L. TROHA 1-7-45 122 SEATON ST.,
TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtUwa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3 00
Za pol leta.................-••••-.....I-75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Razgovor Stalina in Churchilla v znamenju zmage in mira
ROOSEVELT OBVEŠČEN O POTEKU RAZGOVORA. ODLOČNI IN TRDI POGOJI ZA NEMČOJI. DIPLO-MATICNI IN VOJNI PROBLEMI GLAVNI TOČKI RAZGOVORA.
Moskva, 10 okt. — Minis-terski predsednik Churchill, je včeraj prispel v spremstvu zunanjnega ministra Mr. Eden, ter večjim številom visokih vojaških predstavnikov in svetovalcev v Moskvo. Napram tozadevnim poročilom glavni točki razgovora med Stalinom in Churchillom, sta diplomati-čni in vojni problemi pred zavezniki. Predsednik^ Roo-sevelt, kateri ni navzoči razgovoru Stalina in Churchilla, je obveščen o poteku razgovora na enak način, kakor je bil premier Stalin za času konference v Quebec:u.
Posamezni krogi trdijo, da pride na raspravo poleg najvažnejšega vprašanja popolne in brezpogojne zmage nad Hitlerjevo Nemčijo,, tudi vprašanje Balkana in vzhodnih meja Poljske.
Sovjetsko časopisje, katero se že dalj časa bavi z vprašanjem glede odločnih in trdih pogojev za Nemčijo, opozarja zunanje časopisje in posamezne kroge^ glede blagohotnega mnenja napram nemškim fašistovskim zločincem, kateri napovedujejo potrebo blagih pogojev pri mirovni konferenci. Re-
vija "Vojna in Delavski razred" v najnovejšem iztisu pravi: "V bližnji bodočnosti bodo armade Zedinjenih narodov podvzele v velikem obsegu akcijo za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije. Je ni sile, katera bi mogla sprečiti napredovanje teh armad z vzhoda in zapada, kakor ne sile, katera bi sp-rečila njihovo zmagoslavno spojitev v Berlinu". Medtem "Trud" uradno glasilo strokovnih unij, citira "The Wa-shington Post" in "New York Herald Tribune",, katera se trudita podati utis v javnem mnenju, da bo "revna Nemčija maltretirana". "Trud" postavlja vprašanje, kako da se "The Washing-ton Post" ni razburjal, ko so Hitlerjevci vničevali Don-b.as in Krivoji Rog, dasi se razburja sedaj radi nemške industrije, katera naj pride pod krepko nadzorstvo proti ponovitve agresije.
Poznejša poročila trdijo, da je razgovor med Stalinom in Churchillom potekal v dobrem sporazumu glede vojnih in tudi povojnih vprašanjih. Stalin je medtem izrazil zahvalo Kanadi za njeno pomoč Sovjetski Uniji.
Močna ofenziva Rdeče Armade na celi črti
ŽELEZNIŠKA PROGA NIš-BEOGRAD PRESEKANA. MADŽARI BEŽE IZ BUDIMPEŠTE. NACISTIČNA ČRTA OB RIGI IN MEMELU RAZBITA.
London — Močna ofenziva Rdeče Armade skoraj na celi bojni črti in med važnejšo zmago, se prišteva zd-robitev sovražnega položaja pri Memelu. Redno vojno poročilo Rdeče Armade poroča, da so oddelki pod poveljstvom generala Bagra-mina z uspehom razbili sovražno črto v vrzeli 25 milj široki in dosjeli do Baltiškega morja pri Palange, na meji med Litvijo in Latvijo, 14 milj severno vzhodno od Memela. Računa se, da je z tem postavljeno v past okrog 150 tisoč nacistične vojske,, katera se nahaja od Rigi do Palange.
Poznejše poročilo trdi, da so oddelki Rdeče Armade točasno v nastopanju proti Til-sit v vzhodni Prusiji, odločna bitka pa je v teku na ulicah Memela. "Pravda" v svojem poročilu med drugim pravi: "Sovjetske čete so v akciji ob vzhodni Prusiji. Sovjetsko topništvo neprestano dežuje in drobi nacistične položaje, na razdalji 50 milj bojne črte". Posame-
zni
krogi napovedujejo v naslednjih dnevih odločne akcije ob vzhodni Prusiji. Svojo napoved oslanjajo na izjavo sovjetskega časopisja, katero pravi, da je ni sile, katera bi mogla zaustaviti napredovanje Rdeče Armade in zavezniških armad z vzhoda in zapada, da pridejo v Berlin.
THOMAS DEALEY LLP KANDIDAT
St. Catharines — Za tu-kajšno volilno okrožje za prihodnje federalne volitve, je nominiran Thomas Dea-ley, član Delavske Progresivne Stranke. Njegova nominacija je nasledila na seji tukajšnega Trades and Labor Council, katerega odbora Thomas Dealey je tajnik.
Sovražni garnizon obkoljen
London — V enotnih operacijah oddelki Rdeče Armade in Narodno-osvobodilne armade, so zadnjega tedna osvobodili nekoliko vasi in naselj v Vojvodini,, Bana-tu itd., poroča radio postaja Svobodna Jugoslavija.
Oddelki Rdeče Armade v vzhodni Srbiji, nastopajo
ZEMLJA POVRNJENA KMETOM V ESTONIJI
Talin, 9 okt. — Narodna oblast v osvobojeni Estoniji si prizadeva, da čimprej iz-koreni tudi skrajno snet posledic nemške okupacije in •afub^s oujbuhou bfpda
Predsednik Estonske Sovjetske Republike,, Arnold Weiraar je v svojem govoru zagotovil, da ne preti kole-ktivizacija kmetij, če sami kmeti tega ne zahtevajo m ne žele. če bodo zahtevali in so z svobodno voljo odločili kolektivizacijo kmetij v svojem okraju, vlada ne bo nasprotovala njihovi odločbi temveč nasprotno potom tiska in predavanj bo nudila najširšo razlago o vrednosti koiektivizacije in večjega uspeha v poljedelstvu.
■Nemci so v Estonijo poslali barone in jim dali pravico na zemljišča, za izkoriščanje kmetov kakor se jim je zljubilo. Vsa zemljišča, ki so bila last nemških baronov, so povrnjena kmetom.
