Programska izhodišča za delo občinske organizacije SZDL
Vsekskor Je osrednja programska usmeritev narekovana v ustavnih načellh nove ustave, katerlm so dali delovni ljudje na vseh področjlh in v vseh strukturah polno pod-poro, še več odločno so se zavzeli za njih dosledno ures-ničevanje. V usmeritvi, ki jo izražajo nstavna načela ter stališča delovnih ljudi v tej zvezi, ima seveda socialistič-na zveza konkretno mesto ne le v posameznih aktivnostih, temveč v celotni družbeni praksi. Ravno tako nam kon-kretno usmeritev nakazujejo izhodišča za X. kongres ZKJ in U. seja predsedstva ZKJ.
Za učinkovito uresničevanje ustavnih našel in smernic pa je seveda potrebno jasno dolo-6iti aktivnost socialdstične zve-ze glede na posamezna področ-ja, pri čemer je upoštevati, da smo nekatere naloge opredelili že v dosedanji aktivnosti inka-terih uresničitev je vezana na prihodnje obdobje.
Mnoge konkretne naloge na-rekuje sama funkcaja sociali-stične zveze, to je, da se delov-ni ljudje prav v socialistični zvezi dogovarjajo za rešitev, ki neposredni družbeni praksi po-menijo uresničitev vloge delov-nega človeka, izhajajoče iz ustavnih načel in določil. Zato bo zelo pomembno, da bo so-cialistična zveza pri vseh teh vprašanjih zavzeto prisotaa, tako z že oblikovanimi izhodi-šči kot tudi s tistimi, ki jih bomo v konkretni praksi obli-kovali v dogovoru z vsemi družbenimi dejavniki.
Statuti družbenopolitičnih skupnosti (mesta in občine), samoupravndh interesnih skup-nosti in krajevnih skupnosti so z ozdrom na njlh funkcijo v uresničevanju ustavne vloge delovnega človeka prav gotovo tisto, kar zahteva polno anga-žiranje vseh družbenih subjek-tov, za oblikovanje takih dolo-čil, ki bodo tako funkcijo omo gočala Uresnlčevabi oziroma jo tudi narekovale. Še vedno pa je marsikje premalo jasno vprašanje, kako ustavno vlogo delovnega človeka izrazdti s konkretninii določili statutov. Opozoriti velja, da mora biti ta ustavna funkcija vsebinsko prisotna v vseh določilih.
V statutUi druzbenopolitičnih SK.uyiioBU unt!t.Lu, ouuiiiaj je zagoioviti    koruireuie    ODiiKe
na vprasanjm, m jin deiovna čiovea: uresmcuje v njej. ±-rea-vsem   je   pomembna   ustavna
orgaiuzacij, kl z novo ustavo aoL>i povscin KOiiKreuto meaio v UružDenopoiiticnem zboru-Nadalje je potrebno, da v ob-čini omogocimo enakopravno vlogo samoupravnih interesnih sKupnosu za poarocje znanosti, prosvete, izobraževanja, social-nega varstva, telesno kulturo, kuiture in zdravstva z ustrez-nim zDorom pn aoločanju o vprašanjih iz njihove pristojno-sti. Upoštevati je treba, da mo-rajo biii samoupravne interes-ne skupnosti organizdrane tako, da bodo v njih tisti, ki sred-stva ustvarjajo in jih nameni-jo za dolofiene družbene dejav-nosti ter tisti, ki s pomočjo teh sredstev in s svojim delom omogočajo delovnim ljudem neposredno boljše pogoje za hi-trejši napredek. Ker se v teh skupnostih samoupravno ureja-jo mnoga vprašanja skupnega interesa, je še posebej po-membno, da se delovnim lju-dem, organiziranim v samoup-ravnih interesnih skupnostih omogočd vplivanje in odločanje o družbenih zadevah, ki so v njihovem interesu. Pri tem je dograjevati tako funkcijo taidi v drugih samoupravnih interes-nih skupnostih skladno z nji-hovim razvojem in njih družbe-no funkdjo.
