo liste in romane, ki so zelo škodljivi. In imajo tako potrebo in željo po pouku! Primanjkuje časa in možnosti, da bi se organiziralo na kraju zaposlitve kulturne in pou-čevalne programe: konference, kulturne prireditve, tečaje, ki so najbolj potrebni za žene. Treba napraviti mnogo dela za Ženo. Tudi mož. njen delovni tovariš, mora to razumeti in mora pomagati, kakor more in kakor ve. Toda ves problem tiči tudi v zdru. žitvi vseh žena. One morajo razumeti, da bodo rešile vse svoje probleme, če bodo združile. Med ženami se danes opaža dobro voljo za združitev, za borbo- In mi dobro vemo, da začeti je težko, ampak da je potem vse lažje. Kongres naše sindikalne organizacije. naj dobro preuči ta problem in naj. nakaže način njegove rešitve. ANA Froli podcenjevanju našega proletariata Poleg vseh drugih nalog in problemov, ki se jih bo moralo postavili in diskutirati na našem prihod, njem kongresu, se ne bo smelo po. zabiti mirno, pošteno in jasno analizo preteklih napak. Mislim, da bo veliko število tovarišev nastopilo na kongresu z namenom, da bi kritizirali napake preteklosti; to je človeško in ra-zumljivo, ker še danes imamo grenka usta zdradi izdajstva, ki smo ga doživeli iz strani nekaterih ljudi, do katerih smo imeli veliko zaupanje in ki so se razkrinkali kot omejeni nacionalisti in škodljivci naše razredne sindikalne organizacije. Značilno je, da so ti ljudje vo. dili šovinistično politiko napram italijanskim delavcev. Praktične posledice take politike smo jih konstalirali in doživeli vsi, zaradi tega mislim, da je ne]X>treb-no razlagati na dolgo in široko to, kar so počeli nacionalistični elementi v naši sindikalni organizaciji. Si moramo pa na drugi strani biti na jasnem, da moiamo vsi skupaj popmviti te napake v najkrajšem času in na najboljši način. To nalogo so si zadali sedanji voditelji Zveze, srednji vodilni organi in delavci ter se odločno, vestno in pošteno pripraiiljajo, da bi jo izvedli. Da se prepričamo o tej odločnosti, nam je dovolj, če pogledamo tekmovalni duh pristašev obeh sindikalnih organizacij, ki se zanimajo, da bi v najkrajšem času izvedli v vsaki tovarni in v vsakem podjetju volitve za Tovarniške odbere. Vse te Priprave pomenijo, da se na terenu, med delavci, vdihava nek nov zrak, da se izločuje vsaka oblika nacionalizma za VSE ZA «DELO» (Nadaljevanje s I. strani) brije dokazalo svojo odločno voljo, da se bo borilo z vsemi silami proti vsem izdajalcem slovenskih narodnih in delavskih interesov. Se trije dnevi nas ločijo od zaključka nabiralne akcije za «Delo». Zato posvetimo v teh dneh vse svoje sile za njen najboljši uspeh. Vsak Slovenec bo s svojini, razmeram primernim prispevkom za «Delo», v dejanju pokazal svoje demokratično prepričanje in naklonjenost dosledni borbi proti imperializmu in vsem njihovim hlapcem. S tem pa bo tudi dokazal svojo iskreno ljubezen do 'ugoslovan. skih narodov, ki si žele iskrene besede in čiste resnice, katero jim trockistično vodstvo prikriva. Zato pa je vsak prispevek za «Delo» doprinos k resnici, ki bo končno zmagala in privedla Jugoslavijo zopet v vrste svetovne demokratične fronte. Slovenci in Italijani STO se zavedajo, da bo «Delo» najmočnejše orožje proti razbijačem naše enotnosti in bratstva. Zato se racionalistična klika poslužuje vseh sredstev, da bi preprečila njegovo redno izhajanje. Toda vsi njeni napori so zaman. Delovno ljudstvo sl bo priborilo in samo vzdrže/aio svoj časopis, ki bo z resnico premagal in uničil laž in prevaro vseh izdajalcev jugoslovanskih in tržaških delovnih množic. Vse za