Zagotovljena je na enak način nedotakljivost za manjša trgovska in industrijska podvzetja, je dejal Weiner.
MAJOR OKRCAL KIRKCO-NNELL
Kmetom je dovoljno,, da na svojem posestvu vposlujejo delavce napram potrebi. Toda privatna posestva so lahko le do 30 hektarjev (75 a-krov) zemlje.
V kolikor se tiče trgovskega vprašanja s zunanjimi državami, Weiner pravi, da bo odvisno o tozadevnih cenah. Ako bo za svojo proizvodnjo dobila cene v primeru v letu 1928, Estonija bo trgovala s zunanjimi državami.
Nemci so popolnoma izgnani iz Estonije, pravi We-imer. "Ta vojna je končno dognala k kraju 700 let borbo med nemškimi baroni in estonskimi kmeti", je dodal predsednik Estonske Republike.
Trije slovenski generali v Titovi armadi
Hamilton — Mestni župan Sam Lavvrence, član CCF stranke, je odločno nastopil in obsodil prof. Kirkconnell radi njegovega govora proti Sovjetski Uniji.
Kirkconnell je govoril na zborovanju poljskih nacionalistov v Hamiltonu in kot navadno svoj govor izkoristil za napad proti Sovjetski Uniji. Mestni župan Sam Lavvrence je obsodil njegov govor z ostrimi besedami, katere ne bodo všeč Kirkco-nnellu in njegovim pajdašem.	t, s t E
Washinton, D.C. — Radio Svobodna Jugoslavija poroča,, da so bili trije Slovenci imenovani za generale v jugoslovanski osvobodilni armadi. Poročilo je zabeležil urad za vojne informacije (OWI).
Novi generali so Vladimir Ambrožič, Karel Marčič in Dušan K veder. Slednji je šef generalnega štaba v Sloveniji, kateri je obenem bivši član španske republikanske vojske in se je bojeval v Španiji v ofenzivi pri Bru-nette, zatem Belchite, Zara-gozi v Aragonu. Za svojo hrabrost, vdanost in sposobnost je bil imenovan za političnega komisarja v letu 1938 v eni četi Dimitrovega Batalijona. Odlikoval se je
proti Moravi in so osvobodili važno rudarsko področje, največje proizvodnje bakrene rude, rudnik Bor.
V	črnigori je obkoljena sovražna garnizija pri Cet-niju, Podgorici in Grahovo.
Znaten uspeh je zabeležen ta teden na drugih točkah bojne črte. Oddelki 14 korpusa NOV., so osvobodili Petrov.ac in presekali nemško črto za umik proti Poža-revcu. Izmed Knjaževca^ in Zaječara, so pobili nemško kolono in zaplenili 80 tro-kov„ dva tanka "Tiger" izdelka. Medtem so partizanski oddelki pobili grupo četnikov, kateri so stražili železniško progo, nedaleč R.a-ške.
Nadaljna vest trdi,, da je bila železniška proga Zag-reb-Brod in Vinkovci, presekana na 150 mestih, ter razstraljeno 30 tehničnih instalacij.
V	Sloveniji železniški promet je zaporedoma oviran. Na več krajih je presekana železniška proga in z tem sprečeno nacističnim okupatorjem dobava pojačanja, kakor tudi umik. Toda sovražnik pošilja nova pojačanja, da zaveruje železniško progo Trst-Ljubljana in Celje, ter Zidanimost-Ljublja-na.
MR. CARLIN NA VROČEM POLOŽAJU
Sudbury — R. C. Carlin, provincionalni poslanec CCF stranke, se nahaja na precej vročem položaju, kajti, za njegovo zmago v zadnjih provincionalnih volitvah gredo zasluge unijskim delavcem v tem okrožju. Zdi se pa, da Mr. Carlin ni pripravljen zastopati zahteve organiziranih delavcev.
Zelo hladno se je ponašal napram delavski delegaciji, Jos Billings, delavski kandidat za prihodnje volitve,, C. Smith, R. Maks, Jos Nagode in Peter Kekič, v intervju-u glede njegovega stališča za koalicijsko vlado.
cio obsoja govor premiera
Toronto — Unijski lokal 112 UAW-CIO. je na članski seji sprejel resolucijo s katero obsoja govor premiera Drew z dne 9 avgusta. Namen govora je bil vsebuje resolucija, podžgati notranjo mržnjo na podlagi družinskih dodatkov predvidenih po federalni vladi za socija-lno obskrbo posebno s ozirom Quebec provincije. Dalje namen je bil podati utis glede družinskega dodatka,, federalno-provincional-nega povojnega načrta za rekonstrukcijn, stavbinski program, narodnega zdravja in boljši življenski položaj, kot nevarnost za delavce in narod v splošnem, dasi pa premier in njegova vlada ne prizadeva ničesar v tem oziru. In kaj še i'e bolj nerazumljivo je to, da so obljube torijevcev še vedno obljube na papirju in je skrajno čas, da se v tem oziru poravna napaka na lastnem pragu, zaključuje resolucija.
Nadaljno poročilo Rdeče Armade in sicer po zavzetju Szeged mesta,, drugo veliko mesto od glavne presto-lice in Cluj, pravi, da je v teku močna ofenziva na Madžarskem. Oddelki Rdeče Armade, so okupirali mesto Szolnok, 50 milj od Budimpešte. Napram zatrdilu radio poročila iz švedske, razni uslužbenci in tudi civilno prebivalstvo, zapuščajo prestolnico v begu. Ista vest trdi, da je madžarska vlada že zapustila mesto in je mestna obramba prepuščena Nemcem.
Poročilo o bojih v Jugoslaviji med drugim pravi* Rdeča Armada in Narodnoosvobodilna armada, drobe nacistične položaje pri Beogradu. želežniška proga Niš-Beograd, je presekana in z tem onemogočeno odstopanje nacističnim silam iz južnih krajev Balkana.
