Št. 72. V fiTorici, v torek dno 9. septombra 1902. Letnik IV. l/.haja vsak torrk in sol>oto v ti'iliin ol) II. uri |iit(I|)iiitlnr /:,i mi'slo it (>!• ;i. uri p->|>i>hliii' /.a ili'/.clo. Ako pads n;i la (Ini'va pra/.nik i/.Mc il.-iu prrj oli ti . y.vi'iVr. Stain1 po pošli iM'i'jcin.'ii] ;ili v CJorici na «loin posiljnn rclolHiio H K., polletiio i K. in <"'•'!rlli'lno 2 K. I'rodaja si' v («oiiii v l((l);ik;irn:tli Schwarz v Si'lskili ulinili in .Icl- itM'sil/. V NllllSh 'l lllic.'lll pll 8 vill. ^^m ^h Lk ^b ^13 ^V^k ^ffi^ ^^s ^B ^BA (Zjutranjo izilniijc) I rfdiiistvii in upravni^tvo «*»• nahajata v «\ a r o (J n i t i s k ar n i«, ulna Vfttunni ii. St. y I)opiso jc nasloviti na uredniityo, ojflasf in naroemno pa na upravniitvo <(i(tnc<'». 0 p I a s i se računijo po petit- vrslah in sicer ako se tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc večkrat tiskajo. raču- MJo sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni mednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusič). V (i i> r i i'i, H. scph'iiibra H)U2. Prihodnji toiok 10. t. m. odpro so na „Šolskem Domir' zopel lečaji obrtrio nadalje.valne sole. Uspehi prejšnjih 1(4 so zadosten dokaz. da jc ta sola potrobna onim, ki hoeejo izpopolniti svoje znanje na tej soli, kajli innogi mladi obrtniki se hvaležno /,avedap> izobrazbe, ki so si jo pridobili na leh lecajib in ki jim bode v korisl *.;< celo življenje. To pa bodi tudi resen migljaj onim nasini iniadim ljudein, ki se hočejo posve- titiobrtnemu poklicu, da uporabijo iigodno priliko za višjo obrtno izobrazbo, katera se jim nudi s lemi tečaji. Časi so resni in ti časi zahtevajo od obrtnika vse druge naohrazbe, nego si jo more pridobiti kot priprosti ueenec priprostega mojstra-obrtnika. Dandanes stremi vse za višjo izobrazbo in vse zahteva nekako popolneje izobrn- žemh ljudij, ki zarnorejo izvr-ievati delo, ki ugaja razvajenemu ukusu sedanje dobe. V časih živimo, ko se svet ne zadovoljuje več z izdelki priprostega razuina, neiz- vežbanih iok. Zarndi tega irna tudi elovek z malo izobrazbo čedaljc težjo stalnče v družbi,pehajogaod vrat do vratin nazadnjo inu pomilovalno pokažejo oiia vrata, ki drže na — cesto, kjer oslaja brez dela in jela, sebi v nesreeo, drugim v nadlego. To so resnu reči, o kule.rib treba razmiäljati. Posebno na obrtnika se sta- vijo cedaije vec:;e zaht'iv(^. Naročnilci so postal: sila izbirčni in hocejo doslikrat več vedeti nego obrtnik in zares, ako obrtnik zabtevam časa in ukusu naše dobe ni primerno izobražen, se pripeti celo ?da tudi več vedo. Ali pa je to v cast obrtniku? Go- tovo ne. Zaradi tega se tudi od obrtnika zahleva dandanes nekake v i s o k e i z- obrazbe v obrti, izobrazbe, katera sloni na zakonih lepote in pra- vilnosti. Po vseh mestih že irnajo obilo obrtnih Sol in posameznih obrtnih tečajev, na katerih se obrtniki, od obrtnega va- jenca gori do že samostojnega mojstra, popolneje izobrazujejo v svojih obrtnih strokah. Take obrtne sole po drugih mestih vzdržuje država, kar je tudi njena dolžnost, kajti ugled države na sebi zahteva, da je med njenim pre- bivalstvom zadostno strokovno pravilno izobraženih obrtnikov kateri so močna in skoro jedina podstava zdravcmu in- dustrijalncmu naprcdku. Ker prva zadača vsaki državi v tern pogledu mora biti, da s Hvojo doslodno razvilo obrtjo in indu- strijo ne le konkurira vnanjim državam, marvcč da tudi onemogočuje uvoz obrtnih izdclkov iz drngih krajev, izdelkov, ki bi b;li odličnejši od domaöih. Ta okolnost jo tudi prisilila posamezn*-, države in tako tudi našo, da so začele ustanovljali obrtne sole z znanstveno ^odprtiin strokovnim poukom. PriOakovati bi zares bilo, da bi. tfledajoč na to, naSa vlada v zadostni meri skrbela za višje-obrtni pouk po vseh mestih države. Ali z žaltstjo mo- ramo zabcležili, da pa nnša vlada ne obrača v tcm oziru zadostne skrbi na nas Slovene«', čeravno je naša mladiua zelo nadarjona za razne obrtne stroke. Tako v Gorici nimarno državne stro- kovne sole s slovenskim učnirn jezikum in smo se Slovenci morali zadovoljiti le z nadaljovalnirni nbrtnimi tečaji. katere pmo si pa morali sami ustanoviti na „Šolskem Domuu. Ker pa so dalekogledni slovenski rodoljubi skrbfli, da goriški Slovenci ne zaostanemo kar se tiče obrtne izobrazbe, zaradi tega je tudi dol?nost vsak'erega, da izkoristi za se to dobroto. Novi ČMsi se bližajo zu Goriško. Bohinjska žcl^znica odprla bode našo deželo vnanjemti svetu v toliki meri, v kolikoršni do sedaj ni bila odprta. Kon- kurenca, močna in nevarna konku- renca čaka preti durmi najbližje bodoč- nosti. Tuji obrtniki in tuji izdelki bodo silili v našf kraje in hoteli udušiti našo domaeo obrt in jo tudi uduši, ako se jej ne postavimo krepko v bran. Kako pa je to drugače mogoče kakor z iz- vrstno obrtno izobrazbo, katera se lahko kosa z vsako vnanjo obrtjo ? Naši slovenski obrtni izdelki morajo b'ti poleg tega da so pošteni — kar tuji navadno niso — tudi jednako lepi ako ne lopši kakor vnanji. Zaradi tega naj vsi oni naši mladeniči, ki so se posvetili roko- delstvu, mislijo zarana na to, da posta- nejo oni sami močni konkurenfjo vna- njim prihajajočim obrtnikom, kar pa bode le mogoče potem, ako pridno obi- skujejo obrtno nadaljevalni pouk. V ta namen .srno napisali te vr- slicf, da s tern izpolnimo sveto dolžno.sf, da s(» namroč ne bode mogio očitati, da nismo o pravem času opozarjali, svarili in ()pominjali. Mi srno storili svojo