Št. 21. in 22. i V Ljubljani, 15. novembra 1935. Leto 52. f/a strani Din 800 — '/4 strani Din 400 — Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za inozemstvo Din 35-—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: in Din 40 — oglasne takse '/g strani Din 200— in Din 5 — oglasne takse in Din 20 — oglasne takse '/u strani Din 100'— in Din 2 — oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2— oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din. Vsebina: Iz kmetijske prakse. — Na kaj mora paziti posestnik pri nabavi elektromotorja. — Razno. — Še o silosih. — Kisla krma za svinje. — Razno. — Še pred zimo na delo! — Voluhar. — Razno. — Po letošnji trgatvi. — Razno. — Holandsko razkužilo proti spolnim boleznim pri govedi. — Razno. — November (listopad). — Ali smejo vzeti občinski odborniki v zakup občinsko lovišče? — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve im razno. — Priloga: Vnovčevalec. Blaznikova »Velika Pratika" za leto 1936 le Izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. BLASNIKA NASL. LJUBLJANA. BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga boče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike „Poklon Modrih". 95 Brinje, fige in rozine oddaja po najnižji ceni IVAN JELAČIN, Ljubljana, Emon- ska c. 8. 87 Mlin (prenosljiv) za moko In šrot na krogi, tečajih, ki jemlje 100 kg šrota ali 30 kg moke na uro ima poceni na prodaj: IN2. ROVŠEK, LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35. 93 Sadno drevje! Jablane hruške, visoke in pritlične, črešnje, orebe, breskve, marelice in vrtnice ima na prodaj: VINKO STRMLJAN, TE-NET1ŠE. pošta: LITIJA. (Zahtevajte ponudbe). 92 Cepljene trte nudi ,,PRVA TRSNICARSKA ZADRUGA V SLOVENIJI, pošta JURŠINCI PRI PTUJU" Iz vrst trsnega izbora. Pišite po cenik! Tudi sadna drevesa po konkurenčni ceni. 103 Najceneje se oblečete, če kupite narejene moške in deške obleke ter perilo domačega izdelka iz lastne tovarne „ TRIGLAV" Josip Olup, Ljubljana Stari trg 2, Pod trančo 1, Kolodvorska 8. BRINJE, FIGE IN CVEBE za žganjekuho ima na zalogi A. ŠAHABON v Ljubljani. Vzorci na razpolago. Ekonom, neoženjen, kavcije zmožen absol. kmet. šole, z daljšo prakso, išče nameščenja na večjem živinorejskem posestvu. Naslov pri: UPRAVI KMETOVALCA ŠTEV. 94. 94 Sadna drevesa Za jesensko saditev nudi jablane, hruške, črešnje, breskve, marelice, vrtnice in cepljene vinske trte iz vrst trsnega izbora: DREVESNICA FERLE, SVIBNO, p. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. — Pišite po naš cenik. 90 Zahtevajte cenik od sadnih drevesc in vinskega trsja, katerega pošljem na željo takoj zastonj! DREVESNICE IVAN GRADIŠNIK, ŠMAR-JETA, p. CELJE. 96 Naprodaj ima lepe suhe bukove plohe za pode 4 kub. metre, In 4 obtesane, 8 m dolge kostanjeve hlode za legnarje: Dr. HOMAN, ŠKOFJA LOKA. 97 Več montafonskih bikov, čistokrvne, z rodovnikom proda: OSKRBNIŠTVO GRAŠČINE ING. RUDEZ, RIBNICA-DOLENJSKO. 98 Montafonskega bika, čistokrvnega, 16 mesecev starega, zamenja za kravo ali mladega vola: JOSIP ZuZEK, VELIKE LAŠČE. 99 Bencin motor 4 ks zelo pripraven za rezati rezanico, drva In mlatiti. Dam tudi za knjižice, ima na prodaj: KOVAClC IVAN, SODRAZICA. 100 Živinorejci! Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu ima na prodaj 4 prvovrstne rodovniške bikce montaionske pasme od 3 do 14 mesecev in 2 telički dveh mesecev v starosti. Obrnite se na RAVNATELJSTVO ŠOLE. 101 Vabilo. Kmetska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v ŠT. JANZU NA DOL. vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki se vrši 24. novembra 1935. ob 8. uri v prostorih g. načelnika Ing. Majcna s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Foročiio načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ne bilo ob določenem času dovolno število članov, se občni zbor vrši pol ure kasneje z istim dnevnim redom. 102 KMETOVALEC št 21. in 22. V Ljubljani, 15. novembra 1935. Leto 52. Iz kmetijske prakse.. France Magajna. Običajno je, da se vsa naša kmetijska opravila vršijo po pravilih, ki so bila morda že pred stoletji uveljavljena. Večinoma so prava; temeljijo na izkušnjah prednikov in bili bi tudi danes na škodi, če bi jih vsa vprek zavrgli. Ajde na primer ne kaže sejati spomladi in krompirja ne na žitno strnišče. V davnini uveljavljeni čas za setev poedinih rastlin je polnove-Ijaven še danes in tako bo ostal tudi v bodoče. Vsako leto se dogaja, da se tu pa tam lepše sponese pozna setev kakor rana, ali pa obratno, da je več uspeha s prerano setvijo nego s pravočasno ali pozno, a to so le izjemne „muhe" poedinih sezon, ki jih ne moremo v naprej poznati. Z ozirom na setev bo veljal še vedno glo-bokoumni rek naših prednikov: „Oče ne sme svojemu sinu nikoli povedati, da se pozna setev tudi sponese!" Iz vsega tega pa ne sledi, da se moramo neuklonljivo držati v davnini uglaienih poti. Načini kmetovanja se izpreminjajo in izpreminjajo se na podlagi novih izkustev bodisi slučajnih ali pa smotreno iskanih. Iz tega sledi, da je kmetijska strokovna književnost vsak dan bogatejša in da strokovno izobraženi kmetje, če so seveda marljivi in podjetni, dosegajo vsak dan večje uspehe. Malo najdem člankov, ki bi me tako zanimali, kakor oni g. Fr. Goričana. S preprosto dobrohotnostjo nam pripoveduje in razlaga svoje kmetovanje ter opisuje in utemeljuje nove načine v svoji praksi. Kako zelo bodo njegova izkustva koristila dovzetnim! Včasih naletim na dober migljaj tudi drugje. N. pr. tale nasvet, ki bo utegnil biti važen za one, ki kmetujejo na težki ilovnati ali glinasti zemlji: Črtalo na plugu je nož, ki reže brazdo pred lemežem, da jo slednji lažje dvigne in obrne. V rahli zemlji se brazda drobi, v težki pa, zlasti če je premokra, ostane zvezna, „da bi fo lahko s konjem domov potegnil". Tako brazdo je treba po oranju z motiko sesekati, ponekod tudi razbiti z lesenimi beti. Oboje je mučno in zamudno delo. Neki kmet doli v Italiji pa pripoveduje: „S preprostim pripomočkom sem si to delo za polovico olajšal: dal sem napraviti svojemu plugu še eno črtalo, ki sem ga pritrdil nekaj centimetrov pred navadnim črtalom, toda na naspfotni strani gredi ja. To črtalo brazdo razpolovi, da se veliko lepše obrne in zdrobi." Sam nisem tega preizkusil, ker imam njive razmeroma rahle, menim pa, da bi ne bilo napačno, ko bi poskušali to oni, ki kmetujejo na zveznih, težkih zemljah. Strošek za napravo novega črtala in vezi zanj bo itak malenkosten. Sktbeti je le, da bo črtalo stalo ravno v smeri brazde, da ne bo ..krmarilo" na desno ali levo. Vsled slučajne obilice hlevskega gnoja sem pred nekaterimi leti pognojil eno njivo dvakrat v enem letu, obakrat obilno. Sam nisem vedel, bo li to dobro ali ne. V poznejših letih gnojim v rednih presledkih kakor druge njive. Uspeh je naravnost čudovit. Ta njiva je postala dvakrat ro-dovitnejša od ostalih. Vse, kar je na njej posejano ali posajeno, odlično uspeva. So-sedie občudujejo pridelke te njive in me dol ž i jo, da ji skrivaj pomagam z nekakimi skrivnostnimi gnojili, ki jih nočem izdati. Nisem dovoli vešč, da bi mogel pojasniti ta pojav. Sodim pa, da rodovitnost njive ni samo odvisna od redilnih tvarin, ki so v gnoju, marveč tudi — ali celo se bolj — od množine koristnih bakterij, ki se z gnojem naselijo v prsti. Naselje teh gliv sem z dvakratnim gnojenjem v enem letu silno okrepil in posledice se poznajo še dolga leta potem. Za naprej bom ta poskus ponovil na vseh ostalih njivah, ki navzlic rednemu gnojenju močno zaostajajo za omenjeno. Doslej sem imel navado, da sem korenje in peso sejal „na široko", kakor je bilo običajno že v davnih dneh. Kakšne so koristi sejanja v vrste, so nam najbolje pokazale šele žitne sejalke. Lani in letos smo tudi peso in korenje sejali v vrste. Uspeh je krasen, kajti okopavanje se izvrši z večjo lahkoto, hitreje in temeljiteje. Ako je pesi namenjena njiva velika, se sejanje najlepše in najhitreje izvrši s stro- jem (sejalko); ako je majhna, se jemo lahko z roko. Z grabljami napravimo male, plitve jarke, ki jih po setvi z grabljami zopet poravnamo. Naše sejalke, ki so namenjene predvsem žitu, sejejo v 14 cm oddaljene vrste; če z njimi sejemo peso, moramo vsako tretjo sejalno cev pustiti odprto, ostale pa zapreti. Na ta način dobimo 42 cm medsebojno oddaljene vrste, ki so za ročno okopavanje pravilne, za strojno pa še vedno malo pretesne. Korenje sejemo po veliki večini v žito. Tudi tu smo ga letošnjo pomlad sejali v vrste. Na površju, ki je bilo vsled zimskega srenja prhko, smo igraje napravili jarke z grabljami in jih po setvi poravnali. To ni ozimini prav nič škodovalo, saj je bila itak kmalu potem pobranana z železno brano. Ko je bilo strnišče opleto, smo igraje okopali vrstice in korenje se zdaj lepo razvija. Zaradi letošnje suše je pač nekoliko zaostalo, vendar obeta več kakor na tistih njivah, kjer vsled širokega sejanja ni bilo okopano. Po potrebi ga bomo okopali lahko še enkrat. Pri nas napravimo zelnike navadno po žetvi žita. Strniščno njivo močno pogno-jimo in preorjemo za zelnik. Doslej smo ga imeli posebej in presajeno peso posebej. Nekaj let sem pa sadimo vrste zelja in pese izmenoma s tega vzroka: zelju ugaja, če je pri okopavanju obenem prisuto s prstjo, pesa se pa lepše razvija, če je odkrita. Istočasno tedaj peso odkrivamo in zelje prisipamo. Ta postopek ima le ta nedostatek, da moramo v jesni oba pridelka istočasno pobrati, da ne kvarimo zaostalega z vozom. Na kaj mora paziti posestnik pri nabavi elektromotorja. Ing. Al. Gregorčič Elektromotorji so izvedeni v raznih tipah, kajti vsak obrat ima svoje posebnosti. Zato je potrebna tudi pravilna izbira motorja za pogon gospodarskih strojev, če hočemo, da bo z njim obrat poceni, varen, prikladen in brez motenj. Posestnik se mora pred nakupom odločiti, v katere namene in pod kakšnimi okoliščinami bo motor uporabljal. Na vsakem motorju je pritrjena medeninasta ploščica, na kateri je označen stik, napetost v voltih, frekvenca, učinek v kilovatih ali konjskih silah in število obrača-jev na minuto. Napetost in frekvenca. V splošnem obratujejo električna krajevna omrežja z vrtilnim tokom, napetosti 380/220 voltov in frekvenco 50 period na sekundo, le tu in tam še dobimo naprave z istosmernim tokom. Za isto napetost in frekvenco, ki jo ima omrežje, mora biti zgrajen tudi elektromotor. Stik. Za kmetijske obrate so se izkazali najprimernejši kratkostični asinhronski motorji s stikom zvezda trikot, kar je označeno na ploščici z znaki A A Kratkostični motorji imajo slab zagonski moment, poženejo lahko le manjše obdelovalne stroje, kakor so n. pr. ravno kmetijski. Ker povzročajo kratkostični motorji močne tokovne sunke, dovoljujejo elektrarne na svojih omrežjih le manjše motorje te vrste v splošnem do 10 kilovatov. Večji motorji od 10 kilovatov z drugimi stiki pa v čisto kmetijskih obratih ne pridejo v poštev. Učinek. Motor moramo izbrati tako močan, da lahko zmaguje pogon vseh strojev, za katere ga uporabljamo. Prešibek motor se močno segreva in pogosto tudi pregori. Nezmiselno je pa kupiti motor, ki bi bil pri obratu le slabo obtežen. Vsak elektromotor potrebuje nekaj energije zase, trenje v ležajih in zraku pomeni izgube na energiji, istotako tudi segrevanje železa in tuljav. Čim večji je stroj, tem večje so tudi njegove izgube, ki jih moramo plačati elektrarni, večja je pa tudi nabavna cena. Najpogosteje uporabljamo motor v kmetijstvu za pogon mlatilnice, slamoreznice in krožne žage. Za te naj-navadnejše pogone bomo določili učinek motorja v konjskih silah (PS) ali kilovatih (KW) iz naslednjih tabel. M1 a t i 1 n i c a. Vrsta bobna Število obra-čajev na min. Boben Učinek premer mm širina mm KW PS Zobat boben brez čiščenja 1300 1200 330 350 450 550 22 3 3 4-1 Zobat boben z delnim čiščenjem 1200 1200 1200 400 do 450 450 550 650 3 3-5 4 41 4-7 5-5 Sklopna mlatilnica brez čiščenja 1300 1250 330 370 1550 1700 25 3 34 4-1 S popolnim čiščenjem 1350 1250 1200 1100 350 440 475 520 1680 1680 1680 1680 5 65 8'5 10 6'8 88 11-6 13-6 | Slamoreznica. Širina Število Učinek klinje obračajev mm na min KW PS 300 160 1-5 2 325 170 18 2-5 360 180 25 3-4 400 180 4 5-5 425 200 55 7-5 425 240 7-5 10 Krožna žaga. Premer Število Učinek lista obračajev mm na min KW PS 500 1500 350 4.75 600 1400 4 50 6.10 700 1200 550 7.50 800 1100 7 9.52 Za določitev potrebnega učinka elek- tromotorjev je merodajen pri mlatilnici premer bobna, širina in vrsta bobna, pri slamoreznici širina klinje in pri krožni žagi premer lista. Kot primer vzemimo srednjega posestnika, ki si hoče nabaviti motor za pogon mlatilnice, slamoreznice in krožne žage. Mlatilnica deluje z delnim čiščenjem m ima zobat boben s širino 450 m ter širino 650 mm, slamoreznica ima širino klinje 360 mm, krožna žaga pa premer 500 mm. Iz razpredelnice je razvidno, da potrebuje mlatilnica za svoj pogon motor, zgrajen za vsaj 5*5 KS, slamoreznica 3'4 KS in krožna žaga 4'75 KS. Motor, ki bo lahko zmagoval pogon vseh treh strojev, mora torej imeti učinek 5'5 KS. Za srednje velika posestva, ki imajo enostavne obdelovalne stroje približno zgornjih izmer, je motor 5'5 KS najprikladnejši, zmore z lahkoto pogon vseh strojev in nima nepotrebnih izgub. Število obračajev. Kmetijski stroji zahtevajo za uspešno delovanje razna števila obračajev na minuto, tako n. pr. mlatilnica od 1200 do 1350, slamoreznica 160 do 240 in krožna žaga 1100 do 1500. Od motorja prenesemo pogon na obdelovalne stroje potom jermena. S pravo velikostjo jermenice na delovnem stroju dobimo tudi potrebne obračaje za ta stroj. Ugodnejši obrat je pa vsekakor, če je razlika med jermenico motorja in jermenico delovnega stroja čim manjša. Razmerje jermenic 1 :8 je še dopustno, pri večjem razmerju pa jermen ne teče več dobro, drsi in pada iz jermenice, obrat je moten. Motorji za vrtilni tok niso zgrajeni za poljubno število obračajev na minuto, temveč le za 750, 1000, 1500 ali pa 3000. Te obračaje ima motor pri praznem teku, pri obtežitvi pa nekaj procentov manjšo hitrost vrtenja in tako znašajo obračaji približno 710, 950, 1430, 2860. Obračaji se ne dado regulirati in zato je treba vsakemu delovnemu stroju prilagoditi jermenico, ki bo v premeru z jermenico motorja odgovarjala zahtevanim obračajem. Za mlatilnico in žago, kjer pridejo v poštev obračaji od 1200 do 1500, je najprikladnejši motor s 1500 obračaji na minuto pri praznem teku. Pri mlatilnici in žagi bo torej majhna razlika med premeri jermenic; jermen bo tekel dobro, obrat bo zanesljiv. Pri slamoreznici pa, kjer je število obračajev manjše kakor 160 do 240, bo seveda treba namestiti večjo jermenico, ki bo šestkrat do devetkrat večja od jermenice motorja. Toda motor je pri slamoreznici le slabo obtežen v primeri z mlatilnico in žago in zato jermen tudi tu ne bo drsel in izpadal. Za poljedelske stroje jemljemo zato le motorje s 1500, odnosno pribl. 1430 obračaji na min. Izvedba motorja. Vsa opravila, pri katerih se uporablja elektromotor v kmetijstvu, se vrše pod streho ali pa na prostem ob lepem vremenu, za1;o uporabljamo tu takoimenovani odprt motor. Odprt se imenuje zato, ker ima ob strani odprtine za hlajenje. _ Razno. Naše zadružništvo in nova kmetska zaščita. 24. oktobra t. 1. je bila v Ljubljani seja celokupne uprave (načelstva in nadzorstva) Zveze slovenskih zadrug. Glavni predmet razgovora je bil sklepanje o tem, kakšno stališče naj zavzamejo naše zadruge do vprašanja kmečke zaščite z ozirom na določila nove uredbe. Zveza je priredila pismeno anketo o tem vprašanju in naloga seje je bila, da na podlagi došlih odgovorov določi stališče našega zadružništva. Anketa je pokazala, da je velika večina zadrug za dosedanji zadružni odplačilni načrt in to z razloga, ker zadruge kot istočasne predstavnice upnikov in dolžnikov, ki so oboje kmetski ljudje, ne morejo niti izdatnejše znižati obrestne mere, dokler jim uredba o maksimiranju obresti ne nudi sankcije za enako znižanje vložene obrestne mere, niti ne morejo priznati dolžnikom odpisov, ker so po veljavnih zakonih dolžne naloženi denar vrniti vlagateljem, razen če in v kolikor bo dejansko država plačala Stran 262. te odpise. Vikljub tako jasnemu rezultatu ankete Zvezina uprava vendarle ni napravila novega načrta, ker je medtem dospela tudi vest, da smatra pristojno ministrstvo, da velja za zadruge še nadalje dosedanji zadružni odplačilni načrt, priobčen v letošnjem Službenem listu z dne 20. julija t. 1. in da bo v najkrajšem času ta načrt deloma ali popolnoma potrjen tudi po novi uredbi. Uprava je zato sklenila, sporočiti pristojnemu ministrstvu rezultat zadružne ankete in tako nuditi priliko, da ta oblastva lahko na podlagi zbranega materiala ukrenejo vse potrebno, da bo neškodljivo obstoju zadružne organizacije in interesov desettisočev malih vlagateljev nudila zadolženim kmetom največje ugodnosti. Poljedelstvo tri travništvo. še o silosih. Inž. Vinko Sadar. Zadnji dve leti se pri nas toliko piše in govori o silosih, da si je že menda vsak umen kmetovalec na čistem o tem, kako silos izgleda, čemu služi, kako se krma v njem kisa itd. Odkar sem objavil prve članke o silosih, ki so bili podlaga zapo-četi akciji za zidavo silosov, nisem sam o njih več pisal. Pustil sem, da so pisali in povedali svoje izkušnje kmetovalci, ki so silos sezidali, ki so ga polnili, ki so krmili kislo krmo in se na lastne oči prepričali, da je stvar dobra in da jo morejo vsakomur le toplo priporočiti. Če zopet pišem o silosih, storim to vsled tega, da sporočim kmetovalcem nekaj svojih opazovanj in nekaj izkušenj, na katere sami niso prišli. Najprej naj opozorim na veliko potrebo silosov za svinjsko krmo, zlasti krompir. Letos jo prav posebno občutimo. Zakaj? Od vseh strani slišim, da se letošnji krompir zelo slabo drži. Prerastli, obrastli in prepasani gomolji, ki so posledica suše v poletju, ko je bil dež najbolj potreben, se ne držijo. Večina od njih bo čez zimo segnila. Kako imenitno se izmaže kmetovalec, ki ima silos na razpolago. Enostavno prebere ves krompir in vse sumljivo gomolje spari, stlači v silos, ki ga lepo zadela in stvar je rešena. Krompirja sedaj še ne kaže krmiti svinjam. Ima še zaloge repe, pese in korenja. Če prične krmiti krompir, se svinje repe iin pese ne bodo več dotaknile. Tako si je pa shranil krompir v silos in ga bo lepo po potrebi pokladal tedaj, ko bo svinje pital. Nič krompirja ne bo propadlo. Iz tega sledi, da ne bi smelo biti svinjskega hleva brez silosa za krompir. Ni treba, da je velik. Za pitanje ene svinje se računa 1 m3 silosa, napolnjenega s krompirjem ali 1000 kg krompirja. Odrasli svinji se daje dnevno 4—4Yz kg kislega krompirja. Pri svojih ogledih silosov, sem nadalje opazoval, da lastniki jam za kisanje krme zanemarjajo osnovna načela uspešnega gospodarstva s kislo krmo: silosov ne čistijo. Sredi poletja sem našel na dnu jam ostanke kisle krme. To ne sme biti. Silos se mora spomladi popolnoma izprazniti in oprati, črez poletje pa pokriti. Če pride prah vanj, nič hudega. Glavno je, da ne razpada v njem kisla krma, kajti pri tem se razvijejo razne kisline, ki izjedajo beton. Najbolj se mi je pa dopadel posestnik, ki je črez poletje s hleva napeljal v silos strešno vodo. Napajal je z njo živino in imel jo je pri roki v primeru požara. Gnoj-nično pumpo je umil in prestavil od gnojnične jame k jami za kislo krmo. Služila mu je prav izborno. V splošnem so kmetovalci pokrili kislo krmo z ilovico. To je tudi najbolje. Le nekateri so se pritoževali, da je to delo zamudno in precej umazano. Je pa zato zanesljivo. Neke bistre glave so poskušale tudi na drug način. Nekdo je pokril krmo 20 cm na debelo s plevami, drugi z rezanico, na to plast je pa naložil deske, ki jih je obtežil z vsemi drvmi, ki jih potrebuje čez zimo. Tako je spravil drva pod streho (silos je pokrit) in hkrati je obtežil kislo krmo. Baje se mu je krma odlično skisala. Tretji je pokril krmo s plevami, ki jih je poškropil in zasejal vanje oves prav na gosto. Ta način je uporaben v visokih stolpih, v plitkih jamah pa manjka obtežilne teže. Nekemu kmetovalcu ni šlo v glavo, zakaj se mora krma pri kisanju tako sesesti. Ali se ne bi dalo tega preprečiti? Poskušal je to storiti na ta način, da je prav na drobno rezal krmo. Kaj je dosegel? Spravil je mnogo več krme v silos in krma se je manj usedla. Usedanje je spravil na najmanjšo možno mero. Iz tega bi se skoraj učili, da režimo krmo v silos kar se da na kratko in drobno. Za kisanje je to prav gotovo najbolje. Toda, tu pa vpraša živinorejec: »Katero krmo pa živina bolje pre- bavi in izrabi; na kratko ali na dolgo rezano?" Za suho krmo je že staro pravilo, da je najbolje rezati krmo 5 cm na dolgo. To krmo živina najbolje prebavi. Ali velja isto pravilo za kislo krmo? Po mojem mnenju velja, izkušnje pa nimam. (Dalje prih.) Kisla krma za svinje. S. Lipovec. Imam dva mala silosa za svinje, zgrajena v kleti. Natlačti sem prav vse, kar poleti ali v jeseni svinje surovo žrejo: zeljne odpadke, peso, zrezaino in zmešano z mlado jesensko deteljo, pa tudi repo i. dr. Svinje so to pičo do pomladi brez vsakega pripravljanja surovo dobivale in rade žrle. Zanimivo je, da je bila v eni jami krma Okisana z vodo, kakor n. pr. zelje, v drugi pa na suhi način. Svinjam je teknila oboja krma enako. Ker se tudi ta kisla krma močno sosede, nameravam v jeseni te silose naknadno dopolniti, da se ves prostor bolj izrabi. Gospodinje in gospodarji! Z malimi stroški si zgradite silos n. pr. 1 m v kvadratu, poljubno globoko in konservirajte si zeleno svinjsko pičo za porabo v zgodnji pomladi. Razno. Od vseh strani prihajalo žalostna poročila, da se letošnji krompir ne drži. Tožijo kmetovalci, ki so ga spravili v klet za »pomladno uporabo, pa tudi gospodinje, ki so ga nakupile za zimo. Poglejmo najprej, zakaj se krompir letos ne drži, nato pa, kaj naj ukrenemo, da se izognemo večji škodi. V vidu pa imam le kmetovalce. Letošnja suša je zadržala krompir v rasti. Ko je padel dež po dolgi suši, je krompir pričel iznova poganjati in rasti ter je rastel dolgo tja v jesen. Krompir je izraščal, preraščal in spodraščal. Posledica tega so prepasani, prerastli gomolji in številni drobni gomolji na prvotnih, starih. Ti „mlajši" deli gomolja v jeseni niso dovolj dozoreli, kajti splošno so kmetovalci krompir že iz navade prezgodaj brali, drugod jih je pa že kolobar silil k branju. V Savinjski dolini sejejo za krompirjem celo ječmen. Razume se, da se mora tedaj krompir čimprej ogniti z njive. Kolobar je torej že silil kmetovalce k zgodnjemu branju. Vidi se, da bi bilo potrebno marsikje izpremeniti kolobar z ozirom na krompir. Naš kmetovalec opušča še drugo važno opravilo, ki je potrebno, da se krompir v kleti dobro drži. Krompir naj bi ležal vsaj 14 dni, na plitvo nasut, v temnem, toda zračnem prostoru (na podu, na skednju ali slieno), da bi se presušil in da bi malo uvenel. Nato naj bi ga na drobno posipali z apnenim prahom in spravili v klet, kjer navadno prezimuje. Kaj je potrebno storiti s krompirjem, ki gnije? Krompir najprej preberite! Za seme od-Oerite le normalne gomolje, torej niti prepasanih, prerastlih ali obrastlih, ki izgleda zdravo in ki se bo držalo. Seme bo spomladi drago. Zato ga pustite oveneti (14 dni) na suhem, zračnem in temnem mestu in ga potrosite na rahlo z apnenim prahom. Nato ga spravite v suho klet. Ker ga boste spomladi lahko vnovčili, ga spravite čim več. Ostali krompir tudi preberite. Droben krompir za krmo ste že na polju izločili in posebej spravili. Sedaj morate izločiti še ves krompir, ki je nagnit, obtolčen ali objeden, kakor tudi ves obrastel; ta je le za krmo. Pokrmite ga čimprej ali ga pa ski-saite v silosu. Ostanek bo za kuhinjo in za prodajo. Prodajte ga, kolikor ga je odveč, ostalega pa spravite prav tako kakor semenski krompir. Ker bo spomladi pomanjkanje semenskega krompirja, ne glejte pri prebiranju semenskega krompirja toliko na velikost, kakor na zdravje in popolno zrelost. Vsi kmetovalci, ki imajo priznano seme, naj spravijo za seme ves krompir, ki ni drobnejši od 4 cm in lažji od 4 dkg. Glavno je, da je zdrav in zrel, da se bo torej držal do spomladi, da ima lepo razvite oči, ki bodo gnale lepe in močne cime. Zato so drobni, nezreli gomoljčki, ki so zrasli na obrastlih starih gomolj čkih, za seme neuporabni. Prepasani gomolji se verjetno ne bodo držali do spomladi, če niso popolnoma dozoreli. Mnenje o silosu. V „Kmetovalcu" od 15. februarja t. 1. ste izrazili željo, da naj sporoče kmetje, kako jim sezidani silosi od 1. 1934. ugajajo. Na kratko rečeno, prav dobro. Po temeljitem preudarku sem se odločil za zidavo silosov — predalastih jam — in dovršil že bolj pozno jeseni, pa mi je takoj veliko koristilo. Zaradi deževnega leta je n. pr. krompir povečini gnil ter so ga nekateri kar na njivi pustili ali pa jim je pozneje segnil, jaz pa sem ga takoj z njive skuhal v posilniku in pustil, da se je shladil (seveda ne gnilega) in potem zmetal v jamo ter jo zaprl (okrog 4000 kg). Po šestih tednih sem' silos odprl in pričel krompir pokladati prašičem, ki ga prav radi jedo. V primeru, da silosa ne bi imel, bi mi do tega časa gotovo polovico krompirja segnilo, ker vsega naenkrat ne bi mogel pokrmiti, slabega blaga pa tudi ni mogoče prodati. Istotako je tudi z ostalo krmo za govejo živino. Koruza, posejana na strni, se tudi za v silos prav dobro obnese. Koruzo sem sej al z roko kot za košnjo, nato sem jo eno tretjino okopal, ostali del pa ne, a jo je na prvi tretjini ravno toliko zraslo kot na drugih dveh. Kdor tega ne verjame, pa naj sam poskusi. Sedaj sem popolnoma prepričan o resničnosti člankov v strokovnem listu, kar mi je bilo tudi poprej neverjetno. Ko sem požel koruzo, sem še od detelje tretjo in četrto košnjo pokosil, da je bilo vsakega pol, zrezal na slamoreznici, zmetal v jamo, zaprl z ilovico ter po šestih tednih odprl. Zdaj dajem živini vsak dan opoldne krmo iz silosa, pomešano med rezanico, ki jo živali prav rade uživajo, pa tudi mleka dajejo krave toliko, kakor poleti. Imel sem nadalje za svoje razmere precej pese, katero sem zribal na reporeznici, pesno, repno in zeljno listje ter lucerno pa zrezal na slamoreznici (med to mešanico je bilo polovico pese), ter sem istotako skisal v silosu. Prašiči te krme ne jedo preveč radi; pokladati sem jo pričel vsaki drugi igovedi, in sicer enkrat koruzo, drugič peso, ter si živina po njej zelo opomore, posebno mlada. Pa naj se še kdo oglasi, kako je s silosom zadovoljen. Neki posestnik iz Št. Vida n. pr. je zmetal koruznico, ko je prej potrgal storže, v jamo, pa se mu je tudi prav dobro obneslo. Sadjarstvo in vrtnarstvo. še.pred zimo na delo! Fr. K. Letošnji sadni ogledi in razstave, ki so se prirejale pri raznih podružnicah, so nam zopet pokazale, da še ne pridelujemo dovolj brezhibnega sadja, primernega za izvoz, sploh za prodajo. Ponekod so šele početki osnovani za umno sadjerejo. Zopet drugod, pa čeravno vidimo napredek, tudi nismo še na višku. Ne samo, da imamo še preveč raznih manjvrednih sort, temveč tudi boljše vrste so v kakovostnem oziru vse drugo kakor dobre. So častne izjeme, osobito v bivši mariborski oblasti, kakor tudi ponekod po Dolenjskem, kjer so sadjereji posveča vso pozornost. Najhujše napake, ki jih na razstavah opažamo na sadju, so: veliko preveč pi-škavcev, še več pa plodov, ki so skaženi po raznih lisah, pegah in krastah, ki izvirajo povečini od škrlupa in sličnih glivičnih bolezni. Mnogo sadja je bilo tudi predrobnega in to vsled dolgotrajne poletne suše. Kaj naj se iz tega učimo? Poznavanje najboljših sort, ki v dotičnem okolišu uspevajo. Vprašanje nastane, kako mislimo zmanjšati preobilico števila manjvrednih jabolk. V načrtu imejmo tudi najnujnejša dela, ki so: vse drevje moramo, če le dopušča vreme, čimprej obrezati in osnažiti, dalje vse mlado drevje zavaro- vati proti zajcem in oskrbeti s primernim, dovolj močnim kolom. Okoli vseh dreves, ki smo jih prej pobelili, je prekopati kolobarje v zvezi z istočasnim gnojenjem s hlevskim gnojem ali vsaj z umetnim gnojem (zlasti s Tomasovo žlindro ali fosfatno žlindro in 40%no kalijevo soljo). Važno je tudi, da drevje poškropimo z arborinom, odnosno s priznanimi in preizkušenimi sredstvi. Našteli bi še marsikaj koristnega, ki bi se moralo v tem ali onem oziru izvesti sedaj pred zimo, povedano pa naj zadostuje, da izvršimo vsa ta dela še pred mrazom, ako le vreme dopušča. Čim preje tem bolje. _ Voluhar. Fr. K. Poleg zajca je voluhar (ponekod ga imenujejo krtica) najhujši škodljivec, ki nam vsako leto uniči ogromno število mladega drevja. Marsikateri sadjar bi obupal, če bi pri dolgoletnem sajenju sadnega drevja preračunaval velikansko škodo, ki jo povzročajo ti glodalci. Zajca se kolikortoliko lahko še ubranimo s tem, da drevje zavarujemo na ta ali oni način. Ali voluharju pa je težko priti v okom, ker se ta škodljivec nahaja v zemlji. Kdo ne pozna voluharja? Omenjamo samo onim, ki ga še niso videli, da je podoben veliki miši. Je pa bolj čokatega telesa, ima debelejšo glavo z gostim kožuhom, majhna ušesa ter bolj kratek gosto-porastel rep. Odrasel voluhar je 20—31 cm dolg, s 7 do 9 cm dolgim repom vštevši. Barve je sivorjave ali nekoliko črnikaste, zlasti na hrbtu, ob straneh svetlejše, spodaj zopet temnejše. Voluhar živi v zemlji od raznih rastlin, ki jih po rovih, katere venomer koplje, donaša v svoja gnezdišča. Rove voluharjev je lahko razločevati od krtovih. Krti-šča so manjša in sestavljena z debelejšimi kosi zemlje ter so bolj neenakomerna. Škodljivec se silno naglo razmnožuje, slično kakor vsi glodalci tega plemena. Saj vrže samica od spomladi do jeseni trikrat do štirikrat mlade od 4—9 mladičev naenkrat, ki postanejo po nekaj tednih že godni za razmnožitev. Ako bi na ta način šlo vse po sreči pri razmnoževanju teh preklicanih voluharjev, bi iz enega para do jeseni nastalo okoli 350 in še več potomcev. Zahvaliti se moramo samo narav- nim sovražnikom, kakor podlasicam, divjim mačkam, pa tudi sovam, ki gredo za temi škodljivci kot vztrajni zatiralci, da se ne razmnožujejo v takem številu. Zanimivo je, da živi voluhar ne samo po vrtovih in sadonosnikih, temveč tudi ob bregovih voda, kjer dela precejšnjo škodo baje tudi na ribjem zarodu. Nekateri ga zamenjajo z navadno vodno podgano." Voluhar se hrani, kakor že povedano, povečini od raznih korenin, korenstva in zrnja. V slast mu gre fižol, pa tudi čebula in krompir, zlasti v zimskem času, ko nanosi v svoja gnezdišča v zalogo rajrazlič-nejšo rastlinsko hrano. Sadjarje zanima v prvi vrsti, kako naj zatirajo najuspešneje voluharje. To pa je silno težavno delo. Predaleč bi nas vedlo, ako bi tu naštevali vse najrazličnejše načine, ki jih ta ali oni priporoča v boju proti temu glodalcu. Dobre mačke, zlasti samice, ko imajo mlade, dalje nekateri psi križanci foksterjerjev (majhna pasma psov) z domačimi psi, ki se jih priuči k lovu na voluharje, in poljske miši, nam jako mnogo koristijo pri tem težavnem poslu. Nastavljanje pasti, zlasti ce-vastih, ali pa tudi skopcev, ovčjim škar-jam podobnim, po nalašč za to izučenih lovcih, je tudi dokaj uspešen lov, zlasti, ako jih lovimo proti spomladi. V novejšem času priporočajo tudi nastavljanje pe-teršiljevih korenčkov v rovi, ki smo jih namazali, prerezana skozi polovico, z Zelio pasto. Tako namazane vabe nastavljamo po roveh toliko časa, dokler jih živali jemljejo. Ker je voluhar zelo prebrisana žival, moramo vsa ta dela izvrševati z največjo previdnostjo in spretnostjo. Pomniti je, da se voluhar ogiblje vsega, kar le količkaj diši po človeku. Mnogi sadjarji jih spretno lovijo tudi na ta način, da jim odgrebejo rove in jih potem čakajo pri istih, da jih pobijejo. Voluhar ne prenaša namreč prepiha, zato je kaj hitro na delu, da zagrebe rove. * Pripomba: Znanstvenik H. Muller-Bohme, Berlin-Dahlem, je dognal, da sta voluhar iq vodna podgana identična, t. j. enoinisto. On razločuje velikega voluharja (nižinskega 22—31 cm dolg) in manjšega planinskega (17—26), ki je nekoliko svetlejši. Voluhar živi od rastlinske hrane, v sili tudi od živalske. Baje bi požrlo letno 10 voluharjev 6 q pese, 5 q repe, 2% q krompirja, ako bi se enostransko preživljali. Našteli smo nakratko različne načine zatiranja voluharja. Vsak od teh je nepopoln in nam ne prinaša nobenega uspeha, ako se le posamezniki lotijo zatiranja. Vsa sosedska bi morala iti organizirano v boj zoper voluharja, ker le na ta način bi dosegli uspehe. _ Razno. Sv. Bolfenk pri Središču. 29. septembra t. 1. je tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo sadni ogled, na katerem je poleg sadja bilo razstavljeno tudi grozdje in povrtnina. Vkljub letošnji hudi toči, ki je uničila pridelke v polovici občine, je bila razstava prav dobro založena. Večina zavednih sadjarjev in vinogradnikov je poslala svoje najboljše pridelke. Obiskovalcu se je ob vstopu v prostrano šolsko sobo nudila prav prijetna slika našega gospodarstva: izbrano sočno sadje, grozdje, poljski pridelki, poučne knjige in revije, vkuhano in posušeno sadje, sadjarsko orodje in potrebščine, vse to je bilo razpostavljeno med cvetjem in drugimi okraski. Naši mladi sadjarji so pa ves dan obiskovalcem dajali po- Sl. 68. Sadni ogled Društva kmetskih fantov in deklet v Sv. Bolfenku pri Središču. trebna pojasnila o lastnostih raznih sort. Popoldne se je vršilo sadjarsko predavanje o sadnem izboru in pokončavanju sadnih škodljivcev. Predaval je kmet. ref. g. J. Znidarič iz Ljutomera. Kot sadjar domačin, ki pozna okoliščine, je snov obravnaval tako temeljito, da so vsi navzoči sledili z vidnim zanimanjem. Razstava je bila ves dan jako dobro obiskana, .poleg domačinov jo je posetilo tudi mnogo izletnikov iz bližnje in daljnje okolice, ki jih je idealno lepo jesensko vreme izvabilo na naš vinorodni hribček. Vsa prireditev je svoj namen: poučiti kmetovalce, katere sorte sadja in grozdja naj izbere, da bo imel pričakovano korist, v polni meri dosegla. Želimo, da ta; prvi ogled pri nas ne ostane tudi edini, temveč naj se prirejajo v bodočih letih ob sodelovanju vseh poklicanih, tudi tistih, ki to pot še niso sodelovali, potem se bo v doslednem času naše sadjarstvo dvignilo na ono višino, ki mu zaradi ugodne lege našega kraja za sadjarstvo tudi pristoja. Vinarstvo in kletarstvo. Po letošnji trgatvi. Josip Zabavnik. Množina in »kakovost vinskega pridelka in njega cene so v posameznih letih podvržene velikim izpremembam. V desetletnem povprečju moremo računati z le tremi odličnimi, oziroma prav dobrimi vinskimi letnicami, ostalih sedem let odpade na srednje in slabe. Letošnja vinska letina je v posameznih vinskih okoliših Dravske banovine dokaj različna. Trs je zimo dobro prestal, šli smo v spomladi z veseljem na delo z najboljšimi upi na bogato vinsko letino. Prvo iznenadenje smo doživeli že meseca aprila, ki je bil neobičajno hladen in je trs zadrževal v razvoju. Vendar se je vreme proti koncu aprila popravilo, trs je začel naglo odganjati. V začetku maja so bile mladike že 5 do 10 cm dolge. Prve dni maja je nastal vremenski preobrat, zrak se je ohladil na več stopinj pod ničlo. Posledice tega vremenskega preobrata v tako poznem času so bile za naše vinograde katastrofalne. Nežni trsni poganjki so pozebli, v višjih legah manj, v srednjih do polovice, v nizkih pa popolnoma. Vsi lepi upi na bogato vinsko letino so splavali po vodi. Po pozni pozebi prizadeto mladje se je osmodilo in posušilo. Žalosten je bil pogled na prizadete vinograde. Nastopilo je lepo vreme, trs je ponovno odgnal. Kjer se je mladje iz glavnih očes vsled pozebe posušilo, so pognala stranska očesa, o katerih pravimo, da niso rodovitna. Vendar smo se letos mogli prepričati, da tudi mladje iz stranskih očes da rod, toda manj in pozneje zoreč. Zaradi neugodnega poteka vremena skozi vse poletje so se vinogradi povsod lepo popravili. Sonca je bilo dovolj. Oblačno je bilo nebo le, če je deževalo. Peronospora in oidij nam nista nagajala. Ubranili smo se teh* nevarnih bolezni z uspehom. Zarod grozdnega sukača in zavijača je trpel po majskih mrazovih in ta dva škodljivca nista nastopala tako močno kot druga leta. Ponekod sta napravili toča in suša občutno škodo. Vkljub vsem težavam in vremenskim neprilikam na pomlad, toči in suši poleti in v jeseni smo dočakali v splošnem po^ voljno vinsko letino. V vinskih okoliših in legah, kjer ni bilo pozebe, so imeli bogato trgatev, drugod pa še vsaj dobro. Le kjer je toča hudo oklestila vinograde, je bila trgatev slaba. Na 23.000 ha vinogradov smo letos pridelali v Dravski banovini kakih 500.000 hektolitrov vina, prej več nego manj. Vrednost tega vina znaša do 200,000.000 dinarjev, znesek, ki bo gotovo okrepil naše narodno gospodarstvo. Ker je bilo letos grozdje lepo razvito in je ostalo do trgatve zdravo kakor redkokdaj, bo, upajmo, kakovost letošnjega vinskega pridelka zelo povoljna. Mošti so imeli 16 do 20 % in še več sladkorja. Kislina le v redkih primerih presega normalo. Letošnja vina bodo torej aromatična, pitna in ne premočna. Trgatev se je vršila ob lepem, toplem vremenu, mošti so pričeli takoj vreti in bodo že v jeseni popolnoma povreli. Ravnanje z letošnjim vinom bo torej lahko. Predpogoji so seveda: zdrava vinska posoda, pretok o pravem času in redno dolivanje. Končno še nekaj besed na naslov naših vinskih trgovcev in gostilničarjev. Vina je v Dravski banovini letos zrastlo toliko, da nam ga ne bo zmanjkalo do prihodnje trgatve. Segajte torej prav pridno po domači kapljici in ne kupujte vina drugod. Naj kroži naš denar doma. Cene našemu domačemu vinu so letos zelo skromne. Razno. Za žganje z nad 50% alkohola se plača državna trošarina kot za špirit. Uvoz suhega grozdja iz Grčije. Glasom časopisnih vesti je gospod finančni minister na podlagi 61. 68. zakona o državni trošarini izdal sklep, da je treba pod žganjem razumeti samo take destilate sadja, droži, tropin itd., ki pri izdelovanju ne vsebujejo nad 50 % alkohola in ki ohranijo značilne lastnosti sadnega žganja, in sicer,vonj in okus sirovine, iz katere so izdelani. Drugi destilati, ki pri proizvodnji dobe moč nad 50%, ali destilati, ki izgube lastnosti sadnega žganja ne glede na moč, so špirit in kot taki podvrženi državni trošarini. Žganje nad 50 do 60 stopinj, ki bo na dan uveljavljenja tega sklepa v skladišču, ali že gotov izdelek, bodo popisali in vodili v evidenci do potrošnje. Finančna ravnateljstva imajo nalog, da takoj odrede s pomočjo oddelkov finančne kontrole popis žganja s preko 50 do 60 stopinjami :pri izdelovalcih in točilcih na drobno in na debelo in da vodijo o tem žganju do potrošnje točno evidenco. Ta sklep stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih Novinah. Od tega dne je prepovedano pridelovanje in prodajanje žganja z nad 50 % jakosti. Organi finančne kontrole morajo strogo paziti, da žganje, (ki bo v tem roku prišlo v promet, ne prekorači 50 % jakosti. V tem primeru je treba takoj pobrati trošarino kakor za špirit. Sklep ministrstva financ, da je treba pod žganjem razumeti samo take destilate sadja, droži, tropin itd., ki pri izdelavi ne dobe moči nad 50 %, iker jih je sicer trošariniti kot špirit, je izzval v vrstah naših vinogradnikov veliko skrb in nemir. Kakor je znano, je bilo zadnja leta prekuhanih v Jugoslaviji okoli 500.000 hektolitrov vina slabših vrst v vinski destilat, ki so ga uporabljali za izdelovanje likerjev. To bo odslej nemogoče, ker bo produkcija vinskih destilatov, ki bodo trošarini eni kot špirit, predraga in vinski destilati ne bodo mogli v bodoče več konkurirati s špiritom. Na ta način se bo pojavila na našem vinskem tržišču ogromna množina manjvrednih vin, ki bodo s svojo nizko ceno pritiskala na ceno plemenitejših vin, kar bo iznova poslabšalo že tako težavni položaj naših vinogradnikov, ki se bore z naporom vseh sil za obstanek. Pa ne samo sklep gospoda finančnega ministra razburja naše vinogradnike, temveč tudi glas, da je naša visoka, vlada baje odobrila Grčiji nov kontingent za uvoz 300 vagonov suhega grozdja. Znano je, da to grozdje služi za napravo žganja, oz. alkohola. Ako je to res, bi bil našim vinogradnikom zadan zopet velik udarec, ker bi povpraševanje za slabim vinom ponehalo, ki je dosedaj služilo za napravo vinskega destilata. Ker se iz sušenega grozdja dobi trikratna količina alkohola, v primeri s slabšim vinom, odgovarja teh 300 vagonov sušenega grozdja 900 vagonov vina. V slučaju uvoza 300 vagonov sušenega grozdja, bi torej naš vinski trg ponepotrebnem tlačilo 900 vagonov vina in pritiskalo cene vinu navzdol. Takih udarcev naše vinsko gospodarstvo in vinogradništvo, ki preživlja skoro tretjino vsega prebivalstva Jugoslavije, brez občutne splošne škode v narodnem gospodarstvu ne prenese. Sklep gospoda finančnega ministra glede uvodoma navedene trošarine na žganje z nad 50 % alkohola in odobrenje kontingenta Grčiji za uvoz 300 vagonov suhega grozdja koristi samo malemu številu državljanov, bavečih se z industrijo špirita. Mnenja smo, da je treba v prvi vrsti ščititi interese širokih narodnih mas, ki se pečajo z vino- gradništvo, in šele v drugi vrsti interese malega števila industrij cev špirita. Živinoreja in mlekarstvo. Holandsko razkužilo proti spolnim boleznim pri govedi. Joža Samec. Pri Zvezi selekcijskih organizacij za svetlolisasto govedo uporabljamo tako-zvano holandsko razkužilo že tri leta z najboljšim uspehom. Pred zaskočenjem se z njim razkužijo spolovila, da se s tem prepreči širjenje različnih prenosnih bolezni, katere se prenaša in širi s spolovili pfi plemenjenju. Najbolj razširjene in najbolj znane bolezni, ki se prenašajo na ta način, so: kužni katar spolovil, mehurčasti izpuščaj in kožno zvrženje ter nekatere vzgojne bolezni. S tem razkužilom se prepreči prenos teh spolnih bolezni, za ozdravljenje že obstoječe bolezni pa seveda ne zadostuje. Ravno vsled tega imenujemo to sredstvo razkužilo, ne pa zdravilo. Te bolezni prenaša in širi največ bik plemenjak, ki pa sam na njih navadno ne oboli, če pa že oboli, pokaže le malokdaj znake obolenja. Bik se naleze povzročiteljev bolezni pri zaskočenju bolne krave, ne da bi sam obolel ali vsaj pokazal znake obolenja, okuži pa skoraj vse krave, ki jih še pozneje zaskoči. Holandsko razkužilo pa ima namen širjenje teh bolezni preprečiti na ta način, da uniči ob zaskočenju prenašalce teh bolezni v nožnici krave in na žili bika. Uporaba tega sredstva je jako enostavna in poceni. To je močno temno modra tekočina, pol litra — kar zadostuje za enega bika skoraj dve leti — stane okrog 90 Din. Navodila za uporabo: Dolžnost oskrbnika bika plemenjaka je, da pred skokom najprej pregleda nožnico prignane krave. Ako vidi, da pri kravi kaj ni v redu, da je sluznica nožnice n. pr. prevlečena z gnojem ali s sluzom, da so na njej mo-zoloki ali da je samo bolj rdeča kot navadno, bika kratkomalo ne sme spustiti. Kravo pošlje domov z naročilom, da se jo pravilno zdravi in šele po popolnem ozdravljenju zopet pripelje. Pri kravah, ki ne kažejo nikakih znakov obolenja, se uporablja holandsko razkužilo na tale način: Na palčico, debelo in dolgo kot svinčnik, privežemo košček bombaža ali krpico, to vtaknemo v steklenico s holand-skim razkužilom, da se dobro namoči, nato odpremo z levo roko nožnico krave, desno pa, s katero držimo palčico, namažemo sluznico nožnice zunaj in znotraj. Takoj nato pripustimo bika. Pri skoku se raz-maže to sredstvo po vsej nožnici in po celi žili, kar se lahko vidi zaradi močne barve razkužila. To sredstvo ne draži sluznice nožnice in žile prav nič in tudi ne škoduje semenu. Recept za holandsko razkužilo (tako smo ga krstili mi) je prinesel iz Holandske ing. Eiselt, naš zvezni tajnik. Na Holand-skem je to obvezno vpeljano že več let za vse bike, ki plemenijo. SI. 69. Tekme v oranju s kravami v Murski Soboti, 8. sept. 1935. Ker se sestavine za to razkužilo pri nas sploh ne dobijo ali pa le težko, smo se obrnili s tem receptom na tukajšnjo lekarno „pri Angelu" v Murski Soboti, ki nam sedaj priskrbuje to sredstvo ceneje, kakor bi ga dobili na Dunaju. Pri zvezi za svetlolisasto govedo je uporaba tega sredstva obvezna za vse rodovniške plemenjake. Nabavne stroške nosi Zvezna blagajna s pomočjo prispevkov pristojnih sreskih kmet. odborov. Razkužilo uporabljamo že tri leta z najboljšimi uspehi. Kjer se je holandsko razkužilo pravilno uporabljalo, so ponehale neprijetne spolne bolezni, podaljšala se je plemenska sposobnost bikov, pa tudi odstotek jalovosti, povzročene po teh boleznih, se je zelo zmanjšal. Zadnji čas so začeli to sredstvo uporabljati že tudi lastniki licenciranih bikov, ko so videli, kako odličen uspeh je dosežen pri rodovniških bikih. Že obstoječe spolne bolezni, to so kužni katar in mehurčasti izpuščaj, v kolikor jih lajik sploh more spoznati, zdravimo z najboljšim uspehom pri nas s sve-čicami od „Tewega" z Dunaja, ki so pa pri nas le malo razširjene, ter z „Bissuli-nom". Tudi „Kolpigran lističe" zelo hvalijo, so pa pri težjih vnetjih, kjer je sluznica nožnice suha, neporabni, ker ni vlage, da bi se raztopili, medtem ko se „Tewega" ali „Bissulin" svečice pri telesni toploti raztopijo, obolelo sluznico na-mažejo in razkužijo ter bolečine omilijo. Izpiranje bolnih spolovil pri živini s tem ali drugim sredstvom, se pa sedaj, odkar so v prometu različne svečice, splošno ne prakticira več. Izpiranje, izbrizgavanje je muka za ljudi, ki naj to izvršijo, še bolj pa za obolelo živino. Zdravila, ki se v ta namen uporabljajo (razen sode bikarbone), so jedka ali na kak drug način v neugodnem zrnislu dražijo občutljiva spolovila živine. Živina postane po tem ravnanju nemirna, uporna (posebno biki), se ne pusti v bližini spolovil čistiti, dostikrat pa postane celo zlobna in nevarna. Opomba uredništva. Gospodu piscu, ki si je kot zvezni veterinar pri selekcijski zvezi za svetlolisasto govedo pridobil bogate izkušnje in velike zasluge pri zajezitvi spolnih bolezni, smo za ta članek zelo hvaležni. Toplo priporočamo vsem ostalim selekcijskim zvezam, da uporabljanje razkužila predpišejo za vse rodovniške plemenjake. Sredstvo je zelo poceni, enostavno v uporabi, učinkovito in neškodljivo. Preizkušeno je že mnoga leta na Holandskem in sedaj že tudi v Prekmurju. Razno. Rodovniška premovanja za dolenjsko sivorjavo govedo je kr. banska uprava naknadno odobrila še za Sodražico in za Sveti Gregor. Prvo je bilo 12., drugo 13. novembra t. 1. Banovinski prispevki za bike. Banovina daje vsako leto prispevke za nabavo bikov revnejšim občinam, katerim primanjkujejo. Sedaj je čas za vlaganje prošenj. Zanimanci naj se dogovorno s svojo občino zglasijo pri svojem sreskem kmet. referentu, kjer prejmejo vsa potrebna navodila in obrazec za prošnjo brezplačno. Biki se bodo odbrali na plemenskih sejmih spomladi. Gnojnične črpalke se bodo oddale zopet spomladi onim prošnjikom, ki imajo v redu napravljeno gnojišče. Sedaj je čas za vlaganje prošenj. Navodila se dobe pri sreskem kmet. referentu. Peteline in kokoši štajerske pasme prejmejo tekom novembra vsi oni, ki so pravočasno zaprosili in položili za vsakega petelina po 10 Din in za vsako jarčico po 20 Din. Podpisan je odlok kr. banske uprave, da se nabavi vsega 410 petelinov in 305 jarčic. Živali se bodo kupile pri rejskih središčih in bodo najboljšega porekla po nes- nosti in debelosti jajc. Petelini bodo tehtali najmanj 2 kg in 25 dkg, jarčiee pa vsaj 1 kg in 90 dkg. Le mlade živali smejo biti za malenkost lažje. Z izbiro živali so poverjeni banovinski perutninarsiki nadzorniki, in sicer ing. Eiselt Erik v Murski Soboti, Zupane v Mariboru ter Gosak v Ljubljani. Ing. B. W. Gozdarstvo. November (listopad). Ing. V. Novak. Narava. Listje je z drevja povečini že odpadlo, le pri nekaterih vrstah, kakor hrastu, javoru, maklenu, gabru in dr., se še upira jesenskim vetrovom. Uda se, ko pade prva slana. Po Vseh svetih vidimo še posamezne zakesnele selivke, od katerih se marsikatera odloči, da pri nas prezimi. Ves ta mesec in še tja do Božiča so naše nezamrzle vode polne severnih gostov. * * * Vzgajaj! Pripravo za pomladansko setev dokončamo. Če tla še ne zamrzujejo, sejemo v gozdu lahko želod ali seme drugih listavcev. Dokler ne zapade sneg, se da še prebirati in odstranjevati slabo drevje in nekoristno grmičevje iz gozda. * * * Izkoristi! V nižje ležečih krajih začno z zimsko sečnjo, najsibo na golo ali prebiralno. Preden začnemo sekati na čisto1, je treba dobro preudariti, če to ne bo gozdu in nam v kvar. Koder se je bati velikih izdatkov za pogozdovanje in čiščenje ali slabih posledic za gozdna tla, se bomo odločili rajše za oplojno sečnjo ali prebiranje ali pa za sekanje v skupinah. $ & * V novembru izkoriščajo ponekod tudi nizke gozde (glej sliko 70.), bolje pa je sekati odganjke šele proti koncu zime. # * * Grabljenje listja za steljo škoduje gozdu v času, ko listje odpada, še najmanj. Kjer brez listja nikakor ni mogoče izhajati, naj se grabi sedaj, ne pa pomladi ali celo poleti. Listje je za vzgajanje gozda in za ohranitev gozdnih tal prav tako važno, kakor je važno gnojilo za obdelovanje polja. Če njive ne gnojimo, se ne smemo čuditi, ko ne bo nič pridelka. Istotako pa se tudi ne vprašujmo, zakaj nič ne prirašča v gozdu, kateremu kar naprej odnašamo njegovo naravno gnojilo, t. j. listje. Odpadajoče listje in igličevje vpliva zelo ugodno na gozdna tla. Prvič varuje tla pred izpirajočim vplivom dežja in drugih padavin. Drugič povzroča, da ostanejo tla rahla in zračna. Tretjič ureja vodno vsebino tal in deluje kakor goba, ki se ob deževju napije vode in jo ob času suše oddaja tlam in rastlinam. Le listje in iz njega nastale tvarine omogočajo, da more uspevati gozd celo na zelo strmih po-počjih. SI. 70. Nizki gozd v snegu. Kjer odvzemajo gozdu listje letom za letom, postaja zemlja pusta in le v oddaljenejših dolinicah, katerih še niso dosegle grablje, je še ostal drobec gozdne prsti. Na izčrpanih tleh skoraj nič več ne prirašča. Zato je tak gozd vedno redkejši, množi pa se v njem plevel in resje. Polagoma izgine ves les z gozdne parcele, tudi dobre listnate stelje ni več, grabi se le še on.o malo resja, praproti in trave, kar je še more rasti. Tla od leta do leta pešajo in ne donašajo nikakih koristi več. Kjer je stal pred sto leti lep gozd, je danes klavrna rast na opešani zemlji. Da se pustošenje vsled prekomernega grabljenja listja prepreči, predpisuje zakon* glede nabiranja stelje v gozdih tole: Na istem kraju se stelje ne sme iznova grabiti, preden ne minejo najmanj tri leta. Suho listje (nastilj, dračje, stelja) in mahovina se smeta grabiti samo z lesenimi grabljami in ob dejanski potrebi tako, da se s tem ne ogrebe in ograbi prst ter ne poškoduje mladega zaroda gozdnega drevja. * § 38. zakona o gozdih. Grabljenje stelje je načeloma prepovedano na površinah, ki so namenjene za pogozdovanje. Izjeme od tega dopušča lje oblastvo. Zakoniti predpisi zahtevajo torej med drugim, da se sme na eneministem mestu grabiti stelja šele po preteku treh let. Naši posestniki, ki so navajeni grabiti listje vsako leto na istih parcelah, ker leže v bližini njihove domačije, bi morali začeti s pridobivanjem stelje tudi v oddaljenejših gozdovih. Res stane to veliko več truda in časa, toda s tem se obvarujejo gozdi pred hiranjem. Oni posestniki, ki imajo premalo gozda, da bi jim zadostovala stelja iz ene četrtine gozda, morajo skušati poiskati nadomestilo (na primer slamo, gozdni ple-velj, žaganje i. dr.) za steljo drugod.* Kdor izkorišča steljo na škodo gozda, bo moral prej ali slej skrčiti število glav v hlevu, ker bo premočno izkoriščan gozd dajal vedno manj listja za nastilj!. 'fi ❖ Izvažanje lesa. Najprej spravimo iz gozda drevesa, ki leže posamezno posekana in raztresena po gozdu, kakor sušice, podrta in poruvana drevesa, drevje, posekano pri prebiranju. Njih izvažanje je težavno in zelo odvisno od lepega vremena. Pa tudi "z odvažanjem ostalega lesa hitimo, da nas ne prehiti zima. Izvozna pota posipamo z gramozom in jih vzdržujemo v dobrem stanju. Ščiti, varuj! Tudi v novembru moramo paziti, da ne delajo nepoklicani škode v naših gozdih bodisi z grabljenjem listja, z nabiranjem suhljadi, s kleščenjem, bodisi s čem dru< gim. Kakor nalaga zakon gozdnim posestnikom nekatere dolžnosti, tako jih tudi skuša zavarovati pred poškodbami v gozdu po tujih ljudeh. Med škodami, katere prizadenejo last: niku gozda drugi ljudje, navaja zakon** te-le: Neupravičeno sekanje drevja, ruvanje gozdnih sadik, prisvajanje lubja, pobiranje dračja, izkopavanje parobkov (panjev, tr-šev), nabiranje smole, grabljenje stelje, nabiranje želoda in drugih gozdnih semen, pašo in poškodbe vsled paše, lupljenje * Glej str. 358 „Kmetovalca" iz 1. 1934. ** Zakon o gozdih: §§ 151. do 161. skorje, zasekavanje in poškodovanje rastočih (stoječih) dreves, kopanje prsti in gozdne zemlje, poškodovanje mejnikov, potov in drugih spravilnih naprav. Za take škode predvideva zakon kazni, katere izreka obče upravno oblastvo (sresko načelstvo), če ne spadajo pred sodnijo. Posestnik, ki je bil oškodovan na kak gori naveden način, naj se obrne na sresko načelstvo. Naznani naj storilca, opiše škodo in zahteva odškodnino. Če sresko načelstvo naznanjeno osebo obsodi, mora obenem določiti tudi odškodnino za napravljeno škodo, ako je lastnik to izrecno zahteval. Zoper odmero odškodnine, se lastnik lahko pritoži na višje oblastvo (bansko upravo). Vendar je svariti pred pretiranimi zahtevami, saj se oblastva ravnajo po cenovniku za povrnitev škode po gozdih, ki predpisuje po srezih določene cene za razne vrste poškodb. * # * Red. Kadar v gozdu sekajo tuji delavci, je treba budno paziti, da ne bi podirali dreves, ki niso bila označena (žigosana) za sekanje in ki niso namenjena za prodajo. Drvarji pa tudi ne smejo izpuščati dreves, katera smo žigosali zato, da ke spravijo iz gozda in napravijo prostor koristnejšemu drevju. Starih vejnatih dreves se delavci neradi lotijo, ker imajo z njimi več truda in manj zaslužka, kakor pri sekanju dreves z ravnimi debli in maloštevilnimi vejami. _ Ali smejo vzeti občinski odborniki v zakup občinsko lovišče? F. Z. Po zakonu o lovu z dne 5. decembra 1931. članom občinskega odbora ni prepovedano, da vzamejo v zakup lovsko pravico lovišč, ki jih dajejo v zakup na javni dražbi občna upravna oblastva I. stopnje (sreska načelstva, mestna poglavarstva). Zakon o občinah pa odreja v točki 4. § 28., da ne morejo biti občinski odborniki: občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine in dohodkov. Vprašati se je torej, ali morda cit. določilo v zakonu o občinah izključuje občinske odbornike od nakupa občinskih lovišč? Preden moremo.odgo- voriti na to vprašanje, si moramo biti na jasnem, komu pripada lovska pravica. Zakon o lovu določa v § 1., da je lovska pravica združena z zemljiško lastnino in da pripada zemljiškemu lastniku, ki jo pa more izkoriščati samo po^ odredbah tega zakona. Tako predpisuje § 4. z. o 1., da more izvrševati lovsko pravico na svojem posestvu lastnik" zemljišča samo tedaj, ako ima v lasti najmanj 200 ha nepretrganega zemljišča. Zemljišča lastnikov, ki nimajo te, po zakonu predpisane zemljiške celote, pa se morajo v zmislu § 5. z. o 1. združiti v občinska lovišča in oddajati v zakup v korist lastnikom teh zemljišč. Zakupnina iz občinskih lovišč pripada v zmislu § 13., odst. drugega, z. o 1. zemljiškim lastnikom. Iz navedenih določb torej sledi, da občinskih lovišč ni smatrati za občinsko imovino, niti so dohodki, ki izvirajo iz teh lovišč, dohodki občine, četudi zakupnine pobira občina in jih uporablja, za občinske potrebe na podlagi po kralj, banski upravi odobrenega sklepa občinskega odbora (§ 76., točka tretja, fin. zakona za leto 1934/35.). Ni torej nobene zakonite ovire, da postane član občinskega odbora zakupnik (podzakupnik, družabnik) občinskega lovišča po § 5. zakona o lovu, ter s tem ne bi bila podana nikaka ovira, da obdrži funkcije občinskega odbornika. Drugače pa je z lastnimi lovišči občin, ki jih imajo na primer : občina Tržič, občina Jezersko, občina Kočevje, mestna občina Celje. Če hoče vzeti občinski odbornik kako lastno lovišče v zakup, ki ga sedaj glede na predpis § 15., odst. tretjega, z. o 1. oddaja v zakup na javni dražbi občno upravno oblastvo I. stopnje, se mora odpovedati funkciji občinskega odbornika. Lastna lovišča občin so namreč občinska imovina v zmislu zakona o občinah. _ Vprašanja in odgovori. Vprašanje 114. Bivša občina ie imela pred združitvijo precejšnjo površino zemlje. Uprava združenih občin je svojčas razglasila prodajo ali najem tega zemljišča, toda na pobudo nekaterih posestnikov je občina odstopila od te svoje namere. Ali je občinska uprava upravičena, da brez vprašanja ostalih posestnikov tako samolastno postopa in kako se pride do tega, da bi se zemljišče po davčni moči razdelilo? (A. Šk. v B.) Odgovor: Z združitvijo, t. j. s komasacijo občin samo na sebi zemljišče še ni prešlo v last nove občine. Stvar občanov bivše samostojne občine je bila, da si ustvarijo organizacijo podobčine, ki bi po svojih organih — nezavisno od občinskih organov — upravljala in gospodarila s svojimi nepremičninami. Ker se pa to ni zgodilo, upravlja po svoji volji uprava združene občine premoženjske zadeve bivših občin. Da se zemljišče bivše samostojne občine porazdeli med bivše občane — kar je smatrati za odtujitev — za to je potreben sklep nove občinske uprave, ki ga mora po povoljni izjavi bana Dravske banovine odobriti ministrstvo za finance, sporazumno z ministrom za notranje zadeve. Stvar občanov bivše občine pa je, da tozadeven sklep nove občinske uprave izzovejo. S. Š. Vprašanje 115. Moja mlada krava je oglušela na en sesek, ko je dojila prvo tele, kmalu nato pa še na drugega. Misleč, da se bo to stanje v brej osti zboljšalo, sem jo pripustil v drugič k biku. Vendar je pa krava po štirih mesecih brejosti zvrgla. Nekaj časa potem je pričela.hujšati in koža se je po vsem životu trdo drži. Tudi noge jo bole. To stanje traja že okrog dva meseca in mi mu pravimo „ovčič". Zdravim kravo z raznimi zelišči, kakor so pelin, lustek, grenka sol, brinjevo olje; vrhu tega ji polagam surovo rezano peso in lanene tropine. Ne jč pa nič prav rada. Kako naj kravo zdravim in ali se sploh da ozdraviti? (Z. M. v C.) Odgovor: Bolezen Vaše krave je pričela na vimenu. Pravite, da je krava oglušela na dva seska, pri tem pa ne opišete nič oglušelih četrti vimena. Važno je namreč za določitev bolezni, kakšni sta ti četrti, če sta usahli ali zatekli, če sta boleči, kvrgasti, če sta bili vneti, preden sta usahnili ali če ni bilo opaziti na vimenu nobene otekline, oziroma bolečine itd. Ce je vime usahnilo brez posebnih bolečin na njem, je verjetno, da se gre za takozvano rumeno sušico vimena, bolezen, ki jo povzročajo v verižice nanizane krogljičaste bakterije (glivice), takozvani streptekoki. Bolezen se da v prvem početku uspešno zdraviti z mrzlimi obkladki, v poznejšem, takozvanem dolgotrajnem stanju pa z vbrizgavanjem raznih zdravil v obolele četrti vimena. Med njimi sta najuspešnejša rivanol in entozon. Seveda more zdravljenje voditi, oz. vršiti le vešč živinozdravnik. V bolezensko sliko vnetja na vimenu spadajo tudi bolečine v nogah, pravzaprav v sklepih. Da bi ta bolezen povzročila izvrženje, je manj verjetno, vendar pa ni izključeno, posebno takrat, če sodeluje tako-zvana Bangova bolezen, t. j. glivice kužnega izvrženi a govedi. Posledica vsake dolgotrajne bolezni je vedno hiranje (hujsanje) ter popuščanje prožnosti kože. Ta se tudi trdno prilepi na podkožje, čemur pravi narod „ovčič". To stanje kože ni nikaka bolezen zase, temveč le posledica kakršnekoli dolgotrajne notranje bolezni in spada Stran 212. - ■■ potemtakem tudi v to bolezensko sliko. Vselej, kadar ta „ovčič" nastopi, je potrebna temeljita živinozdravniška preiskava celega telesa in točna ugotovitev bolezni. Zdravljenje na slepo brez točne določitve bolezni pa najsi bo to s kakršnimikoli zelišči, solmi ali olji je seveda brez zmisla in ne more pomagati. Dr. V. Vprašanje 116. Avgusta preteklega leta sem kupil kravo. Prodajalec je trdil, da je peti mesec breja ter da stoji dobro za tele. Štiri tedne po nakupu je imela komaj pol litra mleka in sem jo nehal molsti. V naslednjih mesecih je bila množina mleka vedno enaka. Tudi živinozdravnik je rekel, da krava ni breja. Ko sem'se v naslednjih mesecih o tem prepričal, sem od prodajalca zahteval, da mi naj tele plača, sicer da ga bom tožil. On se za grožnjo ni zmenil. Notar mi je pa rekel, da je rok za tožbo zamujen. Kaj naj ukrenem? (F. Z. v S.) Odgovor: Notar ima prav. Rok za tožbo ste zamudili. Postopati bi bili morali tako: Čakali bi bili do poteka 9 mesecev domnevane brejosti. Po poteku te dobe ste imeli še 40 dni časa za tožbo; torej tožbo bi bili morali vložiti najkesneje 5^ meseca po sklenjeni kupčiji. To je do srede februarja t. 1. Sedaj je pa ta čas že davno potekel. Rok je zastarel. Dr. V. Vprašanje 117. Med kmeti vlada splošno mnenje, da se je letošnja ajda, kar je je vsled suše vzkaliio pozneje, ko je pomočil dež, izprevrgla v divjo. Ali je to mogoče in zakaj se to naredi? Jaz tega ne verjamem, ker je na moji njivi tudi po- Druzbene zadeve in razno. zneje kaleča ajda ostala prava. Ali se to ne naredi vselej in povsod? Sploh se trdi, da se ajda polagoma izprevrže v divjo. (A. L. v M.) Odgovor: V Dravski banovini sejemo dve sorti ajde: sivo in črno. Med pravo ajdo se pa naseli divja ajda, korošica, koroška ali pohorska ali zelena ajda. Znanstveno se ji pravi tartarska ajda. Ime „zelena" ji prav pristoji, ker je v primeru z ostalima dvema sortama res na zunaj zelena. Letos sem našel v konjiških hribih tudi čiste setve zelene ajde. Prav tako na Pohorju. Pravijo, da daje sladko moko, ki je za žgance in prašičjo moko prav odlična. Dobrih njiv pa seveda gospodarsko ne izkorišča tako dobro, zato je v dolini ne sejemo. Ker je pa bolj skromna, zadovoljna tudi s slabšo zemljo in ker ji tudi suša ne more tako močno do živega, se v dolini bolje počuti kakor siva ali črna ajda, zato ju tudi prav uspešno izpodriva. V vsakem semenu sive alli črne ajde je nekaj zrn zelene. Ta se v kratkem tako razmnoži, da potisne sivo ali črno v stran in da zavzame prvo mesto na njivi. V neugodnih razmerah, kakor so bile letos v času setve ajde, so zrna zelene ajde lepo izšla, suša jim ni škodila, slabše pa je izšla črna ajda. Zato je zelena prevladovala. Kakor vidite, ni niti govora o neki izprevržbi, temveč je vse čisto prirodno. Med Vašo setvijo ni bilo zrn zelene ajde. Tudi njiva je bila boljša. Pri sosedih je pa prevladovala zelena ajda, ker je bila za črno zemlja preveč suha in lačna in ker niso imeli čistega semena. V. S. Načelnikom in odbornikom kmetijskih podružnic v preudarek! Koncem meseca pošljemo podružnicam imenike naročnikov na »Kmetovalca" za prihodnje leto. Zato pozivamo vse člane odbora kmetijskih podružnic, da storijo svojo dolžnost v svojem okolišu in da naberejo čim več naročnikov na list. Opažamo, da so žal mnoge podružnice v tekočem letu kaj slabo nabirale naročnike. Prepričani smo, da bo odbor letos podvzel vse potrebne mere za pridobivanje večjega števila naročnikov v podružničnem okolišu. Vkljub hudi stiski za denar, je mnogo podružnic častno izvršilo svojo dolžnost, da je nabralo dokajšnje število naročnikov. Mnogo jih pa je, ki niso posvečali dovolj pozornosti tej nalogi. Mnenja smo, da je vsak napredkaželjen kmetovalec, osobito, če je član družbe, naravnost navezan na »Kmetovalca", saj brez njega tudi v teh težkih časih ne more izhajati. Vsakdo, ki se bavi s pospeševanjem kmetijstva, praktično ali teoretično, je »Kmetovalec" zanj gotovo nenadomestljiv strokovni list. Naročnina na »Kmetovalca" za leto 1936. znaša samo 25 Din, katero vsoto je nakazati Kmetijski družbi v Ljubljani. V zmislu sklepa glavnega odbora na seji dne 2. julija 1935. bo list izhajal mesečno, in sicer v isti obliki in večjem obsegu. Obravnavale se bodo kakor doslej vse panoge našega kmetijskega gospodarstva. Priloga »Vnovčevalec" bo izhajala na 4—8 straneh, ki bo obravnaval vnovčevanje kmetijskih pridelkov, prinašal tržna poročila, tržne cene pridelkov in raznim potrebščinam, ki jih KD nakupuje in dobavlja svojim članom. Opazili smo v tekočem letu, da je veliko starih naročnikov izostalo vsled tega, ker se jih ni pozvalo pravočasno od strani podružničnih funkcijonarjev k naročitvi »Kmetovalca". Prepričani smo, da bo ta nedostatek letos popravljen in da bodo naročniki pri vseh podružnicah številčno narasli. Pozivamo ponovno vse podružnice, da store svojo dolžnost in da poberejo naročnino v znesku 25 Din v svojem okolišu od članov in tudi drugih kmetovalcev ter jo nakažejo Kmetijski družbi. Uredništvo in upravništvo „K metov a'l c a". VABILA k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z. Spored: 1. Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 24. novembra 1935.: Dol pri Ljubljani, ob 15. uri v Društvenem domu v Dolu; Otovec, ob 11. uri v gostilni Vrščaj; Polhovgradec, po prvi sv. maši v občinski pisarni; Prevalje, ob 9. uri v hiši št. 15. v Farni vasi; V nedeljo, 1. decembra 1935.: Planina pri Sevnici, ob 15. uri v šoli; v nedeljo, 8. decembra 1935.: Naklo pri Kranju, ob 15. uri v stari šoli v Naklem. Razno. Izpremembe pri oddelku za kmetijstvo kr. banske uprave. Te dni je bil premeščen bivši načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave v Ljubljani g. ing. Josip Zidanšek za živinorejskega inšpektorja h kmetijskemu ministrstvu v Beograd. Pogrešali ga bodo zlasti mnogi živinorejci in vsi mnogoštevilni prijatelji v njegovi ožji domovini. Želimo gospodu inšpektorju tudi na njegovem novem položaju obilo uspehov, predvsem pa trdnega zdravja, da bi bilo njegovo delo z največjim uspehom kronano v korist našega kmetijstva. — Istočasno si štejemo v dolžnost, da iskreno pozdravimo novega načelnika kmet. oddelka g. ing. Antona Podgornika, katero mesto je pred tremi leti vsled nastalih razmer moral zapustiti. V prepričanju, da bo gospod načelnik, slično kakor njegov prednik, naklonjen našemu najstarejšemu glasilu slovenskega kmeta in njegovi ustanovi, mu želimo mnogo uspešnega in blagoslovljenega dela na njegovem odgovornem mestu. t Ing. Jakob Turk. 19. oktobra t. 1. je preminul g. ing. Jakob Turk, ravnatelj drž. poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, ki je bil daleč naokoli znan med našimi kmetovalci kot neumoren strokovnjak, zlasti na poskusnem polju pri uporabi umetnih gnojil in pa travništva. V svojem dolgoletnem delovanju je izvršil, posebno na našem Barju, nešteto gnojilnih poskusov, pa tudi drugod po deželi, uvajal je nova semena raznih kul- turnih rastlin ter posvečal največjo pozornost pospeševanju travništva in pridelovanju krme. Napisal je razne članke o svojih delih, poslovenil dr. Weinzierlovo knjigo „0 sestavljanju in setvi travnih mešanic" (1913.). Spisal je tudi brošuro „0 gnojenju travnikov" (1923.) in knjigo „Travni-štvo" v dveh snopičih, ki jo je izdala 1. 1925. Slika 71. Družba sv. Mohorja v Celju. Pokojni Turk je zapustil široko vrzel med strokovnjaki. Umrl je pravzaprav v najlepši dobi, ko bi lahko storil še mnogo koristnega v prospeh našega kmeta, kateremu je vedno v svojem življenju skušail pomagati. Ohranimo ga v trajnem in najlepšem spominu! t Jožef Peternelj. Pred nekaj tedni je na žalosten način preminul čislan in priznan posestnik samouk Jožef Peternelj iz Selc, član kmetijske podružnice. Bil je doma iz Cerknega. Njegova nemirna narava je vedno stremila po napredku, po izboljšanju ter je na ta način mnogo osnutkov podvzel in jih tudi uspešno izvršil. Pokojnik je bil vzoren kmetovalec, ki je obdeloval polje po najnovejših praktičnih izkušnjah, da so ga posnemali. Med prvimi je bil, ki so škropili sadno drevje proti raznim škodljivcem. Iznašel je tudi več strojev, okopalnik in tudi sejalni stroj, •ki ga je hotel patentirati. Žalostna usoda ga je doletela v najboljših letih. Naj počiva v miru! VNOVČEVALEC 15. novembra 1935. Jesensko vnovčevanje pridelkov. Fr. Kafol. Letošnja jesenska prodaja nekaterih pridelkov, kakor sadja, krompirja, fižola, je bila dokaj boljša kakor lansko leto. S prodajo živine in lesa smo pa še vedno tam, kjer smo bili. Je to usodno za naše kmetijsko gospodarstvo, ko sta takorekoč ti dve najvažnejši panogi odpovedali. Temu stanju so v veliki meri krive tudi naše notranje razmere. Medtem, ko naši sosedje, zlasti Madžari trgujejo in sklepajo pogodbe, n. pr. z Nemčijo za 150 milijonov samo za izvoz živine in prašičev, se mi v naši banovini pehamo za tistih par vagončkov govedi, ki jih izvažamo v Avstrijo. Kmetijska družba izvaža potom svojih podružnic Iz severnih delov banovine živino po dva vagona mesečno, tako da vsaj nekaj nudimo topogledno svojim članom. K stvari, t. j. izvozu živine in lesa se bomo še pozneje povrnili. Vnovčevanje krompirja, ki smo ga letos v precejšnjih količinah pridelali, je nekoliko boljše. V pričetku jeseni je bila cena višja, t. j. od 70, pa tudi do 80 para za kg za beli, za pozni rožnik pa celo 90 in še več, franko nakladalna postaja. Zanimivo je letos to, da je cena poznemu rožniku dokaj višja, nego belemu krompirju. Lansko leto je bilo pa ravno narobe. Ta pre-okret je pripisovati dejstvu, da je krompir v južnih krajih države vsled suše, kjer so večji potrošniki za rožnik, slabo obrodil. Edino obmorski kraji čislajo bolj naš beli krompir. Opažamo, da je krompir v mnogih naših krajih manj trpežen ter je podvržen močno gnitju. Zakaj je temu tako, bomo še tekom zime v strokovnem delu lista obravnavali. Pridelovanje krompirja zasluži pri nas največjo pažnjo, vkliub temu, da se nam obeta povečano pridelovanje v južnih krajih države v prihodnjem letu. Merodajni činitelji propagirajo pridelovanje krompirja v teh krajih vsled dosedanjih slabih prehranjevalnih prilik. Potrebno bo naše pridelovanje krompirja pri nas nekako izpremeniti, da bomo kot planinski kraji pridelovali bolj semensko blago rav- no za južne dežele. Ne smemo pozabiti tudi na konkurenco zadnjih let, ki bo postala v južnih krajih države še večja, ko se bo v bodoče sadilo več krompirja. Izgleda, da se naše domače sorte krompirja, kakor oneidovec, kresnik, pozni rožnik, še najbolj obnesejo. Poskusi z novo sorto „jubel" so pa ponekod razočarali. Posebno v naših hribovitih krajih na Gorenjskem, pa tudi v Kočevju, je pridelek domačega krompirja v vseh ozirih prvovrsten. Opaža se, da ponekod zamenjavajo žlahtni pozni rožnik z manjvrednim Woltmannom z raskavo kožo, ki je izrazito tovarniški krompir. Pri sajenju prihodnje leto bo treba na to paziti. Nekateri silijo zdaj pred zimo s prodajo krompirja, ker se jim ne drži, vsled tega je trg v zadnjem času prenapolnjen. Cena je padla belemu na 60 do 62 para, rožniku pa na 80 do 82. Ta padec cen je pripisovati tudi, da se zlasti v Zagrebu uporablja cenejše blago iz Srema in Ba-nata. Spomladi bo pa cena krompirju gotovo poskočila, zlasti za semensko blago. Na kratko hočemo omeniti še fižol in jabolka. Osobito fižol je imel precejšnjo ceno. Plačeval se je celo p1 kovin čepic brezobvezno j Mirko Begata! Ljubljana, Stari tr9 14 Oglašujte v Kmetovalcu! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice n«?mi[«rto*zav^zo v Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najvišji meri. Ustanovljena 1881, Stanje vlog nad 200,000.000 - Din. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev. In omastltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti .MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZT LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža) J. BLASNIKA NASL. Univerzitetna tiskarno LITO GRAFIJA OFFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA LJUBLJANA Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni Brzojavi: „Kmetski dom". in posojilni dom ?ae-pošt'hran-§t-i4-257- registrovana zadruga z neomejeno zavezo Žiro račun: Narodna banka V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Ka^nitu in Mariboru Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstva za vsevloSe presega večkratno vrednost vlog. Strankam qudi brez-plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbujei Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. Preskrbuje: Ceke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/a in od 3-4'Zj, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/a ure.