METOD BENEDIK Kapucini kot pomemben dejavnik v oblikovanju duhovne podobe slovenskega naroda v 17. in 18. stoletju Kapucinski red štejemo med najpomembnejše nosilce prenove katoliške Cerkve po tridentinskem koncilu. Vendar pa nastanka reda. še enega od redov Frančiška Asiškega, niso spodbudile širše cerkvene razmere v K), stoletju, pač pa prizadeva nje Mateja iz Bascia provinca Marche in nekaj njegovih somišljenikov iz vrste ob- servantske veje reda manjših bratov, cla bi kar najpristneje živeli po vodilu in oporo ki Frančiška Asiškega: s tem namenom so se ločili od observantov in izoblikovali novo redovno skupnost. Značilno je prvotno ime te redovne skupnosti, ki jo je potrdil papež Klemen VII. 1528: Frančiškovi manjši bratje puščav niki; prve konsti- tucije iz leta 1529 so predvsem poudarjale skrajno uboštvo. veliko molitve in kon- templacijo, o pridiganju pa so spregovorile bolj obrobno ter to dejavnost pri poročale samo zunaj samostanov. Novo podobo in nadaljnjo usmerjenost so redu vtisnile konstitucije iz leta 1536; poleg prejšnjih prvin so močno poudarile pred vsem pridigarstvo in temu primeren biblični študij. Red. ki je že v tem času, vsega osem let po nastanku, štel okoli 500 članov, se je v Italiji naglo uveljavljal pred vsem zaradi svojih izvrstnih pridigarjev. Kljub udarcu, ki ga je doživel L542 - takrat je generalni vikar Bernardin Ochino, sicer slavni pridigar, prestopil v protes- tantizem in je redu trenutno celo grozila ukinitev, ostala pa je začasna prepoved širjenja zunaj Italije - se je red krepil v svoji rasti in dejavnosti. Na tridentinskem koncilu je sodelovalo osem kapucinov teologov. Konstitucije i/ leta 1575 so za htevale, da v prid poudarjeni pridigarski dejavnosti vsaka provinca ustanovi poseb no študijsko hišo, koder naj bi poleg filozofije in teologije poučevali tudi svetne znanosti, kolikor so potrebne za širšo teološko izobrazbo. Leta 1575 je Gregor XII. odpravil prepoved širjenja reda zunaj Italije. Istega leta so kapucini prišli v Francijo, 1578 v Španijo, 1581 v Švico, 1593 na Tirolsko, 1599 v Prago, 1600 v Miinchen. na Dunaj in v Gradec. Ko je red 1619 dosegel polno pravno samostojnost - dotlej je bil vsaj nominalno podvržen generalnemu ministru minoritov - je štel 40 redovnih provinc s It 846 člani.1 1 1 LO$KJ RAZGLEDI 46 Na slovenskih tleh so se kapucini najprej naselili v Gorici, leta 1591. Tja so prišli predvsem na pobudo ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja, ki je kot nekdanji župnik v Gorici 15" i in arhidiakon 1577/ dobro poznal tamkajšnje razmere in potrebe. Samostan, ki je najprej spadal pod beneško provinco, so 1609 priključili štajerski provinci: v njenih okvirih je ostal do njene ukinitve 1921. Sicer pa je začetek štajer ske kapucinske province, njena rast in predvsem njeno delovanje tesno povezano z mislijo sv. Lovrenca Brindiškega in njegovih tovarišev v Pragi 1599. Lovrenc sam je v letu 1600 ustanovil samostan v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Ljubljanski Škot Tomaž Hren, ki je bil z življenjem v Gradcu dovolj povezan in je tako imel dosti možnosti tudi, da se seznani z delovanjem kapucinov, se je obrnil na vodstvo češko- avstrijsko-štajerskega komisarijata s prošnjo, naj se kapucini naselijo tudi v Ljubljani. Le-ti so na kapitlju 9. maja 1600 na Dunaju tej prošnji ustregli ter kot prva kapuci- na poslali v Ljubljano Damascena iz Benetk in Bertranda iz Vidma. Hren je kapucine začasno nastanil pri špitalski cerkvi sv, Elizabete, ki je bila do pred nekaj let središče protestantizma na Slovenskem. 30. avgusta 1008 je blagoslovil samostan, naslednji dan pa posvetil novo kapucinsko cerkev. Tega leta so tudi razdelili obširni češko- avstrtjsko-štajerski komisarijat. Samostani na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem so odtlej sestavljali štajerski komisariat, njegov prvi predstojnik je bil p. Fortunat iz Verone 1608—1613, leta 1618 pa so komisarijat povzdignili v samostojno štajersko provinco. Naslednje naselbine kapucinskega reda na Slovenskem so nastajale takole: 1609 Celje, 1613 Maribor. 1617 Radgona, Krmiti in 'list, 1023 Ptuj. 1629 Beljak, 1637 Vipavski Križ. 1640 Krško in Kranj. 1646 Celovec, 1650 Gradišče ob Soči, 1658 Novo mesto in 170" Škofja Loka. V celoti je štajerska provinca štela 33 samostanov, od teh jih je bilo 15 na današnjem avstrijskem ozemlju, preostali na slovenskem in nekaj na hrvaškem ozemlju. Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v P. stoletju najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem.- Tako nagla zunanja rast in z njo povezana geografska razprostranjenost, ki je na Slovenskem gotovo ni nikoli beležila nobena druga redovna skupnost, ob tem pa tudi številčna moč redovnikov, je že eden od podatkov, ki kaže, da prisotnost ka pucinov ni mogla ostati brez dokajšnjega vpliva na naš narod, na njegovo mišljen je in predvsem na njegovo vernost. Seveda pa je ob vsem tem pomembnejša de javnost številnih samostanov in posameznih redovnikov. Če govorimo o kapucinih kol o redovni skupnosti, ki je precej vplivala na ob likovanje duhovne podobe našega naroda v obdobju baroka, je treba v prvi vrsti predstaviti njihovo poglavitno dejavnost, pridiganje. Kapucine so v posamezne dežele poklicali predvsem kot pridigarje in prav to je bil tudi vzrok za njihov pri hod na slovenska tla. Pobude za ustanovitev goriškega samostana so prišle potem, ko je nekaj let zapored v mestu imel postne govore p. Rafael iz beneške province, in kot je zapisal kronist, >fece grandissimo frutto in poco tempo«.' Škof Hren, ki je kapucine kot pridigarje povabil v Ljubljano, si je očitno prizadeval, da bi jim to de javnost čim bolj omogočil in olajšal. V zvezi s tem je zanimiva knjiga, najdena prav zadnje dni pri urejanju stare knjižnice v škofjeloškem samostanu •, gre za teološki spis z naslovom De črnce Cbristi, na naslovni strani pa pripis pojasnjuje, da je to knjigo Hren podaril ljubljanskim kapucinom dne 2..^. januarja 1607, torej ko so še bi- 12 K. \l'l C/M KOT /'(>ME\llli:x DE/A l '.V/A' 1 (IBUKO l AX/t 1)1 HOVSE PODOBE v ali pri cerkvi sv. Elizabete tri mesece prej. preden je položil temeljni kamen za nji hovo cerkev . Ni znano, ali je leta 1602 pridobljeno in za pridigarje zelo pomemb no dovoljenje, da smejo njegovi duhovniki brati in uporabljati protestantske knjige. Hren prenesel tudi na vsaj posamezne kapucinske pridigarje, znano pa je. da je tako dovoljenje za celo štajersko kapucinsko provinco izposloval leta 1613 tedanji pred stojnik p. Fortunat iz Verone, kar je za samo pridiganje kol tudi za zbliževanje z na rodom bilo izrednega pomena."1 Spet imamo ob tem zanimiv konkreten podatek, da so ljubljanski kapucini kmalu imeli na voljo najpomembnejši pridigarski priročnik, pravzaprav osnovo - sveto pismo v slovenskem jeziku: Dalmatinova Biblija s Trubarjevim podpisom, zdaj shranjena v frančiškanski knjižnici v Londonu, je bila vse do ukinitve kapucinskega samostana pod Francozi 1809 last kapucinov. kar spričuje razločen napis na prvi strani. Najbrž, lahko domnevamo, da gre za izvod, ki ga je Hren našel v cerkvi sv. Elizabete, ko jo je 1. novembra 1600 vzel protestantom, ga shranil in potem izročil kapucinom. ki jih je 1606 naselil pri isti cerkvi. Tudi pri ustanavljanju vseh drugih samostanov, ki so si zelo hitro sledili, najde mo redno kot vzrok potrebo po dobrih pridigarjih. Pomenljive so opombe, na katere ob ustanovitvenih dokumentih večkrat naletimo, da namreč neposredna pobuda za ustanovitev nekaterih samostanov ni prišla od kakega cerkvenega ali svetnega oblastnika, ampak od meščanov, ki so te pridigarje želeli imeti stalno v svoji sredi. Tako npr. o ustanovitvi samostana v Škofji Loki beremo, da so tja hodili pridigat naj prej kapucini iz Ljubljane, po letu 16 40 iz Kranja - ti so zadnja desetletja P. stolet ja vsako leto imeli v Loki adventne in postne govore - ob vsem tem pa je. kot je za pisal kronist, »navdušenje Ločanov za kapucine tako naraslo, da so jim želeli zgraditi samostan, da bi jih imeli vedno pri sebi«.'1 Zanimivo je in seveda za pridi- garsko dejavnost temeljnega pomena, da so ti samostani kar hitro v svoje knjižnice uvrstili slovensko sveto pismo. Znano je. da so v krškem samostanu imeli dva izvo da Dalmatinove Biblije. Stari katalog škofjeloške samostanske knjižnici.' ima vpisana dva izvoda Dalmatinove Biblije in šest izvodov Evangelia schlavonica. ohranjeni ka talog ukinjenega kranjskega samostana pa celo tri izvode Dalmatinove Biblije ter Evangelium carniolicum v šestih izvodih. Katere sloje in kakšne kroge prebivalstva na Slovenskem je dosegla kapucinska pridigarska dejavnost? Po navodilih konstitucij iz leta 1536 so kapucini gradili manj še, preproste in skromne cerkve kot nam še danes spričujejo nekatere v bolj ali manj prvotni obliki ohranjene kapucinske cerkve, npr. v Vipavskem Križu, Krškem in Škofji Loki/; niso namreč želeli, da bi sami ustvarjali izrazitejša duhovna središča, ampak naj bi raje več pridigali drugod, kamor jih pač pokličejo. Ohranjeni viri nam kljub svoji skromnosti nudijo glede tega zelo pestro podobo in predstavijo razsežnost kapucinske pridigarske dejavnosti. V vsakem samostanu je bilo nekaj -rednih pridigarjev« /concionatores ordinarii,, ki so redno pridigali v samostanski in mestnih župnijskih cerkvah: take najdemo v Kranju. Celovcu. Škofji Loki. Novem mestu, Mariboru, Ptuju in Beljaku. V mestih z večjim številom cerkva je teh pridi garjev bilo več: tako je npr. po letu P00 vsakokratni kapitelj določil za Ljubljano 'štiri redne pridigarje, ki so pridigali r drugih mestnih cerkvah, predvsem oh določenih dnevih r stolnici.« Sploh so se med ljubljanskimi stolnimi pridigarji dokaj 13 /(«« RAZGLEDI 46 pogosto pojavljali tudi kapucini, predvsem kot postni pridigarji. Kot tak se je zad nja leta 17. stoletja posebej uveljavil p. Plaeid iz llza. V Trstu je med leti 1625-P50 bilo šestnajst kapucinov stolnih pridigarjev, nekateri od njih so 10 službo opravljali dvakrat ali trikrat. Ti pridigarji so večkrat morali opraviti še kakšne posebne naloge. Tako je npr. leta 1680 ob smrti grofa Leopolda Blagaja redni ljubljanski stolni pridi gar, p. Amand iz Gradca, pred številno plemiško publiko imel slovesno poslovilno pridigo, ki so jo ob tej priložnosti tudi natisnili.'' Še značilnejša pa je za kapueine vedno bila pridigarska dejavnost na podeželju. Prav vsak samostan je imel široko zaledje svoje dejavnosti, tako npr. Gorica celo Posočje, Trst široko zaledje do Kopra v Kopru je bil kapucinski samostan od leta 1621. vendar je vedno spadal pod beneško provinco in za slovensko Koprščino de jansko ni ničesar pomenil/. Vipavski Križ. področje Vipavske doline in vse do Idrije. Kroniki krškega in škofjeloškega samostana spričujeta. da so patri pogosto šli pridi gat na okoliške župnije po sprotnih prošnjah župnikov, več pa je tudi primerov, ko so se posamezni župniki kar za stalno dogovorili s samostanom, za katere praznike ali druge določene dni pride pater kapucin pridigat. Samostani so navadno imeli sezname, koder so bile vpisane vse te obveznosti, na pomoč pa so največ hodili pa tri, ki so sicer imeli naziv »praznični pridigarji- concionatores festivi . Ta pomoč po župnijah, ki je ekskurzpatre, kot so jim tudi rekli, zanesla res vse povsod, je nedvomno kapucinski red najbolj zbližala z narodom, ga z njim poveza la, da je postal sčasoma pravi ljudski red. pa ne ljudski v tistem smislu, kot da bi ka pucini delovali samo med preprostim podeželjskim ljudstvom, ampak ljudski v širšem pomenu, namreč v njihovem zbližanju in sožitju z ljudmi vseh slojev. Če se npr. sprašujemo, kaj je kapucinom porinilo v roke pero. da so se dokaj vidno vpisali v našo slovstveno zgodovino kar samo po sebi ne bi izhajalo iz usmerjenosti tega reda . potem moramo reči. da je v največji meri v ozadju prav tesna povezanost z narodom, čut za njegove potrebe, ki jih je prisilil, da so posegli tudi na področja, ki niso bila značilno njihova. K temu morda še en zanimiv podatek o kapucinih. ki ga lahko jemljemo kot potrdilo njihovi govorjeni in pisani besedi ali kot izraz njihove povezanosti z narodom: ko je v letih 1679-1682 v naših krajih razsajala huda kuž na epidemija, so se mnogi od njih priglasili za prostovoljno strežbo bolnikom, ki so ostali brez vsake pomoči; provincijska knjiga mrtvih našteva 26 kapucinov, ki so umr li ob strežbi bolnikom. Najbrž tudi to ni moglo ostati brez odmeva med narodom. Ob besedi o pridiganju je treba reči tudi kakšno besedo o študiju kot pripravi na to dejavnost.- Prvi kapucini, ki so na slovenska tla prišli največ iz beneške province, koder so študij imeli že dobro vpeljan, so tudi tukaj hitro uvedli filozofsko-teološki študij, ki je v skladu z zahtevami generalnih kapitljev trajal sedem let. Posebno kapitelj iz leta 1613 je dal glede tega natančna in stroga navodila-, zahteval je najprej triletni študij filozofije in zatem še štiri leta teologije. Iz tega časa so med kapucini, ki so delovali na Slovenskem, znani nekateri lektorji filozofije in teologije, med nji mi še posebej p. J List. v letih 1613 do 1619 tudi predstojnik komisariata, znan kot mož, ki je določila generalnih kapitljev jemal zelo resno. Ob tem najbrž niso brez pomena opombe, ki jih večkrat najdemo v škofijskih protokolih o kapucinskih or- dinandih: škofje so ob prenekaterem zapisali, da je intelektualno dobro pripravljen. 14 KAPI CIM KOT POMEMBES IIIJA l SIK l OBUKOVASJl 1)1 WO\ M: l'<>l>< >BE Osrednjo študijsko hišo so kapucini imeli v Ljubljani, večkrat pa so v ta namen služili tudi samostani v Gorici. Krškem. Mariboru in Ptuju. Sorazmerno bogato založene stare knjižnice /kolikor so še ohranjene, predvsem v Škofji Loki in Krškem, delno tudi v Vipavskem Križu in Celju presenečajo s pestrostjo ne le študijskih področij, ampak tudi avtorjev, in seveda s številom knjig, še posebej pa preseneča število rokopisov s področja posameznih teoloških disciplin ali celotnih teoloških kom- pendijev. ki so očitno nastajali ob večletnem poslušanju in študiju tako filozofije kot teologije; nekateri od teh so še iz 1~\. največ pa jih je iz 1/:/.! I SIK I ()BLIKO\ A.\Jl 1)1 HOY\E PODOHli komisar štajerskega komisarijata. pred dvema letoma procesijo samovoljno ukinil in zagrozil, da bo sežgal vse •instrumenta ac insignia passionis Dominicae inproces- sione praeferri solita cum uestibus flagettatium.", če jih pri priči ne odneso iz samostana. Začasno so jih shranili v frančiškanskem samostanu. Procesije vsaj dve leti zapored sploh ni bilo. To potezo p. Justa. ki je bil znan kot zelo strog obser- vantski mož, je najbrž, treba povezati z odlokom generalnega kapitlja leta 161.5. ki je prepovedoval uvajanje novotarij. Hren je prosil generalnega predstojnika, naj posreduje, da bodo spet uprizarjali procesijo, ki so se je ljudje že kar navadili in ji je prisostvoval tudi škof sam skupaj s stolnim kapitljem. Ni znano, ali so procesijo spet uprizorili takoj naslednje leto '1620/, pač pa je pomembno, da na začetku pis ma Hren postavlja časovni okvir, kdaj so jo prvič uprizorili. Pravi namreč, da jo je po posvetu s škofom in z njegovim dovoljenjem uvedel p. Fortunat iz Verone. in sicer v času, ko je bil predstojnik štajerskega komisarijata, torej med leti 1608 in 1613.'' Časovno sega torej začetek ljubljanske procesije v ta leta. Hrenovi podatki pa kažejo še naprej. V Pragi, kjer je p. Fortunat deloval neposredno pred prihodom v Ljubljano, so leta 160-t ustanovili bratovščino Kristusovega trpljenja italijanski ka- pucin p. Matija iz Saloja ' in prvič izvedli spokorno procesijo. Najbrž bi prav ta pro cesija, precej dobro opisana FSullarium O. F. M. Capucinorum IV. Romae 1746, 178/, še bolj kot druge, navadno omenjene v študijah o pasijonskih procesijah na Slovenskem /Perugia 1448, Dunaj 1472. Arras 1460, Milano 1475. Salzburg 1612/. mogla pojasniti še kakšno doslej nejasno vprašanje o teh procesijah pri nas, saj go tovo ne more biti dvoma, da se je p. Fortunat ob organizaciji ljubljanske procesije navdihoval pri praški procesiji. Opombe 1 Nekaj temeljnih del o zgodovini kapucinskega reda: L. Iriaite, Storiti delFrancescanesimo, Napol) 1982: Mekhiora Pobladura, Historiageneralis OrdinisFratrumMinorum Capuccinorum, Roma I 1947, II 1 H 2 1984; G. Schnurer, Katholische Kirche undKultur in derBarockzeit, Paderbom, VVien, Ziirich 1937: M. Teras. Iz zgodovine življenja in delovanja kapucinov, Celje 1929; J. \Vidlocher-Cuthbert. Die Kapuziner. ein Gescbichtsbild aus Renaissance undRestauration, Miinchen 1931. NajpomembnejŠi viri o nekdanji štajerski kapucinski provinci ter o posameznih samostanih: V provin- eijskem arhivu Slovenske kapucinske province v Ljubljani: Notaepro chronica Provinciae Styriae 1700-1800: Acta Originis ac Fundationis Provinciae Styriae 1600-1679: Ordnungen, Provinzial Constitutionen der steiriscben Ordensprovinz; Acta Conventus Rudolfsuiertensis 1658-1786: Notae pro chronica Conventus PP. Capucinorum Celeiae. V samostanskem arhivu v Škofji Loki: Libellusfunda- tionutn, consecrationum, dierum, annorum, aniversariomm ecclesiannn Capucinorum provinciae Slrriae. napisan 1654; Acta fundationis; Samostanska kronika: Katalog stare samostanske knjižnice kot tudi Catalogusbibliothecaesublati monasterli Capucinorum Crainburgensis. V krškem samostanu: Arcbivum loči PP. FF. Capucmomm Gurgfeldi; Codicillus PP. FF. Capucinorum familiae Gurgfelden- sis. Več pomembnih dokumentov se nahaja tudi v generalnem arhivu kapucinskega reda v Rimu. med njimi je posebno zanimiv: Aegidius Graecensis. Ingressusadrelationes de Origine. fundatione. stalil et adjecentihiis omninin coniviitintm FF. MM. Capucinorum Provinciae Stvriae. 1726. in še nekaj lite rature: M. Benedik, Die Kapuziner in Sloivenien 1600-1750. Dissertationsarbeil. Roma 1973; J. Gru den, Zgodovina slovenskega naroda. Celovec 1915: O, Kocjan. Origo et vicissitudines Almae Oni. Cap. Prorinciae Stvriae. Gorica 190.S. 1 Davide tla Portogruaro, l capuccini veneti a Gorizia 1591-1610, Gorizia 1954, 9. 17 LOŠKI RAZGLEDI 46 ' V generalnem arhivu kapucinskega reda v Rimu. AGC, QP -. se nahaja dokument: Facukas legendi tibrospmbibitos ei baereticos, conversos absaluendi, detla per ttlustrissimos Cardinales Congregationis S. Officii P. Fortunato Veronensi Provinciali Styriae etaliis ah eo deputatis, Romae die 30. Maii 1613. 5 Mitleiluugen des historisehen VereinsfurKrain 1859. 37. Prim. M. Benedik. ;;. d. 226 si. ' Prim M. Benedik, //. d. 13« si. 8 Največ le-teh je ohranjenih v arhivu kapucinskih samostanov v Škoiji l.oki in Ljubljani. • Med številnimi navodili glede študija in posebej glede honriletične vzgoje najdemo tudi naslednja, za pisana v Rituale Romano-Capucinicum. ad usum Provineiae Stvriae. in capitulo Marburgensi artno 1739 recognitum: Singuli studiosi nostri debent sa/tem setnelsingulis cnmis in rcfeclorio facere concionem, e! pater Lector debel singulis suis exponil silos errores in concione factos- 2S4 ; -Palrihiis el studiosis imiltum ulile etfructuosum erit. si seusim praereiieriut componendo canciones, sed assuescant com- ponere debito modo. non deseribendo conciones e.\ formatis- 249 111 Prim. M. Benedik. n. d 188 si. 11 Prim. M. Benedik. Die mariologiscbeii Gedanken in den Predigten des P. Jobauues Sretokriški mul Amandiis roti Graz, predavanje na mednarodnem mariološkem kongresu na Malti septembra 1983. '- Škot Tomaž Hren je v svojem protokolu za leto 1617 zapisal: 'Na reliki petek se je rršila bičarska pro cesija v večernem mraku iz kapucinskega samostana do stolnice, od tod do sv. Jakoba in preko mosta na trg in do palače deželnih stanov in do vicedoniskib vrat. I ileležili so seje škof, kanoniki, šolarji, plemiči in veliko število ljudstva. Od vicedomskih vrat se je vrnila do kapucinskega samostana, kjer je škofdalpri božjem grobu slovesen blagoslov s petjem.- Prevod M. Golia. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj škof Hren ni že prejšnja leta v svojih zapisih omenil pasijonske procesije! Očitno jej. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal kot začetno leto kapucinske pasijonske procesije v Ljubljani leto ldlT. ker je pač v Hrenovem protokolu za to leto izšel prvi zapis o njej - to letnico za njim ponavlja jo očitno brez preverjanja vsi naši literarni zgodovinarji do danes - gotovo pa je tudi. da je Valvasor prezrl hote ali nehote Hrenov pripis -Hoc flt m auuos siugulos. sed miuori coinitalit: ki dovolj razločno pravi, da se je procesija vršila tudi že prejšnja leta. Hrenov zapis z dne '-t. marca 161" se nahaja v ŠAL PP 12, 169., " Glej ŠAL PP 1/3 66 ff. Generalni minister kapucinskega reda je bil tega leta p. Glemens a Noto. " Prim. I.e.vicon Capuccinum. Romae 1951, 1(>-T. 18