dolž- nost. storijo naj toroj svojo tudi naši mladeniei, njih slansi in njih mojstri. da jili navajHJo k pridnernu obiskovanju oltrtno-nadalji'valnih sol na „Šolskern Dornu''. Politični pregled- Kaj bo z deželnim zborom kranjaklm? V „Information" poročajo. da utegne vlada razpustiti deželni zbor kranjski, to pa zaradi tega, ker ni pričakovati, da pride do sporazumljenia mej strankama. Razpust deželncga zbora v času. ko bi želclo videti vspehe njegovega delovanja, pa ne more dobro vplivati na ljudstvo. Tega mripnja smo tudi mi in pravimo, du mint ljudstvo strogo obsojati one Slovonce v deželnom zboru, ki se raje vežejo s sovrnžnikom naroda pruti rojakom v kumpaktno vpčino, mesto da bi se družili z rojakivkom- p H k I n o večino proti sovraž- n i k u naroda. Možne posledice razpusta dezelnega zbor^ naj vzamejo na svojo vest gospodje, ki poluubljajo 5 i b o, katera nas tepo. Razmere v Zagrebu. V Z-»gn'^ii je zopot m'r. Razglaže- n\p nagle sod be je imelo svoj hiter vspeh. Hudernu razburjpnin je sledilo trezno : presojevanje. V Zugr(.'bu bivajoči Srbi so j podali iz,javo. da *o ne strinjajo s pi- savo buiskajočegK ..Srbobrana*' ter da so za jedinstvo s Hrvati. Th izjava jako pomirljivo upliva na prebivalstvo. Go- vori se, da odstopijo župan Mošinski, polic. ravnatelj Katkič in državni pravd- nik Gjuričic. Po deželi okrog in manjših hrvatskih mestih koder bivajo Srbi, so se vršili zadnje dni tudi izgredi. a jib je vojastvo hitro zadušilo. Madjari se sicer vesele tega dogodka, a njih veselje ne bode dolgo trajalo, ker se baš vsled teh donodkov utegne izvrs'ti sporazumje med Srbi in Hrvati. Nemski cesar o Poljaklh. Cesar Viijena je t. t. m. vsprejel v Poznanju takozvane provinciahie stanove. Zahvalil se jim je na udanostni izjavi, potem pa izrazil svoje globoko obžalo- vanje nad tem, da se deli^i nenemških podlüznikov le s težavo prilagoduje ob- stoječirr. raznieram, ter rekel, da je laž (!) da bi so katolikom povzročale kake ovire pri izvrševanju njih verskih dolžnosti ter da se skuša zatreti razvoj kakega naroda. Uradniki morajo brezpogojno izvajati politiko, ki jo cesar priznava kot edino pravo za blal v Gorici. Z ozirom na dopis, objavljen v ča- sopisu ..Gorica", štv. 69 z dne 30. av- gusta t. 1. vabim čislano uredništ?o, spre- jeti v omenjeni časopis na temelju j5 19. tiskovne postave ta-le uradni popravek: Ni res, da so 3e vršile prestave uči- teljskega osobja največ v bližini mesta, res pa je, da so se vršile potrebne pre- stave po vsem okraju. Ni res, da je šolska oblast prišla v neposredno častno dotiko st> ,.Sočo'' in da se je ona postavila za pokroviteljieo „Soči"' in da služi oni stranki, kateri nadkriljuje list „Soča" in hoče to stranko pnkrepiti s zanesljivimi pokornimi ose- bami izmed učiteljstva. Res pa je, da c. kr. okrajni šol. svet ni v nikaki dotiki 8 ,.Sočo^ in njeno stranko. LISTEK. Danilo Gurč. Malorusko spisal Marko Vovčok, poslovenil C v e t k o. I. Kozaško selo Glibovo stoji ob Dnje- pru, a obkrožavajo je visoke gore. Ce potuješ, ti je pot zastrta z gostim boro- vim gozdom, da je ne mores zazreti; samo nad teboj je svet božji, a naokoli zelenje dišeče; z daljave nekaj šumi in šumi; a naenkrat te ovije sveži vetrič in zašumi stari Dnjeper izmed zelenega gr- movja, a pred teboj se dvigajo krnte, sive gore. Tu je i selo. Belijo se hiše, evetö vrtovi... Glej zidane cerkve z vi- sokim zvonikom; že je stara, zid se ji je že pozelenil; potlakani cintor*) je obrasel s travo. Tik za cerkvijo je stala nekdaj lepa hiäa, ter cvetličnjak ter vrt poleg nje sta bila divna. Živel je v ti hiši Chrim Poljesc'uk s svojo ženo. Ona se je pri- možila od daleč in bila je tako krasna črnouka, a punosna, Mamka božja! Hodi ¦) Ograjeni prostor oki-og cerkve. tiho, kakor naslikana, oči uprte v zemljo, nikamor ne pogleda. Preje so bili oni jako bogati. Kateri oprsnik je najlepši, ali čepica, ali kaj drugega, to si Ivga kupi. Imeli so se vsekakor jako dobro, kakor se sploh more človek imeti. Ohrim je bil mož jako dober;. kakor hitro je koga videl v bedi, nm je mahoma pomagal, in četudi je pri tern sam škodo trpel. Posodil je denar temu in onemu, in to z veseljem, in ni se spametoval ni tedaj, ko so se mu okovane skrinje izpraznile do dna. Ivgo je objela težka skrb in toga, postarala se je in hodi mračna, in dete je ne more razveseliti. In kako krasno devojčico je imela! „Rodilo si se dete moje" pravi, „za nesrečo in hudo! Živela bodeš v trplje- | nju, hčerka; trpljenje še poneseš v grob s seboj". Samo togujf> in toguje, a detece s gleda matori v oči ljubko in veselo in z ročicaini tleska, — ne razume. 11. Oas hiti. Prešlo je nekoliko let. Ivga se je nekoliko navudila, all ni bila taka, kakor preje. A njena devojeica je bila krasna kakor polni makov cvet, sveža kakor jagr '.a v gozdu, a vesela kakor ptica pe^ „jca; pa kako je iskrena in prisrčna Jša! Nikoli ni nikdo c'll, da bi se komu odgovarjala ali rogala, tako je bila nedolžna in prostodušna. Da bi se s kom sestajala, kakor druge, niti po dnevn ne. Bilo ob večernicah, biiö na plesu, bilo doma: z vsakim je ljubezniva ter vesela kakor lastavica. Snubi Natalijo Mihajlo Bruj, mla- denič dober in dobrega rodu; a da jo je ljubil iskreno, to so vsi vedeli. Ljudje ja samo s tihim veseljem gledajo, ko prideta skupno na veselico, ali na pies. Oba sta mlada in lepa kakor polna cvetova. ,.Kakor bi ju Gospod sparil!" pra- vijo često. In je poslal Mihajlo snubače; mla- denke se že pogovarjajo, kako bode ve- selo ob Nataliji — a snubači se žo vra- cajo s svojiin kruhom: ne dajo Natalije! Oče bi že hotel, ali mati noče niti sli- šati, ker ni bogat. Toga objame Mihajlo, plaka Natalija, ali kaj hočeta 1 Ločila sla so, in Mibujlo je šel čumakovat (tr- žit). Glej, to mu je bila misel: „Zaslužiti hočern nekaj, opomoči se in potem vzeti Natalijo*'. III. Dočim je šel on po svetu ter ču- makoval, je prišel drugi, veliki bogataš, Danilo Gure\ I on je bil kozak, ali je ži- vel kakor gcjpod, imel svojo pristavo in stepo ter polje, le da je hodil v navadni suknji in nosil sivo čepico, — ni se hotel drugače oblačiti. Zato so mu trgovci, ki so prihajali k njemu česa kupovat, tudi rekali: ,,Brate Danilo! Ti bi bil krasen clovek, samo da bi vrgel proč to suknjo in se oblaeil po naše, v kaftan. „Ne boste tega docakali!1' je viknil on na nje. „Ako vam ni po volji moj& obleka. ven iz moje hiše!" In komaj so mu nesreöniki utekli. Bil je to tako grob, da Bog nas varuj! Ko se razsrdi, mu sikajo kar og- njene iskre iz oči ter prebledi kakor kreda. A sicer je bil jako krasen: visoko čelo letmansko, obrve, kakor da hočejo izpregovoriti, oči erne, jasne kakor zora, a nasmehne se tako ljubeznivo, ali hkrati i tako ponosno in tužno, da ti kar sreo zadrhti. (Dalje pride.) Ni res, da gleda c. kr. okrajni äol. 9vet z nekim poaebnim zanirnanjem pred- sednikain ude „Slomäkove tveze", temveč je res, da se zanima c. kr. okrajni šol. svet za vse učitelje jednako. Ni rps, da je bila posledica pogo- vorov v Trstu, da je c. kr. okrajni šol. svet sam sebe premagal tPr predsedniku ,.SIom5kove zveze" ponudil in dal mesto v St. Kerjanu ; res pa je, da ni dobil c. kr. okrajni šol. svet v tern oziru nika- kega ukaza iz Trsta in da je imenoval nadučitelja Ončiča na njegovo prošnjo rednim potom za St. Ferjan. ker ga je smatral za to mesto sposobnim. Ni res, da bi bila dosegla sol. oblast s premeščenjem učitelja Baliča iz Ločnika na Vrh svoj na men, res pa ga je pre- mestila brez postranskega namena le na njegovo opetovano proSnjo. Ni res, da je premeščen ueitelj K u t in v Ločnik, res pa je premešeen tjakaj učitelj Maks Kuntih. Ni res, da se sveti upliv ,.napredne" stranke isza preiskav, da se vidi nave- deni upliv trdi v izidu preiskav, res pa je, da postopa c. kr. okrajni äol. svet povodom disciplinarnih prei?kav povsem objektivno. C. kr. okrajn i äol. svet. V Gorici, 2. septembra 1902. predsed : Attems. Povrat vojaštva v Gorlco. — • Včeraj dopoludne se je povrnilo vojaštvo tuk. posadke z vojaäkih vaj v Gorico. Okolo 10. ure priälo je topničarstvo po vipavski strani. Tuk. peäpolk ätev. 47. pa je dospel ob 11. uri iz Tržiča čez Vrh, Rubije, Sovodnje in Št. Andrež. Še enkrat rlhemberške obč. vo- litve in „Sofa". — Že parkrat smo po- vedaü da se ni štanjelski kurat niti zga- nil iz hi$e zaradi rihemberških obč. vo- litev ter da ni bilo niti jednega Lu- kovčana na volišču v Rihembergu. A vzlic vsem tern dejstvom pa znani ,.So- čiir' baraba še vedno napada. zaradi teh volitpv kurata Štrancarja in sicer na tako barabski način, kakor zamore to sloriti jedino le tako človeče, ki je že davno zgubilo zadnjo trohicj s r a m a. Tomu stvoru so duhovniki sploh tako v želodcu da ne more živeti, ako si ne pri/ošči in tudi brez vsakega povo^a, v vsaki šlovilki kakega duhovna. Ker ni niogol rihemberški duhovščini, ki se ni pri zadn;ih občinskih voütvah v Rihem- bergu v prid stranke miru in reda prav nič pobrinila. šteti levile, zgrabil pa je po drugem duhovniku, ki mn je bil mogoče zaradi Bog ve kaj druzega v želodcu, čeravno isti ni bil pri teh občinskih volitvah prav nič prizadet. Mi se le kar cudimo, kako se more le še kak pošten človek pečati s take vrste ljudmi. Iz Komna nam poročajo: Dne 6. t. m. se je pripeljal k nam zvečer pre- milostljivi knezonadškof msgr. Jordan. Priredili smo mu vsprejem, kakoräen tiče višjemu dušnemu pastirju. Pri lepem sla- voloku zbrala se je v pozdrav častit-i duhovSčina, občinsko starešinstvo, urad- ništvo, na čelu ma c. kr. okr. glavar se- žanski, šolska mladina in mnogo ljud- stvs. Prvi je pozdravil knezonadškofa g. okr. glavar. Ali pri tej priliki se je vlila ploha, tako da je moral knezonadškof stopiti koj na voz. Odpeljal se je narav- nost v cerkev in ko je odpravil tam svojo rnolitev, hotel je vsprejeti v zakristiji starešinstvo; starešinstvo je bilo sicer pri rokah, a župana je manjkalo. Ko so ga vendar nekje našli, hotel se je pred- staviti knezoškofu pred cerkvijo, a bilo je že prepozno. Isti dan imeli smo pa v Romnu tudi volitev cestnega odbora. Komenski naprednjaki so komaj pričakovali tega dne in bili 30 si v svesti zmage. Oni in Nabrežinci hoteli so se tega odbora po- polnoma polastiti in so v ta namen skli- cali dne 31. m. m. volilen shod. Pa vse zastonj! kajti kakor kažejo imena izvo- ljenih odbornikov, ki so ti-le in sicer: G. vitez Josip Fabjani veleposestnik iz Kobdilja, Štepančič Karol, župan v Temnici, P i p a n Josip, župan v Sker- bini, Pipan Alojz, župan v Mavhinjah, Kosmina Ivan, župan v Šempolaju, Gergič Franc, župan v Velikemdolu, Štrekelj Ludvik, župan v Gorjanskem, Abram Anton, podžupan v Tupelöah-; namestniki: Lozej Jernej iz Vojščice, Terčon Martin, župan v Berjah, Mah- n i č Filip iz Kobdilja, — so naši Ko- menci in Nabrežinci pri volitvi popolnoma pogoreli. Iz Bovca nam pišejo : Županom v Bovcu je bil izvoljen v četrtek g. Šulin, urar v Bovcu. Z novim županom smo zadovoljni. Stal je sicer zadnje case v vrstah naSih nasprotnikov, a bil je zme- ren nasprotnik. V dokaz moji trditvi je to, da neke vrste ljudje niso zadovoljni z njopnvo izv^lilvijo. Dasiravno se je precej gotovo vedelo, da bo izvoljen, ho jiiu poatavili protikandidata v osebi A. Štrt>usgitla, ki je slavno propadel; dobil je, pravijo, samo 2 glasova. Vseh 4ruzih 22 stareäin se je oglasilo z odločnim: le-ta nam županil ne bo! Na Boväkem se svita ! Hranllnloa in posojilnloa v (Yr- kiiem je iniela prometa v mesecu a v- gustu t. 1. K 47.79958. Projete hranilnc vlogeK 17.01083. Izplacane hranilne vloge K 4740 7t1). Dana posojila K 10.315"—. Vrnjena posojila K 5085—. Xa c. kr. pripravniei za sredtije >!ole na Prosekn se bodo sprejemali učenci dnt> 14. in If), septembra. Dne 16. septembra bode sv. masa ob 8. uri. Učenci se morajo zglasiti v spremstvu starisev, oziroma njih namestnikov in morajo s seboj prinesti zadnje žolsko ! spričevalo, krstni list, spričevalo o cop- ; ljenju koz in se skazati. da nimajo bo- | lezni na očeh. i Solske razmero ua Voloskem. ! — Značilno za solsb'O na Voloskein, | kjer je prebivalstvo, vsaj ilomače, skoro izključno hrvatske narodnosti, je to, da , se je na tamošnjo italijansko šolo upisalo j letos samo 28 otrok in še med temi le | 5 pravih Vološčanov in pa, aa sta za to kopico otrok nameščena 1 učitelj in 1 učiteljica; — a za tamošnjo hrvatsko šolo pa mora skrbeti družba sv. Cirila in Metoda z narodnimi žulji rodoljubnih ljudij. To so razmere, ki delajo — vso cast vladajočomu zistemu. Pedflgogjško druStvo v Krškem priporoča sledeče knjige po znižani ceni: 1. Učiteljski pravnik (nova knjiga) cena 1 K; 2. IV, V., VI., VII., Pedagogiški letnik prej 2 K, sedaj po 60 v; 3. Jo- zikovni pouk prej 1 K 20 v, sedaj 80 v; 4. Nazorni pouk prej 2 K 60 v, sedaj 1 K 80 v. 5* Navod k početnem risanju prej 80 v, sedaj 60 v. 6.* Pouk o črtežih j prej 80 v. sedij 60 v. 7.* Stavbni črteži j prej 2 K, sedaj 1 K. *Zadnje tri knjige j se priporočujejo osobito rokodelcem, zi- ; darjem, tesarjem in drugim. Te cene | veljsjo za naročnike, ki naroče knjige naravnost pri odboru v Krškom — Pri cenah je vračunjena tudi poštnina — Obmejnim slovenskim učitolj umrl dne 5. t. m. v Berolinu Profesnr Virchovv je bil sloveč znanstvenik na polju zdravilstva ter je položil takorekoč ; temelj modernemu zdravilstvu. Bil paTje tudi dokaj odličen nemžki politik in je kot tak zastopal načelo neomejene de- I mokracije. Loterijske številke. j 6. septembra. j Trst......69 2 48 29 28 I Line......25 46 20 28 30 , -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- i -^^^" ~^^r- ~^^r ~^^r- w -^^^ -^^^ ~^^r -^^r ' Krojaška mojstra \ Cufer & Bajt I v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 ' v hiši g. J. Ropača pri okr. sodniji, I izdelujeta i vsakovrstne oblcke za mo*ke po meri, bodisi fine ali pa 1 priprostc. | Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa I ö. duhovščini in učencem srednjih , in ljudskih äol za obilna naročila. Pisarniske in ik potrebscine, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . od —'24 v navgor Žepni nožiči.....„ —"50 „ „ Mošnički za denar . . „ —"20 „ ,. Tobačniceinsmodčnice „ —'80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ —"50 „ „ Papir: pisemski 100 pol „ —60 „ „ „ uraden bei 1000pol „ 6'— „ „ „ zamasloovijatikilo „ 1-40 „ „ „ zacigaretelOOsnop. „ 2"20 „ „ Posetnice s tiskom 100 „ 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za prostovoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno ceno. ltd. itd V Gorici G. LIKAR, Hi-edi Semenibke ulice proti Placuti 10 Zahvala. (Jlohoko potrti vslod liol^stur i/mibc n a sou a iskreno- Ijuhljoiu'iiji oiVta, Josipa }CfeixJšeek-a, i/rckani<» torn poloni vhimii sonMlnikom. piijatrljrui in /naiHciii /a tako i/vaunMlno st. dosliin i/. tlrugili daljnili krajov, n. \n\ iz IVvnic, iz INmIuioit, (V- rovona, Uol. in (^»renjc^a, iz kojskcga in doinariin pov- i'nu za pelje oholi iiinijiviii /alostiuk. /' kSy. FvvjttJiu, (hie 7. scj)ti'ii/hr<( 1!W2. Zalujoci siiiovi. Po zinerui ceni je na prodaj lep, visec svetilnik (kloca) ki je posebno pripravon za male cerkvo na deželi. — Več se izve pri našem npravništvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOItKW Via Giardino 8 uriDorooa prisina oeia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, nrisKin, aal- matinskih in isterskih v i - nuoradov. Dostavlja na (loin in razpošilja po žolez- .lici na vse kraje avstro-cgersko monarhije v sodih ixl 56 lilrov uuprej. Na zahtevo pošilja luili uzoro.o. Cene zmerne. Postreiba poštena. Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v iiliei llorclli st. 12. Priporoča sc lupin Sloven- cctn v incslu in roJMknm na dc/cli /a jircvazanjo vsakovolnc^u bia,i,'a in po- ll is! va v vse krajc. Ker inia tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagotuvlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. obiMn- stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kaviuo primeso, sladkor, milo, slanino, iiž, maslo surovo in kuliano, olje, inoko iz Majdicevih mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali rnesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Prosiva z a h t e v a t i listke! Niijvecja trgovina z koIo/jciii Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoea vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove. železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato ixbor kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimorno nizkih cenah. ¦pMSÄ^iiü*..:.. ', Edina zaloga i a D y stavbenih nositeljev 1^^,^.^ v Gorici. *? Pocinkanci &ica ma vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! GllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s poirdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva z a h t o v a t i listko! - Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! ' Št. 72. V Gorici, v torek dm 9. sc|>t<'!iibra 1902. Letnik IV. l/.liaja vs.ik toi'i'k in soliolo v IimIiiii o|i II. mi |iiimI|iiiIiIih' /,;i. iih'sIii it o!, '.\. iiri |)i»|nili|iMi /..i i|i'/.i'l<>. A kit pail«1 ii;i l;i ilni'v.i pra/.nik i/.iilc dan |»r (>. zvečiT. Slam1 po pošli prcjrinaii ;ili v (iorwi n:i ilniii piišilj.in i-i'luli'tiiD (S K., pollcliio i In. . in ri'l i Ili'l no '1 K ItocI.i j.t >•' v (ioiici v |ip|,,ik;ii;n;ih Schwarz v Šolskili ulicili in .1 r I- li'i'sil/. v Nuiiskili ulicali pn K viiu I'reduistvo in upravništvo se nahajata v «X a roil hi tiskarni>. ulna Vetturini h. St. 1). iJopiseje naslnviti na urcdnifttvo, oplas*1 in naroenmo pa na upravniStvo «(ioruf». O(»la»i sc račuiujo po pftit- vrstah in sicjt ako s<- tiskajo 1-kral po 12 viii., 2-krat po 10 vin., B-krat po 8 vin. Ako s<- v<;čkrat tiskajo, raču- nijo sf po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urcMJiiik Josip Marušič. Ti-ku „Narodn i tiskarna" (odgov. J. Marusie). V (J n |- j r i, 8. scpli'inbiii \\H)2. Priho.lnji torck 10. t. in. odpru se na „Šolskern Dumir' zopel tcčaji obrlno nadaljewiliie šoli\ l.ispehi prejšnjih let so zadoslen cloka/.. da jc la sola potrebna onim, ki hočejo izpopolniti s'oje znanje na loj soli, kajli mnogi mladi obrtniki se hvaležno zavodajo izobrazbe, ki so si jo pridobili na loh tečajih in ki jim bodci v korist za celo življenje. To pa bodi ludi resen migljaj onim našiin mladirn ljudem, ki se hoeejo posve- titiobrtnomu poklicu, da uporubijo ugodno priliko za višjo obrtno izobrazbo, katera se jim nudi s lemi tečaji. Casi so resni in ti časi zahtevajo od obrtnika vse druge naobrazbe, nego si jo more pridobiti kot priprosti učenec priprostega mojslra-obrtnika. Dandanos stremi vse za višjo izobrazbo in vse zahteva nckako popolneje izobra- ženih ljudij, ki zamorejo izvrsevati delo, ki ugaja razvajenemu ukusu sedanje dobe. V časih živimo, ko se svet ne zadovoljuje več z izdelki priprostega razuma, neiz- vezbanih rok. Zaradi lega ima ludi clovek z malo izobrazbo čedaljc. ležje slališče v družbi,pehajogaod vrat do vratinnazadnje inu pomilovalno pokažejo oiia vrala, ki drže na — ceslo, kjer ostaja brez dela in jela, sebi v nesreeo, drugiin v nadlego. To so resne reči, o kaierih Lreba razrnisljati. Posebno na obrtnika se sta- vijo čedalj«; več,e zahti bili odličnejši od domacih. Ta okolnost je tudi jtrisilila posamezne dcžave in lako tudi našo, da so začele ustanovljati obrtne Sole z znan.slveno podprtim strokovnim poukom. Pričakovati hi zares bilo, da bi, gledajoč na to, nasa vlada v zadostni tneri skrbela za višje-obrtni pouk po vseh meslih tlržave. Ali z žalostjo mo- ramo zabeležiti, da pa nnša vlada ne obrača v lorn oziru zadostne skrbi na nas Slovenes, čeravno je naša mMiua zelo nadarjona za razne obrtne stroke. Tako v Gorici nimamo državne stro- kovne sole s slovenskim učnirn jezikom in smo se Slovenci rnorali zadovoljiti le z nadaljovalnimi obrtnimi tpcaji, katere smo si pa morali sflrni ustanoviti na „Šolskern Domu"'. Ker pa so dalekogledni slovenski rodoljubi sl.rboli, da goriški Slovenci ne zaostanemo kar se tiče obrtne izobrazbe, zaradi tega je tudi dolčnost vsak'erega, da izkor'sti za se to dobroto. Novi čnsi se bližajo za Goriško. Bohinjska železnica odprla bode našo deželo vnanjemu svetu v toliki meri, v kolikoršni do sedaj ni bila odprta. Kon- kurenca, močna in nevarna konku- renca Čaka pre^ durnii najbližje bodoč- nosti. Tuji obrtniki in tuji izdelki bodo silili v naše kraje in hoteli udušiti našo domačo obrt in jo tudi uduši, ako se jej ne postavimo krepko v bran. Kako pa je to drugače mogoče kakor z iz- vrstno obrtno izobrazbo, katera se lahko kosa z vsako vnanjo obrtjoV Naši slovenski obrtni izdelki morajo biti poleg tega da so pošteni — kar tuji navadno niso — tudi jednako lepi ako ne lr»pši kakor vnanji. Zaradi tega naj vsi oni naši mladeniči, ki so se posvetili roko- delstvu, mislijo zarana na to, da posta- nejo oni sami močni konkurentjn vna- njim prihajajocim obrtnikom, kar pa bode le mogoče potein, ako pridno obi- skujejo obrtno nadaljevalni pouk. V ta namen Hino napisali te vr- stice. da s tern izpolnimo sveto dolžnos1. da se namrec ne bode mog'o očitati, da nismo o pravem ča«u opozarjali, Hvarili in opominjali. Mi smo storili svojo dolž- nost, storijo naj torej svojo tudi naši •^!:i!adeni("i, rijih stariši in njih m(.»jstri, da jib navajHjo k pridnemu obiskovanju obrlno-nadaljevaJnih Sol na ,.Šolskem Domu"'. Politični pregled. Kaj bo z deželnim zborom kranjskim? V ,lnl'ormation" poročajo, da utcgne vlada razpustiti deželni zbor kranjski, to pa zaradi tega, ker ni pričakovati, da pride do sporazumljenia mej strankama. Hazpust deželnega zbora v času, ko bi želrlo videti vspehe njegovega delovanja, pa ne more dobro vplivati na ljudstvo. Tega mn^nja smo tudi mi in pravimo, da unr.i ljudstvo strogo obsojati one Slovence v deželnom zboru, ki se raje vežejo s sovra/.nikom naroda proli j rojakom v k^mpaktno večino, mesto da bi so družili z rojakivkom- pnktno vefiino proti sovraž- n i k u iKiroda. Možne posledice razpusta deželnega zbor^ naj vzamejo na svojo vest gospodje, ki poljubl.jajo ši bo, katera nas tepe. Razmere v Zagrebu. V Zagro^-u je zopet mir. Razglaše- nje iiaglo sodbe je imolo svoj hiter vspeh. ! Hudemu razburjenjn je sledilo trezno j pn'sojevnnje. V Zagrebu bivajoči Srbi so ! podali izjavo. da so ne strinjajo s pi- savo hujskajocega ..Srbobrana*' ter da so za jedinstvo s Hrvati. Ta izjava jako pomirljivo upliva na prebivalstvo. Go- vori se, da odstopijo župan Mošinski, polic. ravnatelj Katkič in državni pravd- nik Gjuričic. Po deželi okr^g in manjših hrvatskih mestih koder bivajo Srbi, so se vršili zadnje dni tudi izgredi. a jih je vojaštvo hitro zadušilo. Madjari se sicer vesele tega dogodka. a njih veselje ne bode dolgo trajalo, ker se baš vsled teh dogodkov utegne izvršiti sporazumje med Sr'ii in Hrvati. Nemski cesar o Poljakih. Cesar Viljem je 4. t. m. vsprejel v Poznanju takozvane provincialise stanove. Zahvalil se jim je na udanostni izjavi, potem pa izrazil svoje globoko obžalo- vanje nad tern, da se del^Vi nenemških podložnikov le s težavo prilagoduje ob- stoječim raznieram, tor rekel, da jelažtj) da bi se katolikom povzročale kake ovire pri izvrševanju njih verskih dolžnosti ter da se skuša zatreti razvoj kakega naroda. Uradniki morajo brezpogojno izvajati politiko, ki jo cesar priznava kot edino pravo za blagor posamnih pokrajin. Za- ključil pa je cesar svoj govor s temi-le besedami: ,.Tu poznam jaz lo Pru.sijo. Svojirn prcdnikom sem dolžan, skrbeti za to. da ostane ta pokrajina nerazdružno zvezana s pruskim kraljestvom in da ostane dobro pruska in nem«kH". — Po- ljaki na Poznan iskem so torej zopet zvedeii, pri čem da so. Prej ne bodo našli miiosti v cesarjevih očeh, dokler se popolno ne ponemčijo. Domače in razne novice. Osebne vestl. — Sapient na II. državni gimnaziji v Ljubljani, gosp. J. K o s t i a 1 je imenovan glavnim učiteljem na pripravnici v Kopru. Za „Šolski Dom'* je doslo uprav- nižtvu : Nabralo se je o priliki blagoslov- ljenja kipa M. B- na Vojščici 4 K. Hvala! Vlsoko odlikovanje, s— Mornar- skemu stotniku g. Alojziju Šusteršiču je ruski car podelil reu sv. Anez vojno dekoracijo imeči). — V dotičnem ukazu utemeljuje car to odlikovanje z besedami: ..V znamenje Svoje naklonje- nosti napram Vam ter za Vaše izredno sodelovanje pri naskoku na trdnjavo Peitang". - Kakor znano, poveljeval je g Su=ter5ič avstrijsko voja^tvo pri na- skoku na trdnjavo Peitang v Kitaju. Na- skok pe je izvršil skupno z Rusi in Fran- cozi. Pri tej priliki se je naše vojaštvo odlikovalo tako. da je našlo občudovanje vseh inozemcev. ki junaškega nastopa Avstrijcev niso mogli prehvaliti. Mornar- ski stotnik Šnsteršič je m'ajsi brat dr- žavnega poslanca dr. Šuster.šiča. Vracini popravek. — Prejeli smo in objavljamo: Čislanemu uredništvu časopisa ,,G o r i c a'' v Gorici. Z ozirom na dopis. objavljen v ča- sopisu ..Gorica". štv. 69 z dne 30. av- gusta t. 1. vabim čislano uredni.H?o, spre- jeti v omenjeni časopis na temelju ^ 19. tiskovne postave ta-le uradni popravek : Ni res, da so se vrsile prestave uči- teljskega osobja največ v bližini mesta, res pa je, da so se vršile potrebne pre- stave po vsern okraju. Ni res, da je šolska oblast prišla v neposredno častno dotiko se „Sočo" in da se je ona postavila za pokroviteljico „Sočitl in da služi oni stranki, kateri nadkriljuje list „Soča" in hoče to stranko pokrepiti s zanesljivimi pokornimi ose- bami izmed uöiteljstva. Res pa je, da c. kr. okrajni šol. svet ni v nikaki dotiki s ,.Sočo'' in njeno stranko. LISTKK. Danilo Gurč. Malorusko spisal Marko V o v č o k, poslovon ii ('< v c t k o. I. Kozasko selo Glibovo stoji ob Dnje- pru, a obkrožavajo je visoke ^ore. Če potuješ, ti je pot zastrta z gostim boro- virn gozdom, da je ne mores zazreti; samo nad teboj je svet božji, a naokoli zelenje dišeče; z daljave nekaj šumi in šumi; a naenkrat te ovije sveži vetrič in zašumi stari Dnjeper izmed zelenega gr- movja, a pred teboj se dvigajo krute, sive gore. Tu je i selo. Belijo se hiše, evetö vrtovi... Glej zidane cerkve z vi- 8okim zvonikom; že je stara, zid se ji je že pozelenil; potlakani cintor*) je obrasel s travo. Tik za cerkvijo je stala nekdaj lepa hiša, ter evetličnjak ter vrt poleg nje sta bila divna. Živel je v ti hiši Ohrim Polješ^uk s avojo ženo. Ona se je pri- inožila od daleč in bila je tako krasna črnooka. a uunosna. Mitmka božia! Hodj tiho, kakor nashkana, oči uprte v zemijo, nikamor ne pogleda. Preje so bili oni jako bogati. Kateri oprsnik je najlepši, ali čepica, ali kaj drugega, to si Ivga kupi. Imeli so se vsekakor jako dobro, kakor se sploh more človek imeti. Ohrim je bil mož jako dober; kakor hitro je koga videl v bedi, mu je mahoma pomagal, in četudi je pri tem sain škodo trpel. Posodil je den&r temu in onemu, in to z veseljem, in ni se spametoval ni tedai, ko so se mu okovane skrinje izpraznile do dna. Ivgo je objela težka skrb in toga, postarala se je in hodi mračna, in dete je ne more razveseliti. In kako krasno devojčico je imela! „Rodilo si se dete moje" pravi, „za nesrečo in hudo! Živela bodeš v trplje- nju, hčerka; trpljenje še poneseä v grob s seboj". Samo toguje in toguje, a detece gleda matcri v oči ljubko in veselo in z ročicami tleska, — ne razume. 11. Čas hiti. Prešlo je nekoliko let. Ivcrfl so iA nplrnlilro tiiivHiiilH. HIi ni bila bila krasna kakor point raakov cvet, sveža kakor jagoda v gozdu, a vesela kakor ptica pevčica; pa kako je iskrena in prisrčna duša! Nikoli ni nikdo čul, da bi se komu odgovarjala ali rogala, tako je bi!a nedolžna i.i prostodušna. Da bi se s kom sestajala, kakor druge, niti po dnevn ne. Bilo ob večernicah, bilo na plesu, bilo doma: z vsakim je ljubezniva ter vesela kakor lastavica. Snubi Natalijo Mihajlo Bruj, mla- denič dober in dobrega rodu; a da jo je ljubil iskreno, to so vsi vedeli. Ljudje ja «mo s tihim veseljem gledajo, ko prideta skupno na veselico, ali na pies. Oba sta mlada in lepa kakor polna cvetova. ,.Kakor bi ju Gospod sparil!'1 pra- vijo često. In je poslal Mihajlo snubače; mla- denke se že pogovarjajo, kako bode ve- selo ob Nataliji — a snubači se že vra- čajo s svojim kruhom: ne dajo Natalijo! Oče bi že hotel, ali mati noče niti sli- šati, ker ni bogat. Toga objame Mihajlo, plaka Natalija, ali kaj hočeta! Ločila sta se. in Mihuilo ie šel čumakovat (tr- hočem nekaj, opomoči se in potem vzeti Natalijo". in. Dočim je šel on po svetu ter ču- makoval, je prišel drugi. veliki bogataš, Danilo Gurč. I on je bil kozak. ali je ži- vel kakor gospod, imel svojo pristavo in stepo ter polje, le da je hodil v navadni suknji in nosil sivo čepico, — ni se hotel drugače oblačiti. Zato so mu trgnvci, ki so prihajali k njemu česa kupcvac, tudi rekali: „Brate Danilo! Ti bi bil krasen človek, samo da bi vrgel proč to suknjo in se oblačil po naše, v kaftan. „Ne boste tega dočakali!'1 je viknil on na nje. „Ako vam ni po volji moja obleka. ven iz moje hiše!" In komaj so mu nesrečniki utekli. Bil je to tako grob, da Bog nas varuj! Ko se razsrdi, mu sikajo kar og- njene iskre iz oči ter prebledi kakor kreda. A sioer je bil jako krasen: visoko čelo letmansko, obrve, kakor da hočejo izpregovoriti, oči črne, jasne kakor zora, a nasmehne se tako ljnbeznivo, ali hkrati i tako ponosno in tužno, da ti kar arce Ni res, da gleda c. kr. okrajni Sol. svet z nekim posebnim zanimanjem pred- sednikain ude ,.Slom5kove zveze'1, temveč je res, da se zanima c. kr. okrajni Sol. svet za vse učitelje jednako. Ni res, da je bila poslediea pogo- vorov v Trstu, da je c. kr. okrajni Sol. svet sam sebe premagal ler predsedniku ,.S'"Miškove zveze" ponudil in dal mesto v .vt. Ferjanu ; res pa je, da ni dobil c. kr. okrajni sol. svet v tem oziru nika- ke?a ukHza iz Trsta in da je imenoval naducMtelja Ončičana njegovo prošnjo redn im potom za St. Ferjan. ker ga je smatral za to mesto sposobnim. Ni res, da bi bila dosegla sol. oblast s premeščenjem učitelja Baliča iz Ločnika na Vrh svoj na men, res pa ga je pre- mestila brez postranske^a namena le na njegovo ^petovano prošnjo. Ni res, da je premeščen ueitelj Kntin v Ločnik, res pa je premešeen tjakaj ur-itelj Maks Kuntih. Ni res, da se sveti upliv „napredne"' stranke izza preiskav, da se vidi nave- deni upliv tudi v izidu preiskav. res pa je/ da postopa c. kr. okrajni äol. svet povodom disciplinarnih prei°kav povsem objektivno. C. kr. okrajn i šo 1. svet. V Gorici, 2. septembra 1902. predsed : Atteras, Smrtna kosa. — V soboto zjatraj je umrla na Rojicah pri Gorici g.čna Frančiška B 1 a z i o a v cvetu mladosti, stara šele 17 let. Bolehala je dolgo časa. Pogrebli so jo v nedeljo pop. Večna luč naj ji sveti! Povrat vojaštva v Gorlco. — Včeraj dopoludne se je povrnilo vojaštvo tuk. posadke z vojaäkih vai v Gorico. Okolo 10. ure prišlo je topničarstvo po vipavski strani. Tak. pešpolk ätev. 47. pa je dospel ob 11. uri iz Tržiča čez Vrh, Rubije, Sovodnje in Št. Andrež. Še enkrnt rihemberške obč. vo- litvi1 in „Soča". — Že parkrat smo po- vedali da se ni stanjelski knrat niti zga- nil iz hi*e zaradi rihemberških obč. vo- litcv ter da ni bilo niti jednega Lu- lc ovf'ana na volišču v Rihembergu A vzlic vsem t^m dejstvom pa znani ..So- ün1' laraba še vpdno napa'a zaradi teh volitov kurata Strnncarja in sic^r nn tako barab-ki način, kakor zamore to j storiti jedino le tako človeče, ki je že j düvnn zgubiio zadnjo truhico s r a m a. j Temu stvoru so duhovniki ^ploh tako v želodcu da ne more živeti, ako si ne privožči in tudi brez vsakega povoia, v vsaki številki kakega duhovna. Ker ni mogpl rihemberški duhovščini, ki se ni pri zadnuh obeinskih volitvah v Rihem- bergu v prid stranke miru in reda prav nič pobrinila. šteti levite, zgrabil pa je po drugem duhovniku, ki mn je bil mogore zaradi Bog ve kaj druzega v želodcu, čeravno isti ni bil pri teh obeinskih volitvah prav nič prizadet. Mi se le kar cudimo, kako se more le še kak pošten človek pečati s take vrste ljudmi. Iz Komna nam poročajo: Dne 6. t. m. se je pripeljal k nam zvečer pre- milostljivi knezonadškof msgr. Jordan. Priredili smo mu vsprejem, kakoršen tiče višjemu dušnemu pastirjn. Pri lepem sla- voloku zbrala se je v pozdrav častita duhovSčina, občinsko starešinstvo, urad- ništvo, na čelu mu c. kr. okr. glavar se- žanski, šolska mladina in mnogo ljud- stva. Prvi je pozdravil knezonadškofa g. okr. glavar. Ali pri tej priliki se je vlila ploha, tako da je moral knezonadškof stopiti koj na voz. Odpeljal se je narav- nost v cerkev in ko je odpravil tamsvojo molitev, hotel je vsprejeti v zakristiji starešinstvo; starešinstvo je bilo sicer pri rokah, a župana je manjkalo. Ko so ga vendar nekje našli, hotel se je pred- staviti knezoškofu pred cerkvijo, a bilo je že prepozno. Isti dan imeli smo pa v Komnu tudi volitev cestnega odbora. Komenski naprednjaki so komaj pričakovali tega dne in bili so si v svesti zmage. Oni in Nabrežinci hoteli so se tega odbora po- polnoma polastiti in so v ta namen skli- cali dne 31. m. m. volilen shod. Pa vse zastonj! kajti kakor kažejo imem; izvo- Ijenih odbornikov, ki so ti-le in sicer: G. vitez Josip Fabjani veleposestnik iz Kobdilja, Š t e p a n č i č Karol, župan v Temnici, P i p a n Josip, župan v Sker- bini, Pi pan AIojz, župan v Mavhinjah, Rosmina Ivan, župan v Šempolaju, Gergič Franc, župan v Velikemdolu, Štrekelj Ludvik, župan v Gorjanskem, Abram Anton, podžupan v Tupelčah; namestniki: Lozej Jernej iz Vojščice, Terčon Marlin, župan v Berjah, Mah- n i č Filip iz KobdiljH, — so nasi Ko- menci in Nabrežinci pri volitvi popolnoma pogoreli. lz Bovcu narn pišejo : Županom v Bovcu je b\\ izvoljen v četrtek g. Šulin, vrstah na^ih nasprotnikov, a bil je zme- ren nasprotnik. V dokaz moji trditvi je to, da neke vrste ljudje niso zadovoljni z njegovo izvolitvijo. Dasir;ivno se je precej gotovo vedelo, da bo izvoljen, so mu postavili protikandidata v osebi A. Štrausgitla. ki je slavno propadel ; dobil je, pravijo, samo 2 glasova. Vseh druzih 22 starešin se je oglasilo z odločnim: lo-ta natn županil ne bo! Na Bovškem se svita! Xa c. kr. prlpravnici za srednjc solo na Proseku se boilo sprejemali učenci dne 14. in 1;~>. septembra. Due 16. septombra bode sv. rnasa ob 8. uri. ücenei se morajo zglasiti v spremstvu starižev, oziroma njih nainestnikov in morajo s seboj prinesti zadnje solsko I spričevalo. krstni list, sprieevalo o cop- ! Ijenju koz in se skazati. da niinajo bo- I lezni na očeh. j Šolske razinert1 na Voloskt'in. I — Značilno za šolst<-o na Vroloskem, kjer je prebivalstvo, vsaj domače, skoro izkijučno hrvatske narodnosti, je to, da . se je na tamošnjo italijansko solo upisalo letos samo 28 otrok in še med temi le 5 pravih Vološčanov in pa, da sta za to kopico otrok nameščena 1 učitelj in 1 učiteljica; — a za tamošnjo hrvatsko šolo pa mora skrbeti družba sv. Cirila in Metoda z narodnimi žulji rodoljubnih ljudij. To so razmere, ki delajo — vsu cast vladajoč^mu zistemu. Pedagogiško druStvo v Kr^kem priporoča sledeče kniige po znižani ceni: 1. Učiteljski pravnik (nova knjiga) cena 1 K; 2. IV., V., VI., VII., Pedagogiäki letnik prej 2 K, sedaj po 60 v; 3. Je- zikovni pouk prej 1 K 20 v, sedaj 80 v; 4. Nazorni pouk prej 2 K 60 v, sedaj 1 K 80 v. 5.* Navod k početnfm risanju prej 80 v, sedaj 60 v. 6.* Pouk o črtežih prej 80 v. sed*j 60 v. 7.* Stavbni črteži ; prej 2 K, sedaj 1 K. *Zadnje tri knjige | se priporočujejo osobito rokodelcem, zi- | darjem, tesarjem in drugim. Te cene ! velJRjo za naročnike, ki naroče knjige naravriost pri odboru v Kr.skem — Pri cenah je vračunjena tudi poštnina — 0 b m •-» j n i m s 1 o v e n s k i m u č i t c I j Bajt v Gorici, ulica sv. Antona si 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, 1 izdelujeta vsakovrstne oblekc za. možke po meri, bodisi fine ali pa priprostc. Priporočata se svojim rojakora v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in ačencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Pisarniske in iä polrabscine, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . orl —-24 v navgor Žepni nožiči.....„ —-50 „ „ Mošnički za denar . . „ —"20 „ ,. Tobačniceinsmodčnice „ —"80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ —50 „ „ Papir: pisemski 100 pol „ --60 „ „ „ uraden bei 1000 pol „ 6— „ „ „ zamasloovijatikilo „ l'4O „ „ „ zacigaretelOOsnop. „ 2"20 „ „ Posetnice s tiskom 100 „ 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za prostovoljno postrežbo treba v naročilu naveati približno ceno. ltd. itd. „U. IiniiwS..a w. JLJKJk J5. Zahvala. I (ilolinlio potrti \slril IikIi-sIiic i/.uulii1 našcmi iskrcm.- I ljuliljcnt'ua orclii. Josipa j slcvilo in nistito sprnn- sivo (Iranrga ranjkeu-a k /adnjoniu poritkii najisknwi)("jso /alivalo. - V/lasti pa smo osp. doslini i/ (lruiiih daljitlli krajev. n. \n\ i/ IVvmo, iz INuison», (1o- rov(^a, Dol. in (*oivnj<\na. iz kojskt^-a in rioinnnin prv- enn za \n-\\v olx"!i ^inljrvili zalostink. /' St. berjaim, kr.-ijc .-ivslro-cfjcrskc inonarhije ˇ sodih oil 6(j liti-ov nuprej. Na zahtovo poSilja tudi nzorco. Cene interne. Postreiba poštena. Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici 'Uoi'4'lli st. 12. l'n'poror;i st1 fnplo Sloven- ccin v tiM'siii in rnjjikom m;i ilc/cli /,;i prcvažjmjo vsakovf.-ii.r^a |)|;ig;i ill po- liištva v vsi' krajc. Ker im:i tri nove zaprie vozove za prevažanje, zapotavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlia. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prir>oroča se p. u. obcin- stvu v Gorici in z cležele. 1 Prodaja kavino primeso, sladkor. milo, slanino. riž, maslo surovo in kuhauo, olje. jnoko iz Majdircvili iiilinov in vs(k jestvino. Zaloga žv(»-pleuk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja islroje tudi I na teden- * ske ali niescčne obroke. SIroj i so iz prvih lovarn lor najboljše, kakovosti Priporoča se slav. , občinstvu. Prosiva zahtevati listke Niijvocja tr^oviiia z xeloxjoin Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje. vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča ild. ima v zalogi orodje zu vsa rokodelstva iz najbolj slovečih luvarn. O^ozarja na svojo Wo^ato izber kui.