183 Letnik 47 (2024), št. 1 ZAPISI NO TES UDK 025.7/.9:676.163(438) 614.8:676.163(438) Pr ejet o: 15. 1. 2024 Na pomoč knjigi 1 Za pr oizv odnjo papirja, ki se v sak odne vno upor ablja na št e vilnih podr očjih, so se že desetletja upor abljale strupene sno vi. DR. TERES A UR SZULA SZMIGIEL SKA 2 k ust osinja knjižnice P oljsk e ak ademije znanosti, ar hi v v V arša vi (Pr e v edla: Alek sandr a Gr adišnik) Ljudje so za zapiso v anje besedila upor abljali k amnit e skrila v ce, g line - ne tablice, papirus, per g ament in nazadnje papir . Slednji je od 17. st oletja dalje pr e v lado v al k ot podlag a za r ok opisna besedila in tisk anje v seh vrst do - k ument o v . Na pr elomu 18. in 19. st oletja je bilo po vpr aše v anje po papirju zelo v elik o in je sk ok o vit o nar aščalo. Ci vilizacijsk e spr emembe in nar aščajoča bir okr acija so po vzr očile v se v ečje po vpr aše v anje po poceni in v v elikih k oličinah dost opnem mat erialu za pisanje in tisk anje. Zar adi u v edbe v sesplošneg a šolanja se je zmanjšalo št e vilo nepismenih in po vpr aše v anje po tisk anih dok umentih se je po v ečalo. Industrijsk a r e v olucija je prispe v ala k r asti mest , kjer je dost op do inf ormacij postal najdr agocenejši in je pogoje v al napr edek. V 19. st oletju so bili g la vni viri podatk o v dne vni časopisi, od k at erih so naj v ečji do k onca st oletja izhajali v nakladah do eneg a milijona izv odo v . Knjige, ki so jih do k onca 18. st oletja izdelali v omejenih k oličinah, so se izk azale za tr ajnejše k ot tist e, ki so bile natisnjene pozneje –na zakisanem papirju. Da bi zadostili v se v ečjemu po vpr aše v anju po papirju, so bile potr ebne t ehnološk e spr emembe. Pr oizv odnja papirja iz krp, ki se je nenehno posoda - bljala, ni bila do v olj. Pr oizv odnjo posameznih list o v papirja je bilo tr eba zame - 1 Izvirno obja v ljeno k ot Szmigi elsk a, T er esa Urszula: Na R atune k Książce. V : ACADEMIA. Magazyn Polskiej Akademii Nauk , okt ober 2023, https://doi.or g/10.24425/academia - pan.2023.147009 (dost op: 15. 2. 2024). 2 Dr . T er esa Urs zula Szmigielsk a je diplomir ala iz inf ormacijskih in bibliot ek arskih znano - sti t er poljsk e filologije na Uni v erzi v V arša vi, po poklicu je višja di plomir ana k ust osinja. Zanimajo jo zgod o vina knjižnic, standar di ocenje v anja znanstv enih knjižnic in vpr ašanja degr adacije knjižničnih zbir k. Degradacija listov in platnic, nastalih iz kislega papirja (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) 184 T er esa Urszula Szmigielsk a: Na pomoč knjigi, str . 183–187 Zapisi || Notes njati za nesk ončen tr ak papirja. T eg a je leta 1798 izumil F r ancoz Nicolas Louis R obert . Izdelal in pat entir al je str oj, ki je omogočil izdela v o nepr ekinjeneg a lista papirja. Od d v ajsetih let 19. st oletja dalje je pr oizv odnja papirja v E vr opi izjemno nar asla. T ehnološk e spr emembe, ki po v ečujejo k oličino izdelk a, so bile dosežene za ceno zmanjšanja k ak o v osti in tr ajnosti pr oizv edeneg a medija, medt em k o so g a dolgor očno obsodile na uničenje zar adi u v edbe »kislih« t ehnologij v pr oizv odnjo. Nevarni odpadki P o prvih posk usih upor abe slame, trstičja, k opri v in celo šot e se je po - zornost usmerila na les. P osk usi so pri v edli do najbol jše met ode pr oizv odnje papirja