60 MOSTOVI 2001/XXXV
Nada Čolnar
Na napakah se učimo
V prejšnji številki je bila s teoretičnim prispevkom uvedena rubrika, ki naj bi bila prevajalcem v
pomoč, ko prevajajo v slovenščino, oziroma naj bi v njej našli odgovore na jezikovna vprašanja,
ki se jim porajajo pri pisanju v slovenščini. Tokrat obravnavam konkretne napake z besedoslov-
ne, besedotvorne in frazeološke jezikovne ravnine. Pri pisanju sem večinoma izhajala iz napak
ali slogovnih spodrsljajev, na katere sem naletela pri lektoriranju Mostov.
* 40-letnica, 40. obletnica
Ker je lani naše društvo praznovalo 40. rojstni dan, konec leta pa smo slovesno počastili spomin
na rojstvo največjega slovenskega pesnika pred 200 leti, bom začela z napakami, ki jih delamo
pri pisanju in govorjenju o tovrstnih dogodkih.
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev je bilo ustanovljeno pred 40 leti in je torej staro
40 let, zato lahko praznujemo dvoje, njegovo 40-letnico oziroma 40-letnico njegovega delova¬
nja/obstoja in 40. obletnico njegove ustanovitve, tj. obletnico dogodka izpred 40 let. Če bi govo¬
rili ali pisali o 40-letnici ustanovitve in 40. obletnici delovanja, bi bilo narobe.
Prav takšnih napačnih zvez je bilo precej v zapisih in govorjenju o rojstnem dnevu dr. France¬
ta Prešerna, saj smo brali in poslušali o 200-letnici Prešernovega rojstva in celo Prešernovi 200-
letnici. Če bi pisci in govorci premislili o pomenu besed, bi ugotovili, daje 200-letnica rojstva
(ali 20- ali 90-letnica rojstva) nesmiselna besedna zveza, ker toliko in toliko let traja življenje,
obstoj, ne pa rojstvo, ustanovitev. Pri drugi besedni zvezi pa je jasno, da človekove 200-letnice
ne moremo praznovati, ker nihče ne dočaka takšne starosti. Lahko praznujemo 200-letnico druš¬
tva, 500-letnico mesta ali babičino 90-letnico, počastili pa smo le 200. obletnico pesnikovega
rojstva.
* v primeru, na področju, v... meri, do ... mere
Druga skupina napak prav tako kot prva sodi k frazeologiji, delu besedoslovja, ki se ukvarja s
stalnimi besednimi zvezami. Gre za predložna rekla, ki pa so povečini nepotrebna, če nič druge¬
ga, kršimo, kadar jih uporabljamo, pravilo o jedrnatosti, eni od lastnosti dobrega jezikovnega
sloga. 1 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so takšne zveze označene s kvalifikatorjem
publ., v rabi so torej v publicističnem jeziku, zato je bolje, da se jim, če hočemo pisati zborno,
izogibamo. Ker je nepotrebnost teh predložnih rekel najlepše razvidna iz konkretnih primerov,
najprej navajam najbolj trdovratna oziroma najpogosteje rabljena skupaj z možnimi gospodar¬
nejšimi zamenjavami, potem pa še oboje rabljeno v povedih.
v vsakem primeru vedno, vsekakor
v nekaterih primerih -» včasih, redko
Najvažnejše lastnosti dobrega jezikovnega sloga so: slovniška pravilnost, besedna čistost, na¬
tančnost, besedna uglajenost, jasnost izražanja, jedrnatost, lahkotnost izražanja, naravnost in
ustreznost. S. Trdina 1977, str. 11.
Na napakah se učimo 61
v nobenem primeru
v izjemnem primeru
v nasprotnem primeru
v primeru eksotičnih jezikov
v veliki meri
v večji meri
v polni meri
v zadostni meri
v pretežni meri
v kolikšni meri
v najmanjši možni meri
do te mere
do neke mere
do določene mere
na področju konferenčnega tolmačenja
na področju jezikoslovja
na področju cen
V vsakem primeru je treba upoštevati,
da gre za praktičen študij.
... v nekaterih primerih pa jih je nujno
uporabljati.
V nobenem primeru ga ne mislim
še enkrat prositi za uslugo.
V izjemnih primerih so dovoljevali tudi to.
To moraš storiti, v nasprotnem primeru
boš izgubil delo.
K starejšim se zatečejo samo v primeru
»eksotičnih« jezikov.
To je v veliki meri odvisno od tebe.
Tamje honorar za prevod v veliki meri
odvisen od prevajalčeve sposobnosti
za pogajanje.
V večji meri seje zanimal za oblikovne
možnosti.
Mislim, da sem mu pomagala v zadostni
meri.
V pretežni meri dosedanjo prakso opuščajo.
Spraševal seje, v kolikšni meri mu bo
to koristilo.
-» nikoli, nikakor
-> izjemoma, redko
—> sicer, drugače, nasprotno
-» pri eksotičnih jezikih
—> predvsem, večinoma, precej, v glavnem,
pretežno
-» bolj
—> popolnoma, v celoti, resnično, polno
—> dovolj, zadosti
—> pretežno, precej, večinoma
—> koliko
—» čim manj
—> toliko
—> deloma, delno
—> deloma, delno
—> pri konferenčnem tolmačenju
-» vjezikoslovju
—> pri cenah/glede cen/kar zadeva cene
Vsekakor je treba upoštevati, da gre za
praktičen študij.
... včasih/ponekod pa jih je nujno
uporabljati.
Nikakor ga ne mislim še enkrat prositi za
uslugo.
Izjemoma so dovoljevali tudi to.
To moraš storiti, sicer boš izgubil delo.
K starejšim se zatečejo samo pri »eksotičnih«
jezikih.
To je odvisno predvsem od tebe.
Tamje honorar za prevod precej/predvsem/
večinoma odvisen od prevajalčeve
sposobnosti za pogajanje.
Bolj seje zanimal za oblikovne možnosti.
-> Mislim, da sem mu dovolj pomagala.
-> Večinoma dosedanjo prakso opuščajo.
-» Spraševal seje, koliko mu bo to koristilo.
->
-»
->
->
->
->
-»
62 MOSTOVI 2001 /XXXV
Jezikovni krožki so delovali v vseh obdobjih,
a v polni meri so živeli le v začetku.
Sklenili so, da se bodo v najmanjši možni
meri oddaljevali od izvirnika.
Pred kratkim so se težave zaostrile do te
mere, daje bilo treba ukrepati.
To je do neke mere/do določene mere res.
Predavanja so posegla na vse ravni
raziskovanja na področju konferenčnega
tolmačenja.
Vpeljal je precej novosti na področju
jezikoslovja.
Na področju cen letos nič novega.
Jezikovni krožki so delovali v vseh obdobjih,
a polno/resnično so živeli le v začetku.
Sklenili so, da se bodo čim manj oddaljevali
od izvirnika.
Pred kratkim so se težave tako zaostrile, daje
bilo treba ukrepati.
To je deloma/delno res.
Predavanja so posegla na vse ravni
raziskovanja konferenčnega tolmačenja.
V jezikoslovju je vpeljal precej novosti.
Pri cenah letos nič novega. / Glede cen letos
nič novega. / Kar zadeva cene, letos nič
novega.
->
->
-»
-»
-»
* Lidija Šega : Šegova
Tudi imena in priimki so stalne besedne zveze, in sicer takšne z ujemalnim desnim prilastkom;
čeprav bi kdo na prvi pogled rekel, da to za ženska imena ne velja, je pri njih prilastek prav tako
ujemalen, le da se sklanja po ničti (tretji) ženski sklanjatvi, npr. Lidija Šega - Lidije Šega, Lidiji
Šega, Lidijo Šega ... Namenoma sem izbrala priimek, ki je posebnost, saj vem, da marsikdo pri
teh primerih (med bolj znanimi članicami društva jih je kar nekaj s takšnimi priimki - Olga
Shrestha, Nevenka Bura, Lea Caharija) dvomi, ali je sklanjal prav. Priimki s končnico -a se lah¬
ko sklanjajo po dveh sklanjatvah, ne samo po tretji, ampak tudi po prvi ženski sklanjatvi, torej bi
bilo prav tako mogoče Lidija Šega - Lidije Šege, Lidiji Šegi, Lidijo Šego ... Zanimiva je bila
zmeda, ki je nastala pred nekaj leti v zvezi z imenom Ita Rina - Ida Kravanja, saj sta bili umet¬
niško in pravo ime naše znane igralke najpogosteje sklanjani po različnih sklanjatvah, videti pa
je bilo prav vse različice: Ite Rine - Ide Kravanje, Ite Rine - Ide Kravanja, Ite Rina - Ide Krava¬
nja, Ite Rina - Ide Kravanje.
Zaradi jedrnatosti besedila se besedni zvezi imena in priimka pogosto izognemo in rabimo
samo priimek. Pri moških ni težav: Clinton pripotuje v četrtek. Zbranim je spregovoril nadškof
Rode. Čop in Špik osvojila zlato. Pri ženskah pa so težave po mojem najočitnejše na športnih
straneh časopisov, predvsem v naslovih. Redno beremo: Seleš: Graf/6 : 3. Hingis spet slavi! ali
Hrovat druga, Suhadolc šesta. Iz zapisanega, če se na šport nič ne spoznamo, ne moremo raz¬
brati, daje govor o ženskah. Kako torej ravnati v takšnih primerih?
Po priporočilu Jezikovnega razsodišča (izjava številka 244) naj priimkov za ženske praviloma
sploh ne bi uporabljali samih, temveč le skupaj z imenom (lahko tudi skrajšanim, npr. M. Seleš,
S. Graff, M. Hingis itd.). Če imena ne vemo, se napaki ali nesporazumu, zamenjavi z moškim
enakega priimka, izognemo s posamostaljenim pridevnikom. Tako bi v navedenih primerih po¬
leg Monika Seleš: Stefi Graff 6 : 3 in M. Seleš: S. Graff 6 : 3 itd. lahko zapisali še: Seleševa :
Graffova 6: 3, Hingisova spet slavi! in Hrovatova druga, Suhadolčeva šesta. Imamo torej mož¬
nost napisati ime (celotno ali skrajšano) in priimek ali samo priimek v obliki posamostaljenega
svojilnega pridevnika.2
Na napakah se učimo 63
In kako ravnati, ce se odločimo, da bomo pri pisanju ali govorjenju o ženski uporabili samo
priimek in pred njim ogovorilni pridevek, akademski naslov ali funkcijo, npr. gospa, gospodič¬
na, doktorica, profesorica, ministrica, državna sekretarka itd.?
Slovenski pravopis, Pravila, navaja primera lady Macbeth in doktorica Borštnikova, v praksi
pa so stvari prav zanimive. Prvemu primeru lahko dodamo še lady Chatterley, Madame Bovary
inMadame Butterfly, kar kaže, da ob citatnih ogovorilnih pridevkih ne uporabljamo posamosta-
ljenega svojilnega pridevnika. Tudi nasploh se ta marsikomu zdi odvečen, nesodoben ali dokaz,
da ženske in moški še vedno nismo enakopravni. S tega stališča je zanimiv primer prevod Flau-
bertove Madame Bovary. Leta 1935 je Vladimir Levstik ta roman v slovenščini naslovil Gospa
Bovaryjeva, prevod lanske Sovretove nagrajenke Suzane Koncut pa nosi naslov Gospa Bovary.
Tudi delo Virginije Woolf Mrs. Dalloway je (trideset let pozneje kot Gospa Bovaryjeva) preve¬
deno kot Gospa Dalloway.
* akademsko leto : študijsko leto
V enem izmed člankov za prejšnjo številko Mostov je bila uporabljena za tole pisanje zanimiva
besedna zveza akademsko leto. Zanimiva zato, ker moram priznati, da sem jo »opazila« šele pri
drugem branju besedila. Pri prvem se mi je zdelo, daje z njo vse v redu, jasno mi je bilo, kaj po¬
meni; ko sem besedilo brala drugič, pa sem se začela spraševati, ali sem na to zvezo že kdaj na¬
letela oziroma ali je v slovenščini res v rabi, in vedno bolj sem bila prepričana, da za ta pojem
rabimo le izraz študijsko leto. Ker v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod geslom akadem¬
ski -a -o takšne zveze ni bilo, prav tako pri nobenem drugem geslu, pod geslom študijski -a -o pa
sem našla ustrezno razlago, in ker poleg tega Hombyjev angleški slovar pod geslom academic
navaja zvezo the academic year, sem sklepala, da gre za kršenje frazeološke norme zaradi vpliva
tujejezične frazeologije, in besedno zvezo zamenjala.
Da ne bom ostala zgolj pri nasvetih, ki zadevajo besedne zveze - čeprav je frazeologija zelo za¬
nimivo področje, ki ponuja obilo gradiva za obravnavo -, dodajam še primer iz besedotvorja in
drugega iz pomenoslovja.
* študentje: študenti
Nekateri samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku množine dve možni končnici, poleg
končnice -i še končnico -je, npr. Hrvat - Hrvati in Hrvatje, študent - študenti in študentje. Pogo¬
stejša ali običajnejša, lahko bi celo rekli sodobnejša, je prva končnica, čeprav za nekatere takšne
samostalnike velja nasprotno, daje končnica -i pri njih redkeje v rabi ali je celo stilno zaznamo¬
vana.2 3 O napakah tu pravzaprav ne moremo govoriti, ker se nekaterim zdi »lepša«, bolj domača,
2 Kje so korenine rabe te oblike, izvemo v poglavju o živosti besedotvornih vrst in sredstev v
Slovenski slovnici: »Tvornost ponskih obrazil lahko zamre samo za kak pomenski tip, za druge
pomene pa je še zmeraj zelo živa; tako je s priponskima obraziloma -(i)ca in -ka, ko zaznamu¬
jeta ženski par moškemu, npr. Smrekarica, Kežmanca, Pinterička, Tomšetka, Urekovka itd.,
namesto česar se danes, posebno v meščanskih krogih, oficialno rabijo posamostaljene pridev¬
niške besede s pripono -ova/-eva, tj. Smrekarjeva, Kežmanova, Pinteričeva, Tomšetova, Ureko-
va itd.« Jože Toporišič 2000, str. 161.
3 Slovenska slovnica o tej temi pravi: »Bolj običajna kot -i je končnica -je npr. pri samostalni-
64 MOSTOVI 2001 /XXXV
slogovno ustreznejša prva, drugim druga oblika, vedeti je le treba, daje oblika s končnico -i po¬
večini sodobnejša, in paziti, daje pri isti besedi v vsem besedilu rabljena ista končnica.
* določen : neki, posamezen
Z besedo določen, deležnikom glagola določiti, v nekaterih pomenih ni nič narobe. Pravilno je,
če rečemo: Delo so opravili v določenem času. Določena pravila je treba spoštovati. Načrte bo¬
do pregledali (za to) določeni strokovnjaki. Izpolnili so (s pogodbo) določene obveznosti. Prav
tako je ustrezna raba, kadar koga nočemo ali ne moremo imenovati, a se točno ve, o kom govori¬
mo, npr.: Določeni pisci pišejo prezapleteno. Ocene določenih kritikov niso nikoli dobronamer¬
ne. Določena gospa zelo rada spletkari. A pogosto je deležnik določen -a -o rabljen tam, kjer bi
moral stati nedoločni zaimek neki (v množini nekateri)4, včasih pa ga lahko zamenjamo tudi s
pridevnikom posamezen ali kar izpustimo.
Določeni ljudje vedno zamujajo.
Študenti so se posvetili določenim
segmentom politike Evropske unije.
Na določenih mestih je potrebna previdnost
Pri prevajanju v slovenščino ima še vedno
določene težave.
Navedene povedi bi lahko zapisali tudi takole:
So ljudje, ki vedno zamujajo. / Nekateri ne znajo biti točni.
Ponekod je potrebna previdnost. / Na nekaterih mestih ne pozabite na previdnost.
Prevajanje v slovenščino ji še vedno povzroča težave. / Težav pri prevajanju v slovenščino še ni
odpravila.
Ti primeri kažejo, da pri lektoriranju ali samolektoriranju besedil v slovenščini ne moremo kar
mehanično in vedno upoštevati navodil, nasvetov o tem, katero (napačno) besedo ali besedno
zvezo zamenjati s katero (pravilno), da torej stvari nikoli niso zgolj črno-bele, ampak je treba
predvsem razmišljati o pomenu besed in se truditi, da bi čim jasneje in čim lepše izrazili misel.
Literatura
Janez Gradišnik, Slovensko ali angleško, Mohorjeva družba, Celje 1993
Erika Kržišnik, Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih, Slavistična revija, letnik
44/1996, št. 2
Slovenski pravopis, SAZU in DZS, Ljubljana 1962
kih: bratje (stil. brati), dedje (in dedi), fantje (stil. fanti), gospodje (stil. gospodi), gostje (tudi
gosti), očetje (tudi očeti). Gre tudi še golobje (poleg golobi), sosedje (in sosedi), škratje (poleg
škrati), grofje (poleg grofi), ne pa več Gotje, grobje, snopje ali celo Ljubljančanje ali Celja-
nje.« Jože Toporišič 2000, str. 283.
Janez Gradišnik meni, da se ta »slaba ‘publicistična’ raba (morda ponevedoma) naslanja na
nemško frazo ein gewisser, ki ne pomeni nič drugega kot neki (v množini gewisse = nekate¬
ri)«. Janez Gradišnik 1993, str. 33.
-> Nekateri ljudje vedno zamujajo.
-> Študenti so se posvetili posameznim
segmentom politike Evropske unije.
—> Na nekaterih mestih je potrebna previdnost.
—> Pri prevajanju v slovenščino ima še vedno
težave.
Na napakah se učimo 65
Slovenski pravopis, Pravila, SAZU in DZS, Ljubljana 1994
Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU in DZS, Ljubljana 1980-1991
Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1992
Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Založba Obzorja, Maribor 2000
Silva Trdina, Besedna umetnost, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1977
Alan McConnell - Duff
Formal Correspondence in English
Introduction
Letters are a polite form of written conversation or dialogue, with one great advantage: the
paper gives us the chance to check our words before they have been “uttered”. Although, with
the increasing use of e-mail, it has now become possible to respond almost as rapidly to the
written as to the spoken word. Ali the same, we stili need to produce formal letters - documents
vvhich need to be consulted, responded to or filed for reference. These are the topič of this
article.
Writing letters at a formal or semi-official level, even in our own language, is not easy. In a
foreign language, it may be even more difficult. This is why I have chosen to concentrate here
on some of the main difficulties that may be faced by anyone translating or vvriting letters in
English. 1 The suggestions given are not prescripts - for one cannot wholly prescribe how a
specific letter should be vvritten. They are, rather, guidelines to help identify the “danger-spots”,
i.e., potential areas of vveakness in formal/semi-official correspondence. I should add that the
word formal is used in the broader sense, to include documents ranging from diplomatic
Communications to business letters, enquiries, invitations and circular mail.
General points about letter vvriting
A cynic might say: “Letter vvriting is easy. Ali
you have to do is take a few fixed expressions,
put them in the right plače, fill in the details,
end vvith Best vvishes, Yours sincerely ... And
there you are!”
The cynic might have one good point,
which is that much of the content of a formal
1 Note: materials and approaches presented
here are dravvn from a forthcoming book on
the same topič, and copyright is therefore
reserved
letter is made up of fixed or standard
expressions, e.g.:
• Enclosed please find ... / V prilogi vam
dostavljam...
• Please feel free to contact us for further
information / Na voljo smo vam za dodatne
informacije.
Hovvever, linking the fixed expressions to
the rest of the text is not always easy, as we
shall see further on.
Let us begin, hovvever, vvith some of the
features of letter vvriting vvhich deserve
special attention.