bratstvo, enotnost in resnico! Vse za «Delo» -- glasilo Osvobodilne Fronte! Dvignili bomo izkaznice (Nadaljevanje s 1, strani) pogojih, ko se borimo z vsemi sredstvi, da bi preprečili revizionizem iz strani zapadnih imperialistov? Kdo se je veselil, d« niso naše demokratične množice dvignile o-sehne izkaznice? Italijajiska šovinistične stranke in imperialisti. Kdo hoče, kar si želijo imperialisti, namreč to, da ne bi dvignili osebne izkaznice? Babič in njegova skupina, ki dokazuje s tem. da dela v interesu imperializma. Kdo ■ie pozival slovenske prebivalce o-koliških vasi, naj dvignejo dvojezične izkaznice, ki jih je dovoljevala VU, medtem ko v mestu so vsiljevali enojezične? Kdo je s tem rušil enotnost borbe za dvojez čne izkaznice? Babičevo glasilo tiPri-morski dnevniki). Kdo odstopa od protiimperialistične borbe, ko razširja mnenje, da se ne sme na volišče? Babič in njegova naciona Ustična skupina. Ves hrup, ki ga je torej vzdignil Babič glede osebnih izkaznic je pomoč imperialistom in je dokaz, da noče na volitve, kar j« samo v prid imperialistov. Taka metoda nerealistične borbe za dosego pravic de- {Jloumbki delavci in lumt i e! Čitajte, širite DejausHoHmeCHo enotnost mokraličnih množic, je prišla do izraza tudi v preteklosti, ko sta še Babič in njegova jrakcionaika ska-Pina vodila demokratično gibanje. Takrat je Babič zakrivil največji zločin proti nam Slovencem, ko je zahteval do zadnjega splošen ukaz o preimenovanju poitaliiančenih slovenskih priimkov, in je kriv, da je na tisoče Slo-vencev ostalo z i-stim jrriimkom kot za časa fašizma. Ravni) tako lx>Utiko bi hotel izvarjati tudi sedaj z osebnim: izkaznicami. Tiral bi nanrei njegovo zahtevo, dokler bi demokratično prebivalstvo ostalo brez izkaznic in se ne bi moglo udeležiti volitev. Danes Babič stoji na isti liniji z imperializmom, kot vse druge reakcionarne stranke. Zaradi tega ga je obsodilo naše ljudstvo, ao obsoja in ga bo obsodilo, dokler ne bo razumel, da je zgubil trža-&ko bitko, kakor so jo izgubili Ti tovi frakcionaši v mednarodnem pogledu, ker so hoteli organizira ti močno mednarodno opozicijo proti Sovjetski Zvezi in državam ljudske demokracije, sedaj pa žanjejo samo posmeh in prezir demokratičnih množic, ploskanje in odobravanje imperialistov, ki po jejo slavospeve «pogumu» lročki', sta Tita. Mi pa bomo, kljub Babiču in njegovim hlapcem, dvignili dvojezične izkanicc, bomo šli na volitve bomo poostrili borbo za dvojezičnost. za spoštovanje mirovne no godbe in proti imperializmu Kongres ES Jugoslavije izdaja proletariata (Nadaljevanje s 3. strani) enotnost vseh delavcev in za nads l je vanje borbe proti skupnemu sc vražniku; delodajalcu, kapitalist imperializmu. Na Kongresu ne bomo analizha H izključno napake preteklosti^ marceč tudi napake sedanjosti- 2° to bo naloga tovarišev, ki bodo h vajali svoje referate, da preuči) in podajo pregled vsega dela, ki SA ga je opravilo in tistega, ki se OC ni opravilo po izključenju naciont listov. In iz tega pregleda verjetno bili o lahko ohazili. da. nismo nioh prt tem PT1 ji« naH. mesto bre' eden izmed mnogih protestov, ki se jih poslužuje delavska množica proti politiki CK KPJ. Najbolj neresno mesto poročila Centralnega odbora je vsekakor tisto, v katerem se govori o uspehih Petletke. Danes ni več za široko javnost nikaka tajnost, da je Petletka nerealna, ter da je že v svoji zamisli vsebovala elemente, ki so značilni za nacionalistično gospodarsko politiko Titove frakcije. Delavski razred, ki neposredno sodeluje v procesu ustvarjanja, je moral prvi priti do tega spoznanja in je tudi prišel. Ko je Salaj, v imenu Centralnega odbora iznesel kongresu analizo doseženih rezultatov s procenti, ki ne povedo nič, ni to nič drugega kot cenena propaganda, ki računa na to, da veže delavski razred Jugoslavije s CK KPJ in z njegovo izdajalsko politiko. Na bralsko kritiko CK VKP (b), 1U, in ostalih bratskih Partij, ki je zasledovala cilj, da pomaga delavskemu razre.iu in delovnemu ljudstvu Jugoslavije, da se osvobo-di napačne in nevarne politike CK KPJ, ki vodi deželo v naročje imperializma, se odgovarja v poročilu Centralnega odbora z najpod-lejšimi žaljivkami Djilasovega slovarja. S tem odkriva Centralni odbor sindikatov svoj frakcionaški obraz in prevzema nase odgovornost za prenos izdajalske politike Titove frakcije v sindilcate. Delo kongresa in takozvana diskusija dokazujeta z izredno jasno-stjo, da se tu ne dela več o komunistični poti za rešitev zelo resnih sedanjih problemov, ki so življenjske važnosti za delavski razred Ju goslavije, ampak da se dela na nekem novem poskusu, da se mobilizira jugoslovansko delavstvo za cu hc izdajstva ftiodnarodnega socializma. V tem ne bodo Tito in njegovi sodelavci nikoli uspeli. Delavski razred Jugoslavije, ki prenaša najbolj težino osamljenosti naše dežele, bo na čelu borbe proti tistih elementov, ki nameravajo vreči našo deželo v naročje imperializma. Komaj ko bo zmagal v tem boju, bo delavski razred v stanju, da si pod vodstvom Partije organiziral take sindikate, ki bodo resnično šola komunizma in šola, v kateri se bodo delavci učili, kako se upravlja delavsko državo. mo lahko opazili, da nismo lizirali množice, za vse tiste bleme, ki so se pojavili v slednjem času in ki so nam predpostavile gotovo ne v , nu, da bi pomagale delavskem^ razredu, okupacijske oblasti in °’ln gani demokristjanskega nadvlod\ pri nas. Za to mobilizacijo, ki jo ( izvršili moiamo zaslediti vzroke J, odgovornost med večjem Itč*™ faktorjev. Najvažnejši faktor 1;. gotovo v prejšnji politiki naših s‘' t dikatov in tistihnacionalističnih^ h diteljev, ki jih je delavski razrt t prisilil k umiku. Drugi faktor P* je podcenjevanje vloge dclavskjdh razreda v borbi proti kapitalist01 j iz strani nekaterih voditeljev. ’ Je nemogoče, da bi bil naš P^t letariat, ki ima tako slavne tTjy cije razredne borbe, agnostični ravno v tem trenutku, ko se b1-11 ena izmed največjih bitk proti ■ < koriščevalcem in proti im pericj mu, ki hoče zasužnjiti naše rnes in ga hoče pretvoriti v .... poselnih in uničenih industrij Gola laž je trditev nekaterih ^ magogov in nekaterih izdaje111* delavskega razreda, da so post0 delavske množice popolnoma aP tične, laž je tudi trditev, da se “ lavski razred boji stopiti v b°1' moti razrednemu sovražniku ZCf' di odpusta Tovarniških odbor0 Mi, ki delamo v tovarnah iw ^ jetjih moramo demantirati vse likvidatorske in razdružemlne f knse, morajo slišati naš glas P° sod ih izkoriščevalski razred nIf' vedeti, da smo bolj živi kot k0 koli. Moramo poostriti čuječnost n° organizacije, obnoviti, če je T'°t ba, kadre, izločiti iz naše srede.'0, tiste elemente, ki so škodljiv1 ‘ našo organizacijo. Naša orgn^en-ističi delu nižji kot za časa i0-e C okupacije, da ljudstvo obto,,.jaja KPJ zaradi nevzdržnega P° ’ j0 deželi; da je zunanja PolltlZ,rats>‘ v nasprotju s politiko p Kompartij. , p Resolucija se zaključuje k zivom vsem delovnim l)u .irtijce munistom, skojevcem, n^\eru i' in mladini, da sledijo Plir.^0v galne konference komuni-nekomunistov v Beogradu- Odgovorni urednik ADO SLAVEC Dovoljenje A 1 , Tiska Trž. tisk. zaV