Seveda je potrebno temu pri-memoosnovatisamoupravne in-teresne skupnosti oziroma njih delovanje JPri tem je nujno do-
seči v samih samoupravnih in-teresnih skupnostih neposred-no soočanje interesov delavcev v gospodarstvu in delavcev v družbemh slnžbah. Zato bo ze-lo pomembno, da bodo že v ob-likovanju statutarnih določil, ki bodo osnova: za delovanje skupnosti, kar najbolj neposre-dno sodelovali delovni ljudje vseh področij. Da so delovni ljudje zainteresirani za tak pri-stop in razreševanje vprašanj, je močno dokazala tudi pretek-la praksa.
Vloga delovnih ljudi v kra-jevni skupnosti kot temeljni samoupravni skupnosti nareku-je povsem nove naloge in me-sto krajevne skupnosti na svo-jem področju kot tudl v širši družbenopolitični skupnosti. Za dosego te vloge pa je potrebno predvsem y statutib. jasno opredeliti njene naloge, pri če-mer je posebej pomembna opredelitev, da je to temeljna samoupravna skuprnost delov-nih ljudi, ki bivajo na določe-nem območju in v katerem sa-moupravno urejajo vprašanja, taka opredelitev mora biti izra-žena v vseh njemih funkcijah. To pomeni bistveno preobraz-bo njene vloge tudi v odnosu do druzbenopolitične skupno-sta. Že javna razprava je po-kazala, da si nekateri še ne predstavljajo docela njene funkcije, ter je še prisotna mi-sel, da je potrebna tudi v kra-jevni skupnosfci neka oblika ob-lasti, češ, da je le tako mogoče razreševati posamezna vpraša-nja. Za dosego ustavne funkci-je kraievne skupnosti oziroma uresničevanja vprašanj delov-nih Ijudi v njej in preko nje v drugih samoupravnih in druž-benopolitičnih skupnostih pa je potrebna jasna opredelitev in prizadevanje delovnih ljudi v TOZD, da s skupnim sodelo-vanjem in ustvar.ienimi sred-stvi rešujejo vprašanja y krajevni skupnosti tako s stali-šča interesa bivanja s stališča interesa TOZD.
Ustavne zasnove krajevne skupnost kot temeljne samo-upravne skupnosti ni moč do-seči brez celovitosti krajevne skupnosta, na kar je opozorila mestna konferenca socialistične zveze v izhodiščih za oblikova-nje statutov krajevnih skupno-sti. Taka krajevna skupnost se mora oblikovati na doseženih izkušnjah v pogledu samoup-ravnega odločanja in uresniče-vanja vprašanj, v njej na po-vezavi delovanja z dejavnostmi temeljnih organizaoij združene-ga dela, družbenih in družbeno-političnih organizacij, samoup-ravnih skupnosti. skratka, de-lovnih ljudi in občanov v njih. Krajevna skupnost mora omo-go&ti, da delovni ljudje in ob-čani ure.jajo določena vpraša-nja v njej kar sami v raznih organiziranih oblikah na podla-gi dejavnosti v vseh organizd-ranih sredinah družbenega živ-Ijenja (TOZD, društvih, hišnih svetih itd.).
Ker gre z uresničitvijo ustav-ne funkcije krajevne skupno-sti za enega bistvenih pogojev nadaljnjega razvoja socaalistič-nih družbenih odnosov, si mo-rajo vse organizirane politične sdle, predvsem pa socialistična zveza in sindikat odločno pri-zadevafci, da se tak razvoj kra-jevne skupnosti zagotovi s sta-tutom   kot   temeljnira   aktom
krajevne skupnosti. S tem pa seveda naloge niso končane, temveč gre za to, da taka do-ločila v praksi tudi uresniču-jemo.
Vsekakor so glede na časov-no opredelitev v ospredju tudi naloge v zvezi skupščinskih vo-litev in oblikovanja celotnega skupščinskega sistema v skla-du z novo sprejetimi ustavni-mi določili. Ustavna določila vnašajo bistvene celovite spre-rnembe v dmžbenopolitičnem sistemu v tem, da je ta zasno-vana na delegatskem principu.
S tem povezane so tudi spre-membe v organizaciji politič-nega sistema. Dejanski interes delovnega človeka bo tako pri-soten pri odločanju v skupšči-ni organiziranega v TOZD, kra-jevnih skupnostih in družbeno-političnih organizacijah. To se-veda narekuje posebej po-membne naloge v vseh družbe-nih subjektih, organiz-iranih y družbenopolitičnih organizaci-jah, predvsem pa še v sociali-stičnd zvezi, od katerih zavisi ne le delovanje delegatskega sistema, temveC sama vloga družbenopolitičnih organizacij pri odločanju.
NaSa dosedanja prizadevanja, oblike dela in konkretna prak-sa nam daje pomembno osno-vo za uresničitev ustavne vloge socialistične zveze, ki pa dobi-va skupno z drugimi družbeno-političnimi organizacijami še nove vloge v skupščinskem si-stemu. Nadaljnje naloge v tej smeri predstavljajo seveda le nadaljevanje in konkretizacijo sprejetih načel in nalog konfe-rence in njenih organov, pred-stavljajo pa seveda razši-ritev vseh njenih organov za uresniftitev v socialistični zvezi sprejetih stališč o kadrovski politiki. Za uresničitev teh na-log pa je pogoj povezanost de-lovnih ljudi v krajevnih organi-zaciiah socialistične zveze v de-lovanje občinske konference in njenih organov. Kajti le tako bo moč v rezultatih izraziti in-terese delovnih Ijudi.
2e dosedanja praksa v tej smeri nam daje mnoge rezulta-te in tudi koristne napotke za delo vnaprej, pri čemer je se-veda pomembno, da organizira-nost krajevnih konferenc omo-goči tako delo v občinski or-ganizaciji. Potrebno pa bo na že začetem dograjevanju orga-niziranosti socialistične zveze v krajevni organizaciji, predvsem še glede na naloge v volilnih pripravah hitreje organizirati občane v tista telesa (kadrov-ske in volilne odbore),ki bodo osrednji nosilci operativnih na-log. Za večjo učinkovitost in v skladu s svojo vlogo se bo sooialistična zveza v krajevnih skupnostih povezovala z delov-nimi ljudml v TOZD ozlroma z organiziranimi sindikati. Ob-činska konferenca in vsi njeni organi morajo sprejeti kon-kretne programe ter y njihovo nresničevanje vključiti kar naj-širši krog ljudi. Za usposobitev uresničevanja posameznih na-log in radi nujnosti vsklajeva-n,1a nalog bo potrebno organi-zirati posvetovanje, seminarje in razgovore, pri Čemer mora ustrezno vlogo odigrati delav-ska univerza. Pri tem je treba izkoristiti vse obstoječe možno-sti sredstev javnega obveščanja (občinska in tovarniška glasi-Ia).
Pomembne ugotovitve in na-potrila so zadnje razprave o ka-drovski politiki, ki smo ji y socialistični zvezi posvetili veli-ko pozornost in ki je spodbu-dila velik interes za uresniče-vanje tako dogovorjene politi-ke. Seveda pa uresničevanja te politike ni moč doseči brez so-delovanja delovnih ljudi z vseh podrodij in organizacij združe-nega dela, pri čemer ugotavlja-mo, da bodo morale sindikal-ne organizacije in predvsem zveza komunistov storiti še več
za dejansko uveljavitev take politike v celotni družbeni praksi.
Funkcija družbenopolitičnlh organizacij v skupščinskem si-stemu nam narekuje še poseb-ne naloge na področju kadrov-ske politike in politike dogo-varjanja družbenopolitičnih or-ganizacij v socialistični zvezi. Socialistična zveza je namreč nosttec kandidacijskega postop-ka za družbenopolitični zbor, pri čemer je njena dolžnost, da v sodelovanju z drugimi druž-benopolitičnimi organdzacijami zagotovi delovnim ljudem, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju kandidatov.
Dosedanje izkušnje pa nam tudi kažejo, da bo potrebna ve-lika mera prizadevanj in odgo-vornosti za došledno uresniče-vanje principov podružbljanja kadrovske politike. Ustava tudi na tem področju, predvsem v krajevni skupnosti, nalaga po-membne naloge, kajti kolikor so večje možnosti uveljavljanja delovnega človeka preko fcra-jevne skupnosti, toliko so tudi zahtevneiše naloge v kadrovski politiki. Pomembno je torej, da postane dogovorjenakadrovska politika ne le lastna tistim, ki delujejo v organrh SZDL ali drugih družbenopolitičnih or-ganizacijah, temveč da to po-stane vsakodnevna praksa ce-lotne družbene prakse. Za do-sego tega cilja pa bo v veliki meri potrebna odločnost v pre-magovanju vseh tistih gledanj in interesov, ki skušajo to prakso onemogočiti.
Naslednje področje, ki tudi predstavlja nadaljevanje dose-danje prakse v socialistični zvezi, je piizadevanje za razvoj samoupravnih odnosov v vseh družbenih sredinah in dejavno-stih združenega dela in oblikah družbenega življenja. Predvsem bo nadaljnja aktivnost morala biti usmerjena v ustvarjanje pogojev za uresničevanje dele-gatskih odnosov, ki niso odvis-ni samo od kadrovske politike, temveč od mnogih dejavnikov, predvsem pa od doslednega upoštevanja delegatskega nače-la in vsega, kar ta načela na-rekujejo (obveščanje, dogovap janje, odgovornost vseh družbe-nih dejavnikov in podobno). Zelo pomembno bo pri tem, kako bomo delegatski sistem in celovito oblikovanje samo-upravnih odnosov y vsej druž-beni praksi vkljuoili v statute občin, krajevnih skupnosti, v statute samoupravnih interes-nih skupnosti ter tudi v TOZD, kjer bo treba take odnose še marsikje ugraditi. Te naloge so zelo pomembne in obsežne in ravno tako ne zadevajo le sek-cijo za samoupravo in komu-nalni sistem ali sekcijo za po-litični sistem, temveč vse orga-ne konference, pri čemer nam morajo biti nenehno prisotna vsebinska izhodišča ustave.
Na družbeno ekonomskem področju bodo v ospredju na-loge, izhajajoče iz družbenega dogovora o ekonomski politiki za leto 1974. Pri tera je zelo pomembna ugotovitev, da po-meni družbend dogovor uresni-čevanje ustavnih načel o vlogi delavca v odločanju o ustvar-jenih sredstvih v celotni druž-beni reprodukoiji, zato smo dolžni zavzeti se za neposred-no uresničitev teh načel v vsej družbeni praksi ter seveda za dosledno uresničdtev dogovorje-ne politike ekonomskega raz-voja. Taka obldka seveda zah-teva od družbenih dejavnikov odgovoren pristop programira-nja dejavnosti na posameznih področjih, odgovornost. za do-govarjanje in funkcijo delovne-ga človeka pri tem, kot tudi odgovornost za razvijanje ta-kih oblik in odnosov na vseh področjih družbenega življenja. V vseh teh fazah pa imata ze-lo pomembno vlogo sindikat in
Že v letu 1973 smo ugotovili
pomembno  vlogo  socialistične zveze pri oblikovanju in ures-
ničevanju družbenoekonomskih odnosov, to še posebno velja za njeno fronto vlogo. Izhajajoč iz vloge delovnega človeka v celotni družbeni reprodukciji je v veliki meri prav socialistični zvezi raoč dogovarjati konkret-no politiko in aktivnost za ures-¦ničitev te vloge v družbeni praksi. Že dosedaj smo bili prisotni na -tem področju in mnoga stališča konference, sek-cije in. izvršnega odbora so da-la opredelitev za konkretne od-ločitve v skupščini in drugih organih. V nadaljnjem delu je upoštevati tudi reorganizacijo sindikatov, ki bo gotovo omo-gočila večjo vlogo delovnega človeka tudi v socialistični zve-zi, kjer se bo z v sindikatu qb-likovanimi stališči dogovarjal z drugimi družbenopolitičnimi organizaci j ami.
V dogovar janju družbeno eko-nomskih odnosov je pomemb-no da je pri vseh nenehno pri-sotna skrb in odgovornost za dvig produktivnosti, večjega iz-koriščanja ustvarjenih sredstev v kroženju na področju celovi-te družbene reprodukcije. Pred-vsem je pomembno da se te odgovornosti zavedamo vsi ne le tisti, ki z delovnim proce-som sredstev v osnovni obliki ustvarjajo. Ravno v tem je ze-lo pomembna funkcija sociali-stične zveze. zahteva pa tesno povezanost z zvezo sindikatov, katera si bo omenjene naloge zadala v ospredje svoje pro-gramske usmeritve.
Veliko moramo biti pristoni v uresničevanju že dogovorjene stanovanjske politike, predvsem pa v dograjevanju samouprav-ne politike na tem področju. Ob vsem tem bo potrebno organi-zirati skupaj z ustreznimi dejav-niki razvoj hišnih svetov in njih mesto v celotni družbeni aktivnosti  krajevne  skupnosti.
Pri tem je izhajati iz že dogo-
vorjenih izhodišč, da ni vloga hišnih svetov le v razreševanju materialnih vprašanj vzdrževa-nja hiš, temveč predvsem tudi v organiziranju stanovalcev za razreševanje drugih drubbenih vprašanj, dograjevanje sociali-stičnih odnosov, vprašanja splošnega Ijudskega odpora in podobno, skratka hišni sveti morajo postati pomembni član v uresničevanju ustavne vloge krajevne skupnosti.
Dosedanje izkušnje nam ka-žejo, da smo bili premalo pri-sotni na področju akoimeno-vanih družbenih dejavnosti. V 1974. letu je na tem področju zelo zahtevna naloga oblikova-nja samoupvavnih odnosov, kar smo že velikokrat poudar-jali Zavezujejo nas tako ustav-na načela kot tudi v tej smeri sprejeti dogovori v naši konle-renci. Prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela na tem področju kažejo, da bo uresničevanje ustavnih načel pospešeno, seveda pa je potreb-na v njih sami praksi večja vloga družbenopolitičnih orga-nizacij, kako bi ti odnosi omogočili celovito vlogo delov-nega človeka na vseh področ-jih. Gre pa tudi za uresničeva-nje družbenega dogovora o ekonomski politiki, ter uresni-čevanje stališč zveze komuni-stov na teh področjih. V soci-alistični zvezi moramo zato omogočiti delovnim ljudem do-govarjanje o konkretizaciji na-log vseh dejavnikov in usmer-janje njih naporov v hitrejše uresničevanje ustave, ne le y odnosih znotraj dejavnosti, temveč v celoti družbenoeko-nomskih odnosov v naši skup-nosti. Torej mora biti usrneri-tev vseh usmerjena v uresnide-vanje samoupravnih odnosov in vloge delovnega človeka v TOZD in organizacijah združe-nega dela na teh področjih, v samoupravnih interesnih skup-nostih skupno z delavci iz go-
spodarstva in krajevnih skup-nosti ter v družbenopolitičnih skupnostih.
Naloge krajevne skupnosti, katere narekuje ustava v opre-deljevanju vloge delovnega člo-veka v upravljanju na področ-ju dejavnosti posebnega druž-benega interesa, ki so v največ-ji meri takoimenovane družbe-ne službe, morajo najti ustrez-no mesto tudi v socialistični zvezi. Gre pri tem za ustrezno organiziranost, oblikovanje in usklajevanje interesov delovnih Ijudi v krajevni skupnosti kot tudi za njihovo sodelovanje v upravljanju na področju druž-benih dejavnosti. Mnogi pred-logi. zahteve in opredelitve de-lovnih ljudi v krajevnih skup-nostih so urejanje odprtih vprašanj, katera se rešujejo na področju teh dejavnosti, kaže-jo da bo tesnejše sodelovanje lahko zelo učinkovito in prispe-valo k boljšemu razreševanju mnogih vprašanj. Predvsem gre za vprašanja otroškega varstva, šolstva, zdravstva, varnosti člo-veka, spomeniškega varstva in podobno. Z večjo samoupravno vlogo delovnega človeka na vseh teh in drugih področjih delovni človek neposredno uresničuje tudi mnoga tista določila usta-ve, ki zahtevajo zaščito člove-kovih pravic.
Zelo pomembno področje, na katerem je socialistična zveza bila tudi dosedaj prisotna, je področje splošnega ljudskega odpora, oziroma aktivnosti za uresničitev celovitega koncepta splošnega ljudskega odpora. Ustava nam v tem prinaša jas-nejše in konkretne naloge v funkciji krajevne skupnosti in občine. Te naloge pa zahteva-jo organiziran pristop vseh družbenih sil, predvsem pa so-cialistične zveze k uresničeva-nju te funkcije, v krajevni skupnosti in občini, ki izhaja iz vloge delovnega človeka v njej ter s pravicami in dolžnostmi,
ki jih narekuje obramba naše samoupravne socialistič-ne družbe.
Področja dejavnosti družbe-nih organizacij, v katerih de-lujejo občani na osnovi oseb-nih interesov, so zelo pomemb-na. 2e dosedaj sprejeta stališča nam nakazujejo jasne naloge na tem področju, pri čemer ne smemo tnimo že začete aktiv-nosti, izražene v stališčih od-pora. Dejstvo je, da v teh inte-resnih dejavnostih deluje veli-ko število delovnih ljudi in predvsem mladine, zaradi česar je njih podružbljanje zelo po-membno, pri čemer ima po-membno vlogo socialistična zveza. 2e dosedaj smo imeli mnoga ta področja vključena, vendar bo v prihodnje z njimi še resneje računati tako v ob-čini, še posebno pa v krajevni skupnostt.
Področje skrbi za starejše občane, njih vključevanje v ob-like družbenega življenja, ter predvsem odpravljanje social-nih razlik na vseh področjih je zelo pomemben del naše ak-tivnosti, naloge pa izhajajo iz že dogovorjenih usmeritev kon-ference. V tem pogledu je ures-ničevati prizadevanja za izena-čevanje socialnih pomoči v Lju-bljani, za izgradnjo domov za ostarele občane, za večjo orga-niziranost vseh oblik pomoči, pri katerih mora imeti tudi krajevna skupnost pomembno vlogo. 2e sprejeta stališča na-rekujejo tudi več prizadevanja v uresničevanju tako imenova ne zdravstvene nege na domu, ki je delno že izvajana, vendar v uresničevanju ni doseženih pomembnih uspehov. Doseči je, da ta stališča dobijo ustrezno mesto v programu zdravstvene-ga varstva, ki je odgovorno tu-di za hitrejši razvoj nege na domu.
Zelo pomembno mesto v ok-viru skrbi za starejše občane ima sosedska pomoč, ki je v
krajevnih skupnostih že močno uveljavljena, vendar še vedno ne poseže povsod, kjer je po-trebna. V okviru take politike je pomembno videti celovit ob-seg pomoči vsem, ki so jo po trebni in je to pomemben ele-ment uresničevanja ustave, ne le načel solidarnosti, temveč tudi varnosti človeka.
Za uresničitev nalog, izhaja-jočih iz gornjih izhodišč in upo-števanje, da je za to uresničeva-nje nujna akcijska enotnost vseh družbenih dejavnikov, je torej potrebno dograjevati or-ganiziranost tako občinske, kot tudi krajevnih organizacij SZDL. Za bolj organiziran pri-stop na posameznih področjih, vključitve interesov iz krajev-nih organizacij, ter iz drugih drubženopolitičnih orgardzacij, ter samoupravnih skupnosti v občini je smotrno organizirati konference na najpomembnej-ših področjih po delegatskem principu. Na primer na področ-ju gospodarstva in njegovih asociacij, na področju zdrav-štva, zavarovanja in izobraževa-nja, na področju telesne kultu-re (vključujoč vse oblike). Ta-ka oblika dela omogoča vgradi-tev delegatskih odnosov v delo-vanju SZDL na teh področjih, omogoča pa tudi organizirano povezanost vseh družbenih de-javnikov v njej.
Seveda je nadaljnjo organizi-ranost graditi na dosedanjih izkušnjah, ki predstavljajo do-sledno uresničevanje dokumen-ta »SZDL danes«. Zato gre za dograjevanje dosedanjih akcij, ki naj bi na nekaterih področ-jih prerasle v problemske kon-ference. Dosedanja vloga občin-ske konfeTence, oblikovanje po delegatskem principu, kaže, da je taka vloga zelo pomembna za delovanje vseh organov in je zato tudi njeno vlogo upo-števati v nadaljnjem dograje-vanju organiziranosti.
IZVRŠNI ODBOR Ljubljana, januar 1974