iz celulozne k aše, ki se je upor abljala od sr edin e 19. st oletja, in sicer v kislem post opk u pr ek uha v anja lesnih sek ance v s k emik alijami. P omemben k o - r ak k izboljšanju donosnosti pr oizv odnje je pomenila zamenja v a dr age sode s cenejšimi kislimi žv eplo vimi spojinami. Lastnosti t eh spojin so pr a v tak o r azv la - knje v ale les. Upor aba t e met ode je prispe v ala k zakisanju papirja, saj kisle spoji - ne, ki so bile v ečkr at čezmer no dozir ane, niso bile dosledno izpr ane iz celuloze, k ar je po vzr očalo zakisanost papirja. Da bi celuloza , ki je v obliki k ašast e mase, postala papir , jo je tr eba obdela - ti, tj. v celulozo je tr eba vmešati lepilne sno vi, ki pr epr ečujejo, da v anjo pr odir a t ek očina. Do začetk a 19. st oletja se je pri izdela vi pap irja tr adicionalno upo - r abljalo t esnje nje z želatino, ki so jo pridobi v ali iz o v čjih tac. P o vršina list o v je bila zapečat ena r očno ali pot opljena v želatinast o lepilo. Lepilo je pr odir alo v notr anjost lista in kr epilo njego v o struktur o t er pr epr eče v alo, da bi se črnilo r azlilo po listu in da bi bil odtis viden na drugi str ani. V 19. st oletju je zmanjk alo nar a vnih sur o vin, zat o so jih nadomestili z lepilom iz smole. Upor aba lepila z dodatk om aluminije v eg a sulf ata je po vzr očila visok o kislost k ončneg a izdelk a. »Kisla« met oda pridobi v anja celuloze je bila dobr odošla zar adi s v oje učin - k o vit osti in nizkih str ošk o v pr oizv odnje. V endar zakisan papir ni odpor en pr oti v lagi, kislim plinom in t emper aturi. Vlag a je tudi vzr ok za k emično uničenje, nabr ek anje in pok anje celul oznih v lak en, medt em k o kisla polnila t e pr ocese še pospešujejo. T o posledično prispe v a k hitr emu porja v enju in h kr hk osti list o v . Nek at eri dok umenti, ki so bili izdelani v 19. in 20. st oletju, so r azpadli že po nek aj letih. T ak o izdelani izd elki so obsojeni na popolno pr opadanje. Šele v šest - desetih letih 20. st oletja se je sk ok o vit o po v ečala pr oizv odnja alk alne celuloze, zar adi česar se je zmanjšala k oličina samouničujočeg a kisleg a papirja. Za pr oizv odnjo papirja so potr ebne belilne in barvilne sno vi. Da bi dobili celulozo želene, običajno bele barv e, jo je tr eba beliti. Zar adi t e t ehnologije ima industrija pap irja in celuloze izr edno uničujoč vpli v na ok olje. Beljenje celulo - ze s klor o vimi spojinami papirnicam nalag a, da poskr bijo za odlag anje mat eri - ala, ki v sebuje t e strupene k emik alije. T e spojine se pri visokih t emper atur ah spr emenijo v strupe, ki se imenujejo diok sini. T eh ne najdemo le v pr oizv odnih odpadkih in odpadnih v odah, t em v eč tudi v papirju k ot tak šnem. V eljajo za ene izmed najbolj strupenih sno vi in po vzr očajo zastrupljan je v odneg a ok olja. P o v - pr ečna papirnica v sak dan pr oizv ede v eč t on odpadk o v , ki v sebujejo klor . Ž v e - plo v diok sid, ki se upor ablja pri pr oizv odnji papirja, prispe v a k zakisanju jezer , medt em k o dušik o v e spojine in f osf ati pospešujejo r ast alg in uniče v anje v ode. Čepr a v dandanes v nek at eri h drža v ah upor abljajo beljenje s kisik om, se klor še v edno upor ablja v zelo v elik em obsegu. Starajoče se platnice Do k onca 18. st oletja so knjigo v ezi po v ezo v ali posamez ne str ani v