Osvobojena je Velika Planina, 43 milj južno Beograda, Palanka in Užice, 75 milj južnozapadno Beograda.
torijevci in koalicijska vlada
MR. DREW SE JE PRED LETI IZKAZAL "VEŠČAKA V PODŽIGANJU NEZAUPANJA NAPRAM SOVJETSKI UNIJI
Toronto — Dne 25 septembra preko 60 delavskih unijskih predstavnikov v Windsorju, kateri predstavljajo nekoliko tisočev organiziranih unijskih delavcev in delavk, ter tudi pretež-nost javnega mnenja ne samo v Windsorju, temveč tudi v deželi s ozirom na tori-jevsko vlado, je podpisalo odprto pismo poslancem CCF., za formiranje koalicijske vlade. Kot znano CCF poslanci so na podlagi svojega oportunističnega stališča glede sodelovanja z drugimi strankami,, odklonili svojo pripravnost s izgovorom. da je nepotrebna koalicijska vlada. Nad polovično večino sestavljate CCF in Liberalna stranka, kar pa da zadostuje za poraz tori-jevcev v poslanski zbornici.
Toda "Toronto Star" v svojem uvodniku z dne 10 oktobra očita premieru Drew, na podlagi njegove napovedi in sicer potem, ko se je povrnil v Kanado iz obiska v Sovjetsko Unijo, o njeni vojaški moči. državni varnosti in pa trhli gospodarski podlagi njenega gospodarskega sistema. Ta u-vodnik med drugim pove: "Col. Drew najbrž da ima neljubi spomin ob priliki svojega obiska Sovjetske U-
nije, radi dejstva,, da je bil po policiji izpraševan in je bilo dognano, da je posnemal fotografije. To pa je najbrž vzrok, da mu je bilo vse nazoperno kar je bilo ruskega in posebno podlaga, da napove nestabilnost Sovjetske Unije in njeno vojaško moč, kot moč "metulja". Sedanja očitnost opozarja tako njega, kakor tudi druge po njegovem vzorcu o napačnosti."
Voditelji CCF., kateri v sentimentalni oportunistični zaslepjenosti,, ne morejo razločiti vprašanje med resničnim progresom ljudstva' in pa nevarnosti pred reakcijo in reakcionarnimi tede-ncijami glede odločanja v poslanski zbornici, na slepo dajajo življensko podlago torijevcem z odklanjanjem sodelovanje z drugimi strankami, za dosego progresivnih zakonodaj in p.a programa dela po vojni proti brezposelnosti in bede.
Vodje CCF dokaj posnemajo svoje bivše somišljenike Socijal-demokrate v Finski, Avstriji itd. Če bi preučili pregrehe ki so jih storili njihovi bivši somišljeniki, bodo spoznali ne samo prevaro ljudskih interesov, ampak tudi, da jih je opor-tunizem pokopal z tisoči drugih nedolžnih žrtvah.
Zavezniška Armada v akciji pri Aachenu in Dunkirku
London — Oddelki prve kanadske armade so presa-kali pot za umik nacističnih sil pri Walcheren in Beve-land polotokih. Računa se, da je z tem presekano okrog 10 tisoč nacistične vojske, za katere ni drugega izho-
posebno vk organiziranju armade in v nastopanju na sovražni položaj.
da kakor se predati ali bodo pa vničene, trdi poročilo iz zavezniškega glavnega stana.
Nadaljno poročilo trdi, da se borbe za Dunkirk približujejo k svojemu kraju. Kanadski letalci, kateri so precej aktivni na tem kraju bojne črte,, zadajajo močne u-darce na preostale razbite nacistične garnizije. Tisoči bomb je vrženo iz letal na nacistične položaje, kateri postaja brezupen. Nemci videč, da jim je nemogoč umik pred močnim obročom zavezniških armad z kopna in tudi zraka, so začeli dinami-tirati važne vojne objekte, da ne pridejo v roke zavezniški .armadi.
Na području Aachen, oddelki ameriške armade, so v zaporedni akciji in drobe preostali del sovražne sile obkoljene pri tem mestu. Nacističnemu garnizonu je izdan ultimat,, za predajo ali bo pa popolnoma vničen. Določeni rok je bil 24 ur, toda Nemci niso odgovorili, na kar je zavezniško topništvo in aviacija, začeli svoj posel. Tozadevna vest ne pove o predaji nacističnih sil, dasi so vsi znaki, da bo mesto A-achen kmalu očiščeno.
VERSKE SVOBODŠČINE V SOVJETSKI UNIJI
Moskva — Cerkveni Svet je te dni naznanil svobodo bogočastja katoličanov v Zapadni Ukrajini, Belorusi-ji in Baltiških republikah. Naznanilo pravi, katoliški verniki vživajo enake svo-bodščine s ozirom na njihne cerkvene obrede, kakor vse druge verske ustanove v Sovjetski Uniji.
Cohen odklonil CCF kandidaturo
KOROŠKA BO KMALU OSVOBOJENA
Položaj sovjetsko-nemoške bojne črte dne 10 okt.
Radio postaja Svobodna Jugoslavija med drugim pravi: Prebivalstvo Koroške je v predvečerju popolnega osvobojenja in priključitvi demokratični federativni Jugoslaviji. V jeseni in zimske mesece 1943-44, ljudstvo zapadne Koroške se je demonstrativno dvignilo v borbo proti Nemcem, kateri so hoteli z silo ponemčiti ta kraj.
V tem letu tisoči novih borcev se je pridružilo Koroškim Partizanskim oddelkom. Ljudstvo z druge strani Karavak pomaga Osvobodilni vojski in je razviden velik uspeh v sodelovanju ljudstva in partizanskih oddelkov.
Windsor — J. L. Cohen, precej dobro znan unijsko delavski odvetnik,, je zadnjega tedna odklonil CCF kandidaturo za prihodnje federalne volitve, za Wind-sor-Essex volilno okrožje.
Cohen, kateri je bil nominiran pred nekaj meseci, da kandidira v omenjenem' volilnem okrožju in sicer kot CCF kandidat za federalno poslansko zbornico, je odklonil kandidaturo vsled upornega stališča CCF, namreč njenih provincionalnih poslancev proti formiranju koalicijske vlade.
Pri odklonitvi kandidature Mr. Cohen je izjavil: "Pripravljen sem kandidirati kot CCF-Delavski kandidat v prihodnjih federalnih volitvah, toda stališče ki ga zavzemajo provincionalni poslanci CCF s ozirom za zahtevo za formiranje koalicijske vlade, me postavlja v neprijeten položaj,, namreč položaj nasprotno zahtevam organiziranega delavstva v tem in drugih okrožjih."
Mnenje prevladuje v splošnem posebno med organiziranim delavstvom, da Mr. Cohen kandidira kot delavski kandidat v tem okrožju.
VVendelI L. WilEkie umrl
New York — Wendell Willkie predsedniški kandidat republikanske stranke v letu 1940, je naglo umrl v bolnišnici dne 8 tg. m. Prisad v grlu je vplival na srce in sledila je smrt. Willkie je bil ob smrti star 52 let.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Refiitered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpošbevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Lastni izum fašističnih zločincev naj jim bo kazen
Zadnje čase se kaj pogostoma opaža razlago, kako postopati z poraženo Nemčijo in kakšna kazen naj zadene fašistične zločince. Med temi oboževalci, kakor pred leti tako tudi danes, dobimo razlago z kakim blagim priporočilom od znanih v javnosti po svojem stališču, Ladj' Astor, Herbert Hoover, Henry Ford in tako dalje po vrsti do nižjih uslužbencev, kateri se včasih slišijo tudi na radio, kot nekakšni vojni "komentatorji".
Taki so se vrstili v vrstah onih, kateri so poveličevali Hitlerjev "novi red" v Evropi, ter kjerkoli je bilo mogoče dajati kar največ podpore fašistični propagandi, da pri tem ne omenjamo najbolj prikladnega načelnika Hearsto-vo časopisje tam čez meio in tudi tukaj v tej deželi, med temi "Toronto Evening Telegram."
Zdaj. ko je cel svobodoljubni svet na krvavih poljanah ne samo se prepričal o strahotah fašističnega "novega reda" namreč položil na grmadah nedolžnih žrtev živo prisego,, da se osveti za prizadete zločine, da se poravna točasna in starodavna krivica — zdaj, skušajo v sentimentalnem zanosu vplivati na javno mnenje, da se doioci bolj blaga kazen za zločince. "Ali se ne bojimo odgovornosti pred usodo nemškega naroda, nemške mogočne industrije, če vse to zadene trda in odločna kazen in bo podvrženo trdemu in odločnemu nadzorstvu',' napovedujejo oboževalci v svoji histerični kampanji.
Ko so nemški fašistični rablji v divji pijanosti fašistične strasti, morili na tisoče žena,, otrok in starce, ko so nemški "Junkerji" ničili mesta in vasi po Jugoslaviji, Franciji, Angliji in naposled v Sovjetski Uniji, taki oboževalci so pozabili celo na cerkveno zapoved, ki pravi: "Kdor se z mečem bojuje bo z mečem končan," dasi so pred letih in tudi sedaj pripravni podvzeti zopet gonjo proti "boljševiške Rusije", po cerkvenih vprašanjih. Takrat ni jim se zdelo za potrebno nasloviti nemškemu kap-rolu Hitlerju, Georingu in ostali fašistični družbi, da se bolj blago postopa vsaj z civilnim prebivalstvom, mest.mi in vasmi. Taki niso imeli besedice proti zverskemu postopanju podivjanih fašističnih tolp, ko so razsejale po Evropi, posiljevale žene in dekleta. Tudi niso imeli besedice proti, ko se nemški zdravniki izcedili poslednjo kap krvi iz nedolžnih otrok, dajajoč transfuzijo krvi nemškim vojakom. Ni bilo slišati besede proti strašnega odkritja zločinov pri Bari Jari, nedaleč Kijeva, Majdaneku — m ne za Sodražico, ter tisoči žrtev v Sloveniji in Jugoslaviji. Da — takrat nismo slišali besedice in tudi nismo čitali, kako blago naj se postopa.
Hitlerjev "novi red" je pred popolnim razsulom. Močnejši in močnejši vdarci padajo od zunaj in na znotraj Nemčije same. Delničarji so v skrbeh, objemlje jih histerična bojazen, kaj bo z nemško industrijo. Strah prevladuje reakcijo, raznega rodu, katera si je vred z nemškim fašizmom v histerično zaviti kampanji pod krinko "rdečega strašila" zagotavljala položaj. In zdaj vse to prihaja v odločilno fazo, pred popolnim razsulom fašističnega "novega reda" v Evropi. In to je poglavitni vzrok, zdaj v najbolj odločilnem trenutku tako za razlago o blagi kazni za fašistične zločince, kakor tudi za v bodoče pripraviti podlago za nadaljevanje na en ali drugi način mednarodnega trenja.
Vse kar je poglavitno pri tem je to, da svobodoljubnim narodom, ni potrebno iskati način, kako naj določijo kazen za fašistične zločince. Narodi Jugoslavije,, ne potrebujejo ničirjih navodil in tudi ne prič. Narod kot celota je priča in naj bo tudi sodnik. Sodi naj le z kaznijo, katero so izumili fašistični morilci sami. Ti so izumili peči smrtni, posebni voz z plinom, izsesavanje kryi iz otrok, zlaganjem z človeškimi trupli grmad in na živem zaka-panjem ljudi.
To je izum fašističnega "novega reda" v Evropi. Ali naj bo kdo odgovoren za usodo onih, ki so ga izumili in so z svojim izumom pokončani? Da — lastni izum fašističnih morilcev, naj bo tudi za njih kazen.
Vedno bolj se pogreza v brezdno
Poljska reakcija okrog begunske vlade v Londonu, je zelo tipičen primer, ne samo poljske, temveč reakcije v splošnem, katera si prizadeva na kakršen koli način zadržati oblast v svojih rokah in pa obstati kot zaslomba "Cordon Sanitaere" v povojnih vprašanjih. In kar je najbolj važno pri tem,, da se skuša zopet po starem vzorcu podžigati notranje trenje med narodi, na račun tujega ozemlja.
Sporna zadeva je vprašanje meja med Poljsko in Sovjetsko Unijo, kakor tudi Narodno-osvobodilnim odborom in krogi begunske vlade v Londonu.
Poljski reakciji se gre za vprašanje meje- več, kakor pa osvobojenje Poljske same. Gre se ji tudi, ali bi ne bilo mogoče na en ali drugi način po starem vzorcu obdržati oblast in sicer "Cordon Sanitaere", kakor po prvi svetovni vojni tkz. "pregrajo med boljševiško Rusijo in zapadno demokracijo".
Po prvi svetovni vojni, poljski veleposestniki so se polastili bogatih posestev v Zapadni Ukrajini in Beloru-siji. In na to ozemlje preže tudi danes, ne glede na narodnost,, za svoje sebične in škodoželjno namenjene svrhe.
Med najbolj tragičnimi poizkusi, da se ponovi gonja proti Sovjetski Uniji, ter pridobi javno mnenje, je bil ljudski upor pod poveljništvom tkz. generala Komarov-ski (Bor). Posamezni krogi so na zviti način takoj v začetku odpora, začeli kovati načrte za povrnitev begunskih krogov iz Londona, prej, kakor pa priti v sporazum z poveljstvom Rdeče Armade. Da opravičijo svoje stališče v tem oziru, zvračajo odgovornost na Sovjetsko Unijo z tem„ češ da Rdeča Armada ni hotela podvzeti ofenzivo za osvobojenje Waršave. Ne zdi se jim pa potrebno omeniti, kako da so ravno Nemci vrgli svoje rezerve okrog War-šave? Tudi ne, zakaj je general Komarovski sam na svojo roko odklonil navodila poveljstva Rdeče Armade ?
Poljska reakcionarna skupina je tipičen primer reakcije v svetu.
0 razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
(Članek, ki je izšel v časopisu NOVA JUGOSLAVIJA juni-juli 1944)
Napisal Dr. JOSIP SMODLAKA
(nadaljevanje) Pri iskanju izhoda iz takšne, za Italijane zelo neugodne situacije, je očividno v g. Salveminiju nastala borba med, na eni strani demokratom in poštenim človekom, kar on zares tudi je, a na drugi strani italijanskim rodoljubom, kateremu srce krvavi pri misli da Trst in Istra ne bi več spadala k Italiji. V tem duševnem konfliktu izgleda, da je glas krvi zagušil glas pravice. Ali samo za trenotek, ker takoj za tem, g. Savemini, da si umiri svojo zavest, proža Slovanom svoje zmanjšane Julijske Benečije vse mogoče garancije za svobodo, neovirano rabo slovenskega in hrvaškega jezika v občinah in šolah.
Salveminijev namen je plemenit, ali ponujena zaščita manjin ne bi ublažila gospodarske škode, katero bi trpeli dotični kraji či bi bili v državnem življenju, posebno v prometu in trgovini privezani k Italiji. Najslabša stran Salveminijeve zamisli, in sploh vsakega italijanskega aneksionistič-nega projekta, je v tem, da oni ne računajo z dejstvom, da je Primorska ali Julijska Krajina v geografskem, gospodarskem a posebno v prometnem oziru organski sestavni del južnoslovanskega ozemlja.
Ti kraji se morajo samo umetno združiti z Italijo in to samo na račun ekonomskega zastoja, kot je jasno pokazalo nazadovanje trgo-vstva in blagostanja v Trstu in na Reki pod Italijo, namreč ko sta ti mesti bili odrezani od svojega naravnega zaledja.
Kar se tiče Salveminijeve-ga predloga, da se v Primorski Krajini prebivalstvo grupira v dve nacionalne kuri-je. ki bi omogočale vsaki narodnosti krajevno samoupravo in rabo narodnega jezika v občinski upravi in šoli, je to stvarno samo en način kako zavarovati jezikovne pravice manjšin. Jugoslovani niso nikdar izvajali prisilnega raznarodovanja, Jugoslovanska država, je tu-
di pod starim reakcionarnim režimom,- vzdrževala na svoj strošek mnogo sto nemških, ogrskih in drugih manjšinskih šol, medtem ko je Italija istočasno ukinjala še zadnje francoske šole v pokrajini Aosta. V novi demokratski Jugoslaviji je manjšinam garantirana, tudi brez mednarodne kontrole, neovirana raba narodnega jezika v javnem življenju in v šoli. če pa bodo v tej smeri uvedene kakšne garancije v Evropi, se jim bo Jugoslavija rada podvrgla, seveda pod pogojem, da tudi druge države sprejmejo onake obveze. Ker se ne sme ponoviti da bi južnim Slovanom kjer so v manjšini bile odrekane vse narodne pravice — kot je to bilo v Italiji — a da inojezične manjšine v Jugoslaviji vživajo ne samo široke pravice, ampak tudi posebne privilegije, kot so jih vživali v Dalmaciji.
Demokratsko urejenje nove Jugoslavije predvideva tudi občinske samouprave, ki bodo še same po sebi o-mogočale manjšinskemu živ-lju, kjer je ono v večini ali znatnejšim številu, da prostor svojemu jeziku v javni upravi in prosvetnih ustanovah. To posebno velja za veliki mesti Trst in Reko, katerima se mora vrniti mestna autonomija, ki jim je bila odvzeta po Italiji. Istočasno — da se vrnemo na gospodarsko stališče — bo Jugoslavija zopet zgradila pretrgano organsko zvezo teh mest z njihovim zaledjem, od katere je odvisen njihov ekonomski vzpon. Ker jim Italija tega ne more dati, ampak samo Jugoslavija ideja pripojitve sporne, jezikovno mešane zone Jugoslaviji se najde pristaše tudi v sredini prebivalstva italijanskega jezika. Tako je italijanska manjšina že zastopana po svojih zastopnikih v našem oblastnem narodnoosvobodilnem odboru za Istro. To nam kliče v spomin leto 1918, ko je, po zlomu Avstrije, italijanski intelektualec iz Istre prihajal k našemu Narodnemu Svetu v Zagreb, kot odposlanec t.
vz. "Bumbarjev" (italijanskih poljelelcev v jugozahodni Istri), ter v njih imenu zahteval, da jim pošljemo oboroženo pomoč, da bi se mogli odbraniti okupacije po Italiji, ker oni so želeli, da se njihov kraj, skupaj s celo ostalo Istro, zedini z Jugoslavijo. Spominjamo se tudi kako so pomorski krogi v Trstu, z istimi težnjami, željno pričakovali jugoslovansko vojsko v začetku meseca novembra 1918 leta, predvidevajoč, da bo Trst v gospodiarskom oziru težko trpel, če pade pod Italijo, če gledamo na stvar stališča ekonomskih interesov, katere se ne more podceniti, moremo z veliko sigurnostjo predvideti, da, če bi sploh še bilo potrebno, da prebivalstvo t.zv. Julijske Benečije z glasovanjem odloči o svoji bodoči državi pripadnosti, bi Jugoslavija poleg glasov južnoslovanske večine prebivalstva — ki se je že izrazila s plebiscitom krvi — sigurno v nekaterih krajih dobila tudi mnogo italijanskih glasov, a v nekaterih krajih lahko tudi večino tih glasov. Priključenje Trsta, Gorice in zahodnih mest Istre Jugoslaviji, v kateri bi njih italijanski prebivalci mogli, da svobodno negujejo svoj jezik, a da pri tem boljše živijo kot pod Italijo — ne bi bila nikak-šna narodna nesreča za Italijo. Nasprotno bi Italijani mogli z zadovoljstvom gledati na svoje dobro situira-ne brate tako kot danes brez gorjuposti gledajo na svoje rojake v Švici, ki so zadovoljni s svojim položajem ter ne hrepenijo za političnim zedinjenjem z materno državo. Jaz sem prepričan, da je mnogo treznih Italijanov, ki tako razumejo vprašanje Trsta in Istre.
Znani italijanski diplomat, grof Sforza je že trikrat pred' širjo javnost podal svoje misli o nuj'nosti nekaterih teritorijalnih izgub, ki se jo sedaj po porazu I-talije ponujajo. V dveh od teh izjav je g. Sforza posebno govoril tudi o ureditvi meja z Jugoslavijo — ka-
Ni pedi naši zemlje nesme ostati pod tujčevo oblastjo
Vancouver — Večkrat či-tam razne razprave o bodoči meji,, ki naj bi se usposta-vila med Jugoslavijo in Italijo po tej vojni. Največ teh razprav je Zdr. državah A-merike, nekaj sem jih pa čital tudi od drugod. Sicer mi, na tem kontinentu ne bomo odločali te meje, vendar se mi zdi razprava o nji umestna.
Vojna je prišla v zadnjo fazo in je čas, da vsak pove svoje mnenje o tem tako važnem vprašanju. Saj vidimo kako razni Laški širokoust-neži razpravljajo o tem javno že sedaj in skušajo stvar prikazati svetovni javnosti, seveda po svoje. To pot to delajo razni italijanski "de-mokratje". ki so za ves čas svojega bivanja v izgnanstvu pred Musolinijevo roparsko oblastjo, kaj radi nagla-šali preustrojstvo fašistične Italije po novem načrtu "demokracije". Namreč demokracije,, katere plodove naj bi vžival ne samo italijanski, temveč tudi sosednji narodi.
Kar opazim pri razpravah o tem vprašanju od naše strani je to: "da se naši ljudje še vedno ne morejo otresti tistega ponižnega hlapčestva, katero je bilo zabito v nas skozi stoletja".
Iz njihovih razvrav se namreč jasno vidi, kako skrbno pazijo, da nebi za nas vahtevali niti ene vasi v kateri morda živi eden Italijan več, kakor pa Slovenec. Eni namreč predlagajo mejo med Jugoslavijo in Italijo, bivšo Avstrijsko-Italijansko mejo, drueri pa celo Sočo. Pa še to objasnjujejo na ta način., da se kar jasno vidi, kako strahovito se boje, da nebi Italijanom napravili kakšne krivice.
Jaz bi vprašal te ljudi,
ali ne vidijo, kako smešijo našo stvar pred svetom. Ali je potem čudno, če je Sforzi in drugim italijanskim "demokratom" tako zrastel greben, da niti Reke več nepri-znajo Jugoslaviji kljub temu, da so bili v vojni tako tepeni, da so kar razci^rani.
Meni se je zelo smešno zdelo,, ko so se nekateri naši, drugače odlični ljudje v Zdr. državah pred nedavnim toliko ponižali, da so šli s Sforzom in njegovo družbo na pregovore glede bodoče meje med Jugoslavijo in Italijo, čudno se mi zdi, da niso ti naši ljudje se zavedali, da so z tem prijeli bika za roge. Taki italijanski de-mokratje, ki drugaše niso nikjer za nič, so pa taka go-bezdala, da je poleg njih celo Geobels prava sirota.
Po mojem mnenju nam ni treba nobenih razgovorov z Italijani,, vsaj takemi ne, kateri smešijo samih sebe in v javnosti pomen demokracije. Naša armada naj zavede kar mislimo da nam spada, pa če nebo Italijanom prav, naj si pomagajo, če se bodo kaj krivili, jim lahko povemo, da so minili časi, ko so zatirali druge narode posebno Slovane in smo pripravljeni z njimi ponesti ravno tako na mirovni konferenci, kot smo na bojnem polju.
Kje pa naj.bi bila bodoča meja med Jugoslavijo in Italijo? Po mojem mnenju bi bilo krivično danes šteti prebivalce in določiti mejo na tej podlagi. Kajti pomisliti moramo, koliko slovenskih družin je bilo s silo pregnanih iz njihove zemlje v zad-niih petindvajset letih., ter njihova zemlja data Italijanom. Koliko je še le tega bilo v zadnjih par stoletjih odkar so Italijani začeli pri-
tiskati na našo zemljo? Saj je znano kako je Avstrija preje vedno izpodrivala Slovence in naseljevala Italijane na njihovo mesto, zato, ker se je bala premoči Slovanov. Italijanov se pa ni bala. Kar je bilo trgovskih koncesij v Trstu in drugod, so vse šle Italijanom in Nemcem. Za Slovence ni bilo ničesar na njihovi lastni zemlji. Tako je delala Avstrija preje in Italija pozneje. To kar je Italijandv na naši zemlji, so po veliki večini priseljenci iz Italije, nekaj pa je tudi poitalijanče-nih Slovencev.
Slovenci, ki so bili pod Avstrijskim jarmom, si niso mogli prav nič pomagati proti tem strahovitim krivicam,, Je bil to eden najnes-ramnejših zločinov storjen našemu narodu od strani Nemcev in Italijanov skupaj.
Zgodovinska meja med. Slovenijo in Italijo je ob Piavi! če kdo dvomi o tem, naj prečita zgodovino. Cel Št. Peterski okraj v predvojni Benečiji, še danes govori pristo Slovenščino.
Mi moramo pomisliti, da je sedaj prvič v zgodovini prilika, da popravimo krivice, ki so se nam godile. Je pa tudi po mojem mišlenju edina prilika, kajti kakor se naredi danes tako bo tudi ostalo. Zatorej jast mislim, da nebi smeli biti krivični sami nasproti sebi., saj so nam bili dovolj krivični drugi. Postavimo mejo na Pija-vo in italijanski priseljenci, če se iim res gre za tem da so Italijani in hočejo italijansko upravo, naj se kar lepo preselijo čez mejo. Saj so nam vendar sami pokazali v tej vojni kako se to (Nadaljevanje na 4. ts.)
kor si jo on zamišlja. Grof Sforza, se mora priznati, ni nikoli štedil lepih besed na adres Južnih Slovanov, stalno je naglašal, kako je on vedno delal za prijateljske odnošaje Italije z Jugoslavijo. Samo nam so vedno nekako čudno izgledali ti prijateljski nameni, ker smo se spominjali kako je g. Sforza pisal, da je zdrava osnova za prijateljstvo z Jugoslavijo postavljena s pogodbo v Rapallu. Tembolj težko nam je bilo to razumeti, ker je baš g. Sforza osebno v Rapalu, delal in dosegel, da bi se dve tretjine milijona Jugoslovanov odcepilo od domovine in bilo podvrženo nasilni vladi. In danes,, ki piše o razmejitvi, g. Sforza piše zelo ljubeznivo o Jugoslaviji, ali, kot se bo videl razen besed daje zelo malo, pravzaprav nič kar bi moglo popraviti težko krivico nanešeno našemu narodu z njegovim sodelovanjem.
Prva izjava g. Sforze o vrnitvi teritorij alnih prido-vitev Italije je izšla v intervjuju v časopisu "United Nations" od 1. avgusta 1943. Tu je on dejal: "Govoreč o nacionalni celoti Italije priznavam d a Dodekanez" (grški otoki v Egejskem morju, katere si je Italija prisvojila) "ni nikoli tvoril sestavni del naše domovine svobodna Italija bo jutri radostno vrnila Dodekanez grškemu narodu". O vrnitvi niti enega dela našega nacionalnega teritorija n,i tokrat dejal niti besede. Temu se je angleški publicist Ivor Thomas, ki drugače pogostoma citira g. Sforzo, in mu rad na mnogo tega pritrjuje tako začudil, da je navajajoč gornje njegove besede v svojem članku v "Contem-porary Rewiew" dodal to-le svojo pripombo: "Ko se bodo vračale fašistične pridobitve, se bo moralo tudi Reko vrniti Jugoslaviji". Obenem je britanski novinar spomnil grofa Sforzo, da on v Rapalu ni zahteval da bi Reka pripadla Italiji.
Izgleda, da je ta prijateljska pripomba g. Thomasa napeljala g. Sforzo, da se v drugi izjavi spomni mesta Reko. Tokrat on v svojem članku, ki je izšel v lanskem oktoberskem zvezku časopisa "Foreign Affairs", pa v francoskem prevodu v "Les Documents de la Quinzai-ne" od 15. januarja 1944, iznaša ta-le nenavadni predlog: "Italija in Jugoslavija bi mogle ponuditi novi Ligi Narodov Reko in del okoliš-nega teritorije potrebnega za osnovanje njene suverenosti. Italija in Jugoslavija bi s tem žrtvovali neke svoje teritorije in zahtevo, ali bi obenem pridobili neprecenljive moralne koristi. Liga narodov bi se pa znajdla v idealnem položaju med latinskim in slovanskim svetom, in bi imela za sebe eno od najboljših pristanov na svetu(!). Niti tokrat g. Sforza ne nahaja, da bi se morali izvesti bilo kakšni teri-torijalni odstopi Jugoslaviji, ampak ji na račun odškodnine nudi zvezo, in to ne samo z Italijo, ampak t.udi s Francijo(I), tolažeš se, da bi tedaj (to so njegove besede) "vprašanje razmejitve katero postavljajo nekateri zaostali jugoslovanski časnikarji izgubilo velik del svoje ojstrine.
Tretjič se je g. Sforza javil o istem predmetu meseca marca t.l. in to z intervju-jom v "New York Times-u". Tu on še enkrat ponavlja svoj priljubljeni predlog, da se Reko postavi pod Ligo narodov. Novo je v tej zodnji izjavi samo to, da bi se Italija morala odreči suvereni-tete nad mestom Zadrom, vendar tako. da to mesto ne bi prišlo pod neomejeno suverenost Jugoslavije, ampak bi se moralo poiskati nekakšno kompromisno rešitev. Na ta način g. Sforza ostaja pri tem, da se Jugoslaviji ne mora vrniti pod njeno suvereno oblast niti eno ped narodnega teritorija odvzetega ii pod pritiskom močnejše sile. Resnica je, d,a on pri-stavlia, da b,i morala Jugoslaviji pripasti Dalmacija in Črna Gora, ali ta ponudba, naj nam dovoli reči, je prav
tako resna kot da mi ponudimo Italiji da si priključi Sicilijo in Sardinijo.
Po vsem izgleda, da je za g. Sforzo zastonj preletelo 25 usodnih let v odnošajih med Italijo in Južnimi Slovani. Kakor se vidi iz navedenih njegovih izrek, on vedno stoji na tem kar je delano v Rapalu. Komaj dovoljuje eno malenkostno iz-premembo in to z ozirom na Zader. Ali, stvarrfo tudi v ti točki ne staja dosleden Rapalu. Ker, kot pripoveduje v svojih spominih, on je z ozirom na Zader bil v Rapalu pripravljen popustiti Jugoslaviji, ker je za to bil pooblaščen od svoje vlade, Zader bi bil tedaj prijadel Jugoslaviji, da sta Trumbič in Vesnič v zastopanju svojega stališča pokazala enako upornost kot Sforza in z njim Bonomi, današnji predsednik italijanske vlade, ki je zaradi svojega trdnega, odločnega držanja v vprašanju Zadra dobil najvišje italijansko odličje. Ali, priznati se mora, da je italijanskim delegatom bilo lahko pokazovati nepopustljivost, ko so vedeli (ker je nekdo izdal tajna navodila naše delegacije) da je bila Pa-šičeva vlada pripravljena da se odreče Zadru, medtem ko našim zastopnikom ni bilo znano, da je italijanski premijer Giolitti bil dal enaka navodila svojim delegatom.
Naravnost slep je, kdor ne vidi da so se v Evropi popolno izpremenile prilike od onega časa, ko je Jugoslavija pod diktatom močnejših sil morala, da pristane na amputacijo svojega narodnega telesa. Razmejitev med nami in Italijo se bo izvršila v čisto novih prilikah. Londonski pakt po katerem se je trgovalo s sto tisoči Slovanov kot gluho živino ne velja več. Kot so tedaj bila zmagoslavnim silam zvezane roke proti njih zaveznici Italiji, tako se bodo sedaj ob strani svobodne in zmagoslavne Jugoslavije znajd-li naši veliki zavezniki Sovjetska Rusija, Velika Britanija in Združene države A-merike, kateri so z Atlantskim poveljstvom in Teheranskim paktom priznali vsakemu narodu pravico do svobode in samooprelitve. Italija pa sedaj ni zmagovalka in ne more nastopati kot upnik, magari na temelju enega nemoralnega pakta, ampak ona prihaja kot krivec in dolžnik pred sodbo svetovne pravice. Ker so se štiri velike zmagovalne sile odrekle vsaki aneksiji za sebe, se Italija ne more nadejati da ji bo odbreno, da po tej vojni zopet prisvoji tuj narodni teritorij. Kot smo videli. tudi najvplivnejši zastopnik Italijanske demokracije, gosp. Salvemini, javno izraža da t.zv. Julijska Benečija ni italijanski nacionalni teritorij. Temu se mora dodati, da je Italija tekom vojne izgubila to pokrajino, ker je italijanska vojska bila primorana da jo izprazni.
Kot danes stvari stojijo, če bi Italija hotela da zopet pod svoje podaništvo podjarmi 650,000 Južnih Slovanov t.zv. Julijske Benečije, bi to mogla doseči samo z oboroženo silo, morala bi za to zabresti v novo vojno. Takšnp vojno Jugoslavija ne želi in z njo ne žuga, ali bi bila za Italijo neizbežna, ker če tudi bi Jugoslavija mogla, da pri tem ostane prekrižanih rok, bi se Italiji uprli z orožjom v roki njeni bivši podaniki. Kot oni danes junaško vztrajajo proti nemškemu napadalcu, tako bodo jutri odbijali italijansko invazijo če bi do nje prišlo.
Italija je za vedno pod-kopala svojo oblast v onih krajih največ s svojim lastnim ravnanjem s Slovani Primorja in Istre. Nai Italijani ne goiijo varliivih iluzij. Južni Slovani, ki so pod Italijo nretrpeli mnogo večja in brez primere težia nrogonstva nego so jih Italijani prenesli za cel čas avstrijskega gospodstva. so odločni, da prej do zadnjega poginejo, kakor pa da padejo v zopetno suženistvo.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Potreba za enotno relifno akcijo
V Ameriki imamo veliko relifnih odborov, katerih vseh namen je nuditi kar največ pomoči narodu v stari domovini, ki je radi vojne in posledic sovražne okupacije utrpel ogromno škodo in sedaj hira in umira radi pomanjkanja hrane, obleke,, obuvala, zdravil in strehe. Posamezne jugoslovanske skupine imajo svoje odbore, a nobena nima poslovni-ce za deliti podporo. Zbiranje denarja, ki leži v Ameriki, ne koristi ljudem, katerim je namenjen. Vladne oblasti pa ne marajo imeti opravka z več kot eno organizacijo, ki se bi pečala z delitvijo relifa v posameznih deželah.
Slovenski narod se je pridružil drugim jugoslovanskim skupinam v boju za svojo svobodo in pravico. Uvidel je, da le v skupnosti je moč, da le z združenimi močmi lahko kljubuje svojemu sovražniku. Narod doma danes ne vprašuje, kakšne narodnosti je njegov tovariš na bojišču. Cilj vseh je — svoboda. Slovenc, Srb, Hrvat, Črnogorec, Macedonec — vsi so si bratje po duhu in krvi.
Kadar prejmejo pomoč od zaveznikov, ne vprašujejo, če je nam'enjena Slovencem, aii Srbom, ali Hrvatom, ali Črnogorcem, ali Mace-doncem. Namenjena je JUGOSLOVANOM, ki so najpotrebnejši.
Tudi nobenega dvoma ni, da je bila Slovenija v sedanji vojni nabolj prizadeta, opustošena, okradena in raz-i drta. Pomanjkanje je veliko, položaj skoraj brezupen, kajti ljudstvo si _ mora odtrgati od; ust še tisti mali košček črnega kruha, ki si ga ie pristradal in ga nudi hrabrim borcem, ki se borijo za narod. Vojska pride prva, civilno prebivalstvo šele drugo. Po tem pravcu se bo ravnalo, tudi,, ko pri-jadrajjo prve ladje v jugoslovanske luke z pomočjo, ki jim jo bodo poslali ameriški Jugoslovani. Prvo pomoč bodo dobili najpotrebnejši, pa naj se nahajajo v katerem koli delu Jugoslavije. In zopet lahko rečemo: Slovenija je med najpotreb-nejšemi, kajti trpela je in še trpi na posledicah italijanske, nemške in ogrske o-kupacije, kakor tudi na škodi, ki je nastala radi izdajalskega in postopanja onih ljudi,, ki so radi osebnih .ambicij osramotili narodno čast in rajše sodelovali s sovražnikom, kakor pa z domačo vojsko,
Kako potrebno in važno je skupno delo, nam kaže velik uspeh, ki ga je dosegel Združeni odbor s svojim političnim delom. SANS sam ne bi nikoli mogel izvršiti dela. ki ga je napravil Združeni odbor. Narod doma je sedