§p sadovnjaku bre/ haska in le v škodo. Ako je pa zdravo in ne preveč staro, bi bilo vendai napačno, da bi ga kratkomalo odstranili. Imamo namreč sredstva, da tako drevje spravimo v red, da zopet vesi lo raste in rodi tak sad kakršnega hočemo Te sredstvi sta pomlajenje in precepljenje. Dane-- nekoliko o pomlajenju Pomladiti kaže vse drevje dobrih sort, ki se je zaradi velike rodovitnosti prerano postaralo, nehalo rasti in rodi le še zanikam drobiž; potem drevje, ki ima Zelo povešene veje, da visijo do blizu tal; dalje tako, ki je zelo poškodovano od toče. od snega, poledice ali na kak drug način v vrhu pokvarjeno Marsikje se dobi drevje, ki se mu suše v vrhu veje, ali ki ima preredko ali predolga in pre-Sibko vejevje v vrhu. Vsako na ta ali še na marsikak drug način okvarjeno drevo, je moči spraviti v red, ako gn pomladimo, to se pravi, da mu vse glavne veje skrajšamo za polovico ali še vec kai je pa pregostih vej, ki nimajo primerne lege, pa odstranimo popolnoma, b tako skrajšanega vejevja porastejo uove mlade ve-, je, ki se v nekaj letih razvijejo v nov mlad vrh; ta začne iznova roditi lepo, normalno razvito sadje, Zelo mnoge izkušnje kažejo, da se na ta način marši* katera starikava, popolnoma obnemogla pokveka v nekaj letih preroti v krepko rastoče, zdravo, rodovitno drevo ki lahko še mnogo let donaša lept sadove Pripomniti pa moramo, da je titba vsako pomlajeno drevo obenem teme'jito oko-pati in pognojiti. Ker se gie v nasipi slučaju vedno le za posamezna dievesa, ne bo težko tako drevje res temeljito obdelati. Največ zaleže gnojenje v jarek, ki ga skopljeno v krogu v pravilni razdalji od drevesa in ga napolnimo s kompost- uico ali predelanim gnojem. Tudi gnojnica je izvrstno sredstvo, da se pomlajenemu drevju pomaga >na nogi«. Vsa sadna plemena moremo z uspehom pomladiti. Zlasti so za io operacijo zelo hvaležne češplje, ker se jake rade in lepo obrastejo in zopet rode Itpo razvit, debel sad. In prav na tem saonera plemenu, ki je tako zanemarjmo, imajo naši sadjarji najlepšo priliko, da poskusijo pomlajenje v večjem obsegu. Ne bo jim žal za majhen trud Kjer ao kaparji zdelali češplje, je še posebno važno, da jih pomladimo. Pomlajenega drevja se kaparji ne lotijo več. Z dobrim uspehom pomlajamo tudi jablane, hruške in češnje. Ponekod so pomladili tudi breskve in orehe. Posebno dobro se izplača porpln janjc pri tistih vrstah, ki so zelo rodovitne in nastavijo navadno preveč zaroda in je zaradi tega pridelek zelo droban (n. pr. zlata par-mena). Kdaj je najugodnejši čas ?a pomla-janje? Navadno pomlajamo v dobi. ko drevje počiva, ko je brez listja, torej od novembra do konca marca S tem pa nj rečeno, da bi se ne dalo pomladiti pozneje, ko je zeleno. Vendar pa bi bilo tedaj delo bolj težavno in nemara tudi manj uspešno. Edino orehe pomlajamo v dobi od kresa do sv. Jakoba, ker «e takrat narejene rane rade zacelijo PeČkasto in koščičasto sadno drevje pa pomlajamo najrajši februarja in marca meseca, čimprej, tem bolje! Kako se ta posei opravlja [e bilo v bistvu že prej omenjeno. Tu še nekoliko pojasnil <1 podrobnostih te operacije, Ostra žagica. močan vrtnarski no? iti primerna lestev — pa je skupai vse oroflje, Najenostavneje delo imamo, kjer drevo z vodnimi poganjki, rastočimi iz vej, samo kaže kje stare veje odrezati I/ vodnih poganjkov, v kolikor so na piavem mestu. zraste krasna nova krona ki se % njo za mnogo let podaljša življenje dre* vesa in nam zagotavlja najlepši pridelek. Sicer si pa najprej oglejmo vsako drevo od tal od vseh strani. Nato izzagamo vse veje, ki so odveč. Potem šele skrajšamo ostale veje za polovico do ene tretjine, in sicer tako kakor zahteva njihova lega. Važno je, da pustimo spodnje najdaljše, čim višje pa gremo proti vrhu krone, tem bolj jih krajšamo. Vrhnje su potemtakem najkrajše. Na ta način ohranimo ravnotežje v vejah in si zagotovimo lepn obliko bodočega mladega vrha. Popolnoma napačno bi bilo, ko bi piramidasti vrh tako obžagali, da bi bile vse skrajšane veje enako dolge. Spodnje veje tako obžaga-nega drevesa bi se prav slabi' obrasle in sčasoma odmrle. Kjer le mogoče skrajšaj-mo veje tik nad kako stransko vejico, ki je obrnjena navzgor, na pokončnih vejah pa navzven. Ker je vsako drevo drugačno, je treba pri vsakem posameznem dobro premisliti kaj in kje bomo odžagali da ne bo preveč ne premalo Pomlajenje je post i /a starejše, izkušene in razsodne sadjarje, ker ni mogoče delati po enem kopitu ampak po pameti, po tehtnem preudarku, upoštevaje vse okolnosti in potrebe posam?zrie.ga drevesa. Umevno je samo oh «ebi do pomlajenega drevesa ne smemo prepustiti samemu sebi. ampak je treba vrl. gr jiti kakor pri mladem drevesu Na skrajšanih vejah požene navadno silno irosto omladje. ki ga moramo čez poletje trebiti. da dobimo močne nove veje v pravj leg. "n v pravi medsebojni razdalji. Tudi to je posel, ki se ne da opravljati po kaken. določnem pravilu, ampak je na vsakem drevesu drugačen. II. Najprej kravico — potem štalico i. Naš pregovor pravi: najprej štalico, potem kravico. Sam na sebi je v splošnem veliko vreden, vendar za vse slučaje le ne more veljati: za čebele že ne! Napak bi ravnal, kdor bi začel čebelariti tako, da bi najprej postavil drag uljnjak, nakupil kup panjev in razno čebelarsko orodje, potem pa v božjem imenu pričel. Stvar bi bila tako nevarnu. da jo moramo kmečkim ljudem odločno odsvetovati. Sicer pa današnji časi kmečkemu človeku itak ne dovoljujejo takšnih pri-četkov, ker mu na vseh koncih in krajih manjka cvenka v žepu in mu niti na misel ne pride, da bi tako začenjal Previdnost je zlata vredna Sicer naši kmetje tudi s previdnostjo greše: tako hočejo vedno in povsod biti pievidm, da jih ni mogoče pripraviti do tega da bi šli z napredkom gospodarstva vštric Izgovarjajo se. da je v gospodaistvu treba previdnosti in spet previdnosti. Vendar to kar zaznamujemo z besedo staro-kopitnost, ni večprevidnost, ampak škodljiva trmoglavo® V čebelarstvu se je trmoglavost že precej ušibil i ker so se že tudi najtrdovratnejši zagovorniki starega čebelarjenja prepričali, da z glavo ne moreš skozi zid. Ravno v takšnih slučajih je pa nevarno, da ne zaidejo v drugo skrajnost in staro kratko in malo zavržejo ter se v večjem obsegu takoj lotijo novega. To se sicer čudno sliši, pa je vendar prav rado -es. V »Dernol jubu« smo že svoj čas govorih o teli stvareh, zato jih ne bomo spet pogrevali. Samo opozoriti smo hoteli na tc ko govorimo o uljnjakih. Čebeljak si boš pričel postavljati tačas, ko si se s čebelam že popolnoma v vseh ozirih sprijaznil Na onih kmečkih domovih pa. kier ecbe^ujak stoji že desetletja in je že prepprei in sključen, bo treba misliti na nnveaa Da bi se podrl in bi tako najlepši košček slovenskega kmečkega doma zgini1 pač ne bo pustil noben gospodar. Človeku ki mu je pri srcu slovenska kmečko d< mačija. je hudo in tužno, ko vidi pr naši zemlji dom za domom, kako se ne bHga za zapuščino. ki jo je podedoval ra očetom ali dedom in med katero spadajo ravno stari čebelnjaki. Koliko je ob uljniaKi! spominov, koliko hišne, družinske zgodovine, ki nc smemo dovoliti, da bi bila uničena! Kar je pri hiši dobrega, ne sme propasti. Ravno čebelarstvo je gospodarska panoga, ki vpliva blagodejno na v strani. Kdor je rad v čebelnjaku, mil ni za gostilne, ki ugonabljajo naše kmetije mu ni za pretepe in poboje, to zalo-tno našo sramoto, mu ni za druge pregrehe, ki marsikje tarejo naše domove. Kakor blagodejno zdravilo diha iz čebelnjaka vonj po čebelicah in medu v kmečko hišo. Kdo bi pustil, da se mu ta mali če-belni domek poruši! Kako postaviti nov uljnjiki' Najprej poceni. Dandanes si umni še bolj pa pretirano umni čebelarji izmišljajo vse mogoče stvari. Pa je marsikaj odveč. Go- vore o dvojnih stenah, med katerima naj bo dobro izolirno sredstvo priporočajo razne vrste dragega kritja vso mogočo brkljarijo. ki naj varuje golazni dostop v uljnjak in podobno. M' smo veliko skromnejši, ne da bi znatno utrpela dobra kakovost čebelnjaka. Pravimo, da je dobra enojna lesena stena, ki mora biti le po stikih desak z letvami obita, priporočamo za kritje slamo itd Prod vsem pa naročamo, naj se vedno tudi pri novih ul j lijakih ohranja stara slovenska oblika. Ne posnemajmo sicer ličnih in na videz prikupnih oblik, ki « k nam prinesene iz tujine. Morda so prikupne v niestu ali pri kakšni graščini ali vili, ne ujemajo se pa z okoljem '•lovenskega kmečkega doma. Kakor bi v prijetno toplino postavil kos ledu. Vse na čebelnjaku razen temeljev naj bo leseno stene tla, strop. Vse naj bo preprosto pa lično izdelano Stavba naj bo nekoliko dvignjena nad zemljo in naslonjena na betonske ali kamnite podstavke. Te podstavke na-mažeš s kako lepljivo snovjo, da se na njej ujame golazen, ki sili v uljnjak. Najnadležnejše so mravlje, ki se jih je treba na ta način obvarovali l udi izolacija z vodo, ki jo nalivamo v žlebič ob podstavkih, je dobra, same pazili je treba. da je vedno voda v žlebičku Da ogrodje, ki uaj bo iz mehkega lesa. spodaj ne gnije, se obijc z deskami katere nadomestimo z uovimi, kadai prično gniti. Zelo važno je, da je prostoi v čebelnjaku dovolj velik. Kako je pr; delu nerodno in neprijetno, če sc človek vedno kam zadene, če se le obrne Za panji mora biti toliko prostora, da se lahko postavi notri mizica, omara za satov je in mala stelaža za orodje, pa je še vedno dovolj prostora za dve kožici in za čebelarja. Kdor ima večje čebelarstvo, naj misli tudi na prostor za točenje medu, ki irora biti od pravega čebelnjaka ločen z vrati. Zelo važna je v notranjščini čebelnjaka prava svetloba. Vsi naši panji se opravljajo od zadaj. Če hočeš v panje dobro videti, mora biti okno v zadnji steni, da pada svetloba naravnost v panje. Svetloba od strani je mnogo slabša in je čebelnjak brez svetlobe od zadaj skažen. Vsak čebelar namreč ve, kako važna je pri delu dobra svetloba Koliko manj je sunkov, trenja čebel m drugih nevšečnosti, ki otežujejo delo! Glede strehe uaj ne bo nobenih pomislekov. Najboljša je slamnata, najslabša pločevinasta. So pa vse dobre, samo, da dobro držijo. Ako je čebelnjak postavljen v pravem kraju in prav obrnjen (o tem bomo govorili prihodnjič), je pri naši obliki uljnjakov streha obrnjena od sonca in se torej ne more poleti preveč segrevati. Pozimi pa čebelnjak sam na sebi itak ne pripomore kaj prida ohraniti topline, pa naj ima dvojne stene, najboljšo streho, in sicer vse pogoje, da drži toplino. Najboljša stavba se v hudi zimi premrazi, pa bi se čebelniak ne! Saj niti ne gre za to. da drži toplino, ampak zgolj za to, da so panji pod streho in varni pred prepihom. Fantazije o pečeh po uljnjakih in podobne domislice »modernih« čebelarjev so za našr, pa tudi za vsake druge razmere od mun! Re$c! malih živali Veliko rejsko zborovanje se je vršilo dne 2. februarja ob 10. dopoldne v Grob-ljah pri Domžalah, kjer so se zbrali rejci malih živali iz kamniškega okraja. Ob tej priliki se je vršil tudi redni občni zbor društva Rejec malih živali Groblje, na katerem so podali posamezni društveni funkcionarji svoja zadovoljiva poročila. Po poročilih so bile volitve in je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor s predsednikom g. Ocepkom Martinom na čelu. V teku nadaljnjega zborovanja so razpravljali o veliki razstavi malih živali za ves kamniški okraj. Podroben program razstave je razvil urednik lista »Rejec malih živali« g. Inkret Alfonz, nakat se je izvolil razstavni odbor, v katerem so za- stopani posamezni kraji kamniškega sre-za. Razstavo bodo podprle merodajne oblasti in bo otvorjena na dan 21 maja t. I. Razstava sama bo verna slika o delu naših rejcev malih živali za povzdigo umne reje malih živali v dosego skromnih dohodkov za našega malega človeka. Naše ptičice na razstavi društva Gorenjski rejec malih živali v Kranju v dneh 2. in 3. februarja so podale nov dokaz o vnetem delovanju našega gorenjskega društva rejcev malih živali v Kranju. Že pri vstopu v razstavno dvorano je človek kar ostrmel, ob pogledu na toliko lepote, zbrane v raznobarvnih in lepopi-sanih ptičkih, ki so žvrgoleh in =e oglašali iz prelepih kletk raznovrstne oblike in izdelka. Med bujnim zelenjem so se vrstile kolekcije lepo rumenih kanarčkov, v posebnih gajbicah so se pa spreletavali krasni kitajski slavčki in drobčkani japonski golobčki, ki seveda niso prav nič v sorodu z našimi golobi. Poleg kalifornijskih prepelic so se vrst-le neštete vrste lepobarvnih malih papig skobčevk ali tigric imenovanih, itd, itd Razstava, ki je bila okusno opremljena, je bila otvorjena v nedeljo oh 9 uri dopoldne ob navzočnosti zastopnikov mesta Kran ja, podpredsednika Zve/p društva rejcev malih živali v Ljubljani g Kelna-riča, društvenega odbora in številnega občinstva, ki je oba dni prav pridno obiskovalo prireditev in se navduševalo za krilate pevce. Z dohodki podobnih razstav bo društvo stalno skrbflo /a ptiče v rimskem času s krmo v nalašč \ ta namen prirejenih hišicah, ki so razpostavljene po mestnih parkih. Plemenit nagib društva Gorenjski rejec malih živali v Kra- Varujte Dandanes je med kmeti sicer manj tožba, kakor jih je bilo v tistih prejšnjih letih, ko je bilo denarja dovolj vzlic temu jih je še vedno preveč. Kar je pametnih gospodarjev, se jih branijo, kolikor se pač to da; žal pa imamo po vaseh še mnogo zdražbarjev in tožbarjev ki lete za vsako malenkost k advokatu ali na sodni-jo, kako se potem gospodari na taki kmetiji, vedo sosedje prav dobro, ko pričakujejo prej ali slej njen propad. Naši kmetje, pa tudi podeželski slikarji imajo fin čut za take tožbarje. ter jih slikajo kaj izrazito in humoristično. Tako predočuje prav nazorno že stara, splošno znana slika v kmetskih hišah konec tožbe: Dva kmeta po končani tožbi: tisti, ki je tožibo dobil, je v sami srajci, tisti, ki jo je izgubil, pa popoli oma nag; oba pa suha kot trska. Ob strani pa se sraejeta dva advokata, oba debelo in bahata. Ta slika ne potre,buje pač nobene razlage, kajti posledica takih tožb je tu bolj vidna, kakor jo more pero opisati. Se neka druga taka slika je, ki ni nič manj izrazita in se jo najde tupatam na kmetih. Ta slika kaže kravo, ki jo vlečeta dva kmeta vsak na svojo stran.: prvi za roge, drugi za rep. Pri vimenu pa sedita dva debela gospoda smejočih se obrazov, vsak z golido med koleni ter pridno molzeta kravo. upi naj bo svetel vzgled vsem da po svojih močeh podpirajo taki akcije v vsakem času in vsepovsod. Reja malih živali v najbližji ljubljanski okolici tudi razveseljivo napreduje, čemur dokazuje dejstvo, da se na tlan 9. februarja ob pol 3. popoldni vrši večje rejsko zborovanje v Tacnu pot Šmarno goro v prostorih restavracije pti Koširju. Uvodoma bo daljše predavani" j koristnosti umne reje malih živali [-osebnim ozirom na današnje čase. Ob tej priliki bo tudi ustanovljeno društvo liej^c malih živali Tacen za zgornji del ljubljanske okolice, to je Gameljne. Šmartno Pirniče, Medvode. Brod, Vižmarje in St Vid. V skupni organizaciji žele rejci m«lili živali iz omenjenih krajev delovati za napredek v umni reji malih živali in ji opomo-či s skromnimi dohodki fsje. ki nudi tako rekoč samopomoč k izl.oljšanju težkih razmer v našem malem gospo-dastvu. se tožba Ta krava je tožba za kako stvar Večkrat se kmet toži za pai pedi zemlji za mejo, za kako drevo ali podobno, ki mnogokrat ni vredno niti kolka za tožbo, pa vzlic temu traja leta in leta te pož.re sto in stotisočkrat večjo vrednost, nego jo predstavlja tožbenl predmet. Vse to je za takse, še največ pa za advokate. Korist pa, ki jo ima ti'ti. ki je tožbo dobil, je tako malenkostna da mu res ostane ssamo srajca«, ali od krave samo roge ali rep škorla. ki |o ima gospodar s tožbo, pa ne tiči samo denarni izgubi, ampak tudi v tem, da so njena posledica razprtije in stalno sovraštvo ki se večkrat razširi ne sam-i ua družine, ampuk celo na sorodstvo To sovraštvo rodi prepire hi nove tožbe in tako nastanejo nedogledne posledice, ki pomenijo izgubo /a obe tožeči se stranki » sorodstvom vred. Kmetijska gospodarstva na deželi niso tako samostojna podjeti-i kakor obrtna ali trgovska, ki so medsebojno neodvisna, ampak vezari i so na medsebojno polnoč. Če pa nastanejo med sosedi nesporazumljenja, trclej ta pomoč odpade, kar pomeni za vsako kmetije, veliko izgubo. Res je sicer, ela na^anfjo večkrat iicsporazitmtjehja. dvotm, pravne nejasnosti, ki se jih ni mogoče iilvaniti tedaj pa skušaj vsakdo poravnat jtti / lepa £-(> tnedsefc-ojno ni moTotr pviti do =o»las-ja, leda.j naj stopita olja k županu ali li kateremu uvidevnemu občinskemu svetovalcu, ki hodi razsojevelee laivo posredovanje ne stane nič, in vendur ■•< pravno stanje stvari uredi za oba zadovoljivo Imamo pa, kakor /.gorat omenjeno tožbarje, ob katerih ni skoraj mogoče živeti i miru, če se tem zahoče kak prepir. lake pa naj bi županstvi ui uvidevni vaščani prav posebno trdo prijeli, da V Stolčena smetana, četrt-litra sladke smetane, (lenem v lončeno s k leti o ij, postavim na led ali \ hladno klel. lo pesek. Potem jo s šibami stolčem v m g Ko je smetana zelo gosta, prideuetn žlico prese-janega sladkorja, kateremu »tm primešala malo stolčene vanilije in nekaj kapljic limoninega soka. Smetano naložim na krožnik v obliki stolpiča in obložim z drobnim pecivom C K Riževa juha z zemljein četrt kilograma svežega in precej mastnega svinjskega mesa zrežem na kose polovico zeljnalc glave pa zrežem na rezance V kožici ra/.belim zlito mast' zarumenim odrezek čebule in prideneiii ineso in zelje. Kožico pokrijem in dlišitn te snovi do mehkega. Če se tekočina posuši prili-jem par žlic vode. Ko je meso mehko prideiiein riža. za vsako osebo auo pest, malo popražim. nakar zalijt.ni z zelenja-vino juho, osoltnt in kuham 20 do 25 minut. Krompirjevi rezanci iz kvašenega testa Najprej postavim kvašček, ki ga pripravim iz treh dkg kvasa dveh žlic toplega mleka in žlice sladkorja. V pogreto skledo vsujem pol kg moke, prilijem četrt litra toplega mleka, dobro zmešam in stepe m ter postavim na tople, da testo vzide, V vshajano testo primešam sedem tlkg stopljenega sinovega ma^la, dve celi stepeni jajci in pol kg zribanega kuhanega in ohlajenega krompirja. Testo primerno osolini. dobro premešam iti stepem. '.a četrt ure postavim skledo na topel prostor, tla še malo vzide. Potem pripravim desko, jo potresem z moko in streseni testo nanjo. I/ testa oblikujem rezance na tale način: l\ds testa odrežem 111 ga z dlanmi Doivaljkum v jiodolgasto cuako- jili odvrnejo od stalnega lekt nja k sod-niji in advokatu. Tudi tako zvane tožbe zaradi časti naj bi se opustile ali poravnale pri županstvu, da ne bi bilo treba v časopisju prositi za odpučanie tel take malenkosti obešati na veliki ?vjb I o je sramota ne samo /.a tistega k: opraviči, ampak ne more biti prijetno niti onemu. kateremu se opravičuje Če izginejo takt- tožbe iz sodnij, bo t ti ti > /.g kmete po deželi življenje prijetnejše L. merilo za prst debelo vrvir,. I o vrvno razrežem na prst dolge koiik< časa. da rezanci spodaj zarumene • )brnjenih nepokrivam več. Ocvrto dobrino potresem s sladkorjem in dam gorlto na mizo Po m ara :č na torta. Četri ki -.iadkorja dobro mešam s šestimi rumenjak' Potem primešam sok in dobro /.re/t.ne olupke ene pomaranče, 25 dkg zrihnnih oluplje-nih mandljev, dve polili žlici In hfin in i/ šest beljakov sneg. Obliko pontežei.n / maslom, potresem z moko u «.ia».iuin me-sanico po njej. V precej topli perici pečem torto dobre pol ure. Ol.b j t no pre-režem na dva enaka dela. Ni. del tiama-žem z marmelado in strnem obe dela skupaj. Poliv (led) napravim iz 16 dkg sladkorja in iz soka ene ponurnnfo Leti mešam pol lire. Potem ga liiu polijem po torti in enakomerno /.ravnam po površini in straneh torte. . " O izbiri hrane Točno izračunavanje vsak 'a1-|e hrane glede hranilne vrednosti je /.a gi.-podinjo nekoliko zamudno in težko cieh /ato i' praktična iti jasna splošna navadila mnogo več koristijo, kako' pa :ufcf Številke, ki kažejo samo. koliko je kaki snovi v tem ali onem živilu Naj navedem prav na kratko nekaj pravil po kat' rili svojo prehrano prav lahko nravnumo v pravo smer. 1. Po možnosti zaužijmo vsak dan precej mleka, ki ga lahko spijemo v manjših odmerkih (poreijah) deloma pa zaužijemo v mlečnih in drugih jedeh. 2. Jejmo sadje dvakrat na tinti V po-štev pride vse sveže in suho sadje; za zadostno količino vitaminov C pa skrbe posebno sveže oranže. 3. Vsak dan enkrat naj bo na mizi krompir, h kateremu postrežemo z zele-njadjo. Od te je posebno koristna zelena zelenjad, kamor prištevamo špiuačo zelje, ohravt, zelen grah in stročji fižol 4. Noben dan ne pozabimo vstaviti v jedilnik presne solate, ki mora biti vsak dan na mizi. Poleg motovilca, zeljnate solate in kislega zelja v solati, je dobro, ako uživamo v oblik) presre solate še sirovo zeleno, korenje, redkev itd Presne solate, posebno pa tiste iz korenaste ze-lenjadi. narežemo za otroke (od 4. leta dalje) debele je kot za odrasle, d t imajo priliko krepko grizti, kar je zelo potrebno za zdrav razvoj zobovja. Namesto, da bi zelenjad nastrgali na strgalniku. jo narežemo na rezance. 5. Pri hrani iz žitnih izdelkov izbi-rajmo take, pri katerih je izrabljeno vse žitno zrno. Vsaj polovico kruha, ki ga pojemo naj bi bilo iz polne mokr 6. Če jemo meso enkrat na dan. zadostuje to čez in čez, ravno tako tudi eno jajce za osebo. 7.Mesno jed pa semtertja nadomestimo s testeninami, rižem, fižolom ali lečo. bodisi za kosilo ali večerjo 8. Izmed maščob je za hrano najprimernejše sirovo maslo. Ker je razmeroma precej drago, uporabljamo v zmernih količinah tudi druge, posebno kako dobro, naravno pridelano oije 9. Sladice niso nujno potrebno, vendar nas (če jih uživamo v manjših odmerkih) preskrbujejo z mlekom in sladkornimi snovmi, ter tako skrbe za energijo- 10. Za otroke in odrasl" je dobro ribje olje. Posebno koristno jc ta otroke do 8. leta, in to še izrecno v zimskih mesecih. 11. Otrokom dajajmo trd, krhek kruh. Le tako skrbimo za njih dobre /obe. 12. Primerno sestavljeno hrano pa znatno podpira tudi obilica svežo vode, čist zrak in dosti spanja. Š. II. List za naše žene in dekleta »Vigred«, ženski list, letnik XIV., št. 2 je izšla. Že v 1. številki *mo opazili, da bo letošnja smer tega edinega katoliškega ženskega lista popolnoma svojska. Če poudarimo, da se je list postavil v službo K A, je s tem dovolj jasno označena pot. Da pa se ta smer tem lažje ubere, služijo članki, razprave, povesti in sploh ves materija! 7 veseljem vidimo, da je bila 1. številka >Vigredi« posvečena slovenski družini in je zaradi tega prinesla vse polno kratkih in daljših člankov in notic, ki označajo katoliško naslednjih cenah: angleški funt 257 din. ameriški dolar 51 din. nemško marko 14."M> din, švicarski frank 16.90 din .avstrijski šiling 9.35 din. špansko pezeto 6.55 din italijansko liro 3.10 din, francoski frank 3.42 din, grške bone 32 par. — Uradni tečaji so pa beležili: angleški funt 216.42 din. ameriški dolar 42.88 din, holandski goldinar 29.67, din, nemška marka 17.59 din, švicarski frank 14.28 din. belgijski belga 7.36 dinarjev, francoski frank 2.89 din češka krona t.82 din. ŽIV J/V A g Ljubljanski živinski sejem 6. februarja. — Zaradi lepega viemena in bližajoče se spomladi je bil ta živilski sejem zelo živahen. Dogon je hi I zm len. kupčija razmeroma živahna, cenc pa so ostale v glavnem neizpremen jene. razer za prašičke za rejo, ki so stali prej po 85 do 150 din. sedaj pa so narasb na 100 do 170 din za enega. Prigon je znašal: 213 konj. 95 volov, 47 krav, 1T telet 50 prašičkov in 1 koza. Odprodamii pa je bilo 34 konj, 42 volov, 13 krav. 12 telet. 38 prašičkov in 1 koza. Cene so bile sledeče za t kg žive teže: voli prvovrstni 3.50 do 4 din, II. 2.75 do 3.50 din. III 2 do 2.75 din, krave debele 2 do 3.50 din. klobasarice 1.50 do 2 din. teleta 4.50 do =5.50 din. Konji po 500 do 4000 din eden po velikosti in kakovosti. CENE g Žitno tržišče. Položaj na žitnem tržišču je še nerazjasnen. sicer je pa razpoloženje čvrsto ob nespremenjenih cenah. Njih nadaljnji razvoj je pa odvisen od vremena, oziroma od stanja posevkov, za katere se je bati pozne zime, ki bi jih poškodovala. — Za izpremembo prinašamo danes cene iz blagovne borze v Som-boru. ki so navadno nekolik nižje od onih. zabeleženih na ljubljanski borzi. Cene veljajo za blago naloženo v vagone na odpremni postaji v vagonski množini za 100 kg; Pšenica bačka iz okolice Soin-borja 170—173 din. gornja bačka 171 do 173 din. sremska 172 do 174 din slavonska 173 do 175 din, južno banaška 170 do 172 din, bačka ladja Begej 175 do 177, šlep in bačka ladja kanal 176 do 178 din. — Ječmen bački in sremski 63 do 64 kg težak 135 do 140 din bački in sremski pomladanski 67 do 68 kg 145 do 150 din, baranjski spomladanski 67 dc 68 kg 155 do 160 din. — Koruza bačka in sremska 120 do 122 din, ista z zajamteno kakovostjo 116 do 118 din. — Moka bč. Og in Ogg 250 do 270 din, št. 2 po 230 do 250 din. št. 5 po 210 do 230 din, št. 8 po 112.50 do 117.50 din. Otrobi 102 do 105 din Oves baški, sremski. slavonski 142 50 do 150 dinarjev. g Hmeljsko tržišče. Kupčija s hmeljem v Savinjski dolini počiva, vendar je še nekaj zanimanja in povpraševanja za lanski pridelek, ki ga plačujejo po 12 do 20 din kg. Za neko večja partijo prvovrstnega blaga se je nudilo celo 27 din za kg, toda do zaključka ni prišlo. — V svetovni hmeljski kupčiji so bile cene hmelja najvišje v Nemčiji, kjer se je zadnji čas plačalo halertansko blago po 81 din kg. Najcenejše pa v Amt riki, kjer je oregonski hmelj bil prodan po 15 din. Češkoslovaška je zadnji čas dosegla najvišje cene za žateško blago 54 din Anglija za golding 38 din, Francija za alzaški 32 din, Jugoslavija za savinjski 22 din, Poljska za vvolinski 18 din in Belgija za alost 16 din. RAZNO g Oddaja smrekovih in borovih sadik. Iz banovinskih gozdnih drevesnic v dravski banovini se bodo odajale na spomlad gozdnim posestnikom smrekove in borove sadike po sledečih cenah- 1000 triletnih smrekovih sadik po 70 din. štiriletnih jx> 80 din in petletnih (že enkrat presajenih) po 90 din; 1000 dveletnih sadili črnega bora po 60 din. Naročila kako< tudi denar za sadike sprejemajo do 1. marca 1936 posamezna županstva. Manj kot 500 kosov posameznih sadik se ne bo oddajalo V VSAKO HIŠO a DOMOLJUBA«! PRAVNI NAS V ETI Obresti. G. I'. Radi bi vedeli kakšne obresti mora sedaj plačevali dolžnik. Ko gar vprašate, vsakdo vam dlugute pove — Posojilnice: ki -včlanjene n /.a d razni zvejt!, v /vezi slovenskih zadrug ali v Zve/i gospodarskih z.adiuu za Jugoslavijo v Ljubljani sinejo računat* del/nikom-Umctom od i januaija največ 6% obresti leino za nazai IV orlredui o zaščiti kmetov pa so io <>' t n' oi.iesti on zaščitenih dolgov v ostaiih dt r.a.-uh zavo dih ;po 4 in po! odstotka na leto pr. dru gih, upnikih po i% na leto Za nezaščitene dolgove znašajo /akOnttt o t > i (-.»ti po 3% na leto. /a trgovske dolgove pa po 6%. |3o|.msvii'i P« |f do«r vrniti tudi višje obresti, in sicer za.doj^ov* v Jenfcrniti /a vodih in bančnih obrat h z haivvč it; od stoikov, za dolgove pri ostalih u ui ktli na z največ -% ua leto Uporaba skupnega podli R S I.. — Vaš in sosedov ■ prednik »tu pu,' 80 leti kupila posestvo, ki jim ga .ii z.tin!jemerec razdelil v naravi, i uko jc n:> polovici vrta, ki je pripadel Vii-rtjiu predniku sta! pod, ki s a f>bu uporabljata in skupno po praVljata. iu jioti |e se laj v takem sta-nfu zaradi rrjilomi le»a da |c vsako popravilo izključeno Lajni .jc sosed 'i sel-c ua svojcih svetu po-uavil nov pod. Vi pa hočete starega podreti in zu sebe na istem mestu postu viti novega Sosed- se vaši nameri protjvr češ. da si ji pripu.se-stoval pravjco uo stavbnega pjsteia. kjer stoji stali pod in pravi, da bi na tem mestu sel)! postavil lopo za nasfljf. Vprašate. če sme t-p napraviti. — Nt. Sosed si je po več 'kol Poletni uporabi vašega poda priposustvoval služnostno pravd) do tega poda- Zato je tudi moral sorazmerno prispevati k popravilu poda. čt jc pod zaradi starpsti postal neraben jc vaša dolžnost. da kot lastnik napravit« novega f P bi hotel tudi sosed vaš pod v bt/loče uporabljati za sebe. je dolžan pcMinti vam polovico obresti od glavnice. !•. ste jo uporabili zaradi naprave novega poda Pravice do stavbnega prosto, a, kje t stoji pod. pa sosred spiofi ni moge pr posetftvo-vati. Le aiirno postavile nov p-id. Vknjijeno stanovanje ii. prehrano. J (i, Bm.-" B-tju pokojnega posestnik« sme <>d s^cjanjega lastnik? po-estva zahtevati Iv one pravne, k, mu nli jc pokojni brat dal .v oporok' zapisati in so bile vknjfžene na posestvu Tora.j (t- dosmrtno stanovanje jn v vsakem mesecu skozi sedmi dni prehrano Ct ra' užitka r doslej ni zahteval prehiai e,Hiti ni prjfcel k gospodu r j n po hrano ne more za nazaj za neporabljeno hrane zahtevati nobene odškodnine. — Ostali del vprašanja je nejasen. Popišite natančno kaj hočete vedeti. Izgubljeni stroški kljub dobljeni tožbi. VI. B. P. - /'.ena je to/da - i-v. do zaradi obrekovanja in je bila soseda obsojena na zapor in plačilo pra«dmh stio»kov, ki jih pa noče plačati.. nošena n me razen dveh omar in obleke nobene imovine ker ,je posestvo prepisano na m ozn Vprašate, če .jc njen mož dolžan plačati 'a n|c stroške. — Ne. Mož je sicer plačnik za dolgove žene, ki jih naprar> pri-(lobnine. P F. M. — NaložM - vani 180 dinarjev pridobninc, in to din od sina, ki je še vajenec. Triletna »ena loba je sinu sicer že lani poten la vej dar še ni delal pomožni kcgtj izpi;- Vp-a prito/.oa zoper prjdoiiriin-o je bila /avn jena. Ali je to pravilno? Mali obrtni1« ua deželi plačuje koi davek 120 dinarjev letno in zu vsakega pomočnika pbu cinarjev na leto Za pomočnika se smati.. sakdo. ki pomaga pri poslu in ne -aiiio ti -1 i, ki ima pomočniški izpit Posebno pa velja še /.a vašega sina. ki je že prevo-nčil učno dobo iu vam gotovo pomaga pn poslu. Iver vam je druga stopnja pr.tožbo zavrnila. imate samo *e tožbo na upravno sodišče. V tožbi bi morali uveljavili trditev, da davčno oblastvo m upovabiM ali tla ni pravilno uporabilo zakonov ali zakonitih uredb iu da postopač formalno ni v skladu z zakonitimi pre.dpisi. Ni verjetno, da bi s tako tožbo uspeli, ker kakor navedeno vam sin, čeprav /r vajenec, vendarle pomaga pri t>os'u Oče z devetimi otj-oki, V. K Finan-car vas jc pravilno poučil, da -te kot oče devetih živili otrok oproščen, plačevanja državnih davkov, ne pa tudi sami upravnih doklad. Ta zakon je bil spremenjen 18. februarja 1934. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega J00 dinarjev in ki njih najmlajši otrok n starejši od 14 let Davčni zavezanec' izgubi pravico do oprostitve, ako mu deveti otrok umre, odnosno ako postane staiej.š od 14 let. la davčna oprostitev se nanaša tudi na kttluk in morajo upravičenci to svojo pravico do oprostitve dokazati onemu oblastvu, ki po zakonu o netili a vnin cestah odreja kuluk. \ojaška knjižica hranilca I. Z R. — Glede vojaške knjižice naj st ipravičeni hranilec obrne po dovršenem 2T letu starosti na poveljstvo svojega voj. okrožja. PORAVNAJTE NAROČNINO'