knjigo. Izdelki knjigo v ešk eg a dela so bili v primeru dr agocenih r ok opisnih in tisk anih 185 Letnik 47 (2024), št. 1 del pr a v a umetnišk a dela. T udi platnice za tisk a - na dela iz cenejših mat erialo v so bile nar ejene z v elik o truda in skr bnosti. V 19. st oletju so se za izde la v o pl atnic začele upor abljati tudi druge sur o vine. Čas, potr eben za pripr a v o usnja za pla - tnico, k ar je v časih tr ajalo približno d v a t edna, so sk ušali čim bolj skr ajšat i. V ta namen so pri str ojenju usnja dodajali žv eplo v o kislino. Učinek je bil podoben k ot v primeru papirja. Platnice iz tak o str ojeneg a usnja so se hitr eje star ale, pr e - krila jih je rja in bile so kr hk e. Ena od f az knjigo v ešk eg a dela je bila v e - za v a list o v v pr egibe, tak o da jih je bilo mogoče pr ost o obr ačati. Z množično pr oizv odnjo je bilo opuščeno ši v anje pr egibo v z laneno nitjo in u v e - dena je bila v eza v a s k o vinsk o žico. Žal upor aba t eg a mat eriala, ki se je sprv a zdel bolj pr aktičen, danes ar hi v arjem in knjižničarjem po vzr oča v e - lik o t ež a v . Rja v eča žica uničuje papir in po vzr oča r azpadanje str ani. P odobno šk odlji v e so v se vr - st e sponk, ki se upor abljajo za po v ezo v anje do - k ument o v , ki jih oddajamo v ar hi v e. Izumit elji in vizionarji, ki so u v edli post o - pek pr oizv odnje papirja s pomočjo kislin, so se s s v ojimi izumi odzv ali na potr ebo po poceni in množično pr oizv edenem mat erialu. V endar niso pr ed videli, da bodo t e t ehnologije po vzr očile ne - popr a v lji v o in hitr o izgubo v elik eg a dela dok u - ment o v , bodisi natisnjenih bodisi r očno napisa - nih v 19. in 20. st oletju. Program »Kisli papir« Ek sponentno uniče v anje pisnih vir o v v 21. st oletju je spodbudilo isk anje načina za r az - kisanje papirja in zausta vit e v pr oceso v uniče v a - nja. Na P oljsk em je v okviru v ečletneg a v ladne - g a pr ogr ama pot ek al r azisk o v alni pr ojekt »Kisli papir –r eše v anje ogr oženih poljskih knjižničnih in ar hi v skih vir o v v v elik em obsegu«. Za izv ed - bo pr ojekta je bila odgo v or na Nar odna knjižni - ca. R azisk a v a je zajela 90 knjižnic in 39 ar hi v o v . Ocenjeno je bilo, da je 90 % zbir k v poljskih knji - žnicah in ar hi vih zakisanih, k ar pomeni, da je tr eba samo v r azisk o v anih ustano v ah r azkisati približno 43 milijono v knjig . Ugot o v ljeno je bilo tudi, da je v ank etir anih ustano v ah približno 65 % skladiščnih pr ost or o v knjižnic v klet eh, ki so najmanj primerne za shr anje v anje zbir k zar adi omejenih mož nosti pr ezr ače v anja in v ečje v erje - tnosti v lage al i popla v . R azkisanje v seh knjižnič - nih in ar hi v skih zbir k ni mogoče, k ajti str oški t eh post opk o v so zelo visoki. Knjižnice združujejo moči za ohr anjanje ogr ožen ih publik acij z upor a - bo no vih t ehno logij. Upanje za r ešit e v ar hi v sk eg a Uničene platnice (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) Razpad platnic (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) 186 T er esa Urszula Szmigielsk a: Na pomoč knjigi, str . 183–187 Zapisi || Notes gr adi v a v obliki posameznih dok ument o v je tudi v t em, da g a digitalno zapišejo. Možnosti, da s pomočjo int erneta zagot o vimo digitalne r azličice papirnatih vi - r o v , so nepr ecenlji v e. Tabela 1: Kisli papir, shranjen v knjižnicah, arhivih in muzejih, oddaja strupene snovi v prostore, kjer se zadržujejo zaposleni. Dovoljene koncentracije onesnaževalcev zraka v prostorih knjižnic in arhivov v skladu s standardom ISO 11799:2003 Onesnaževalec Najvišja dovoljena koncentracija ppb * µg/m 3 Ž v eplo v diok sid 5 do 10 - Dušik o vi ok sidi 5 do 10 - Ozon 5 do 10 - Ocetna kislina < 4 - F ormaldehid < 4 - Pr ašni delci, v ključno s spor ami plesni - 50 * št e vilo delce v na milijar do = 0,0000001 % Tabela 2: Med razkisanjem papirnih dokumentov se onesnaževalci sproščajo v prostore, v katerih se izvajajo ti postopki, in v ozračje. V tabeli 2 so navedene izbrane metode razkisanja, ki se uporabljajo na Poljskem, in uporabljeni kemični reagenti, sproščeni onesnaževalci, najvišje dovoljene koncentracije (NDK) izbranih sproščenih kemikalij ter meje eksplozivnosti mešanic hlapov in zraka: hlapnih in prašnih delcev. Met oda in vrsta f aze Upor abljena sr edstv a za r azkisanje Spr oščeni onesnaže v alci NDK (mg/m 3 ) Mejne vr ednosti ek splozi vnosti (sme) * Bookk eeper (t ek oča) magnezije v ok sid perfluor oheptan magnezije v ok sid, sulf ati, kloridi in nitr ati magnezije v ok sid: - hlapi: 5 - pr ah: 10 Neschen (t ek oča, v odna f aza) metilceluloza, magnezije v bik ar bonat , fik sati vi, v oda lesni pr ah, magnezije v bik ar bonat , ne v arnost požar a in ek splozije lesni pr ah: 4 celulozni pr ah: 40 g/m³ * sme – spodnja meja ek splozi vnosti Kemične nevarnosti Sno vi, ki se spr oščajo iz zbir k, so bodisi v s v oji prv otni obliki bodisi tv o - rijo no v e spojine, ki so posledica k emijskih r eak cij med njimi. T o so celulozna v lakna, pridobljena iz papirja, lepilne sno vi, k ot so želatina, smola t er sulf atna in sulfidna polnila, k o vinsk e soli t er nar a vna in sint etična barvila. T e sno vi, ki se spr oščajo iz papirja, tv orijo strupene pr oizv ode, ki so lahk o ne v arni za dela v - ce. Hlapni strupi nastajajo zar adi medsebojneg a delo v anja v lage, t emper atur e, se v anja, kisik a, ozona, kislih onesnaže v alce v zr ak a in smog a. Knjižnični in ar - hi v ski viri pod vpli v om v lage doži v ljajo nepo vr atne uničujoče tr ansf ormacije. R azisk o v alne t eme, po v ezane s hr anjenjem gr adi v a iz kislih ok olij, se gibljejo ok oli vpr ašanj ohr anjanja in vzdrže v anja vir o v v čim boljšem stanju. R azisk a v o v arnosti ljudi, ki delajo v t eh ustano v ah, je malo. Na t o so opozorili str ok o vnjaki iz C entr alneg a inštituta za v arstv o pri delu. P oudarjajo, da je v dost opnem gr a - di vu zanimi v o stanje ohr anjenosti dok ument o v in načini njiho v eg a r eše v anja. V endar kljub št e vilnim v elja vnim standar dom ni bila opr a v ljena nobena obse - 187 Letnik 47 (2024), št. 1 žnejša r azisk a v a o delo vnih pogojih v ok olju, onesnaženem s kislim papirjem. R azisk o v alci so spr eg ledali vidik v arnosti ljudi, določit e v vrst e onesnaženja pri delu v knjižnic ah in ar hi vih t er ob upor abi sist emo v za r azkisanje, filtrir anje in pr ezr ače v anje. Iz pr edsta v lj eneg a gr adi v a je r azvidno, da niso ogr ožene le zbir - k e, t em v eč tudi ljudje, ki zanje skr bijo. Dokumenti v arhivu in knjižnici, ki so poškodovani zaradi vpliva okoljskih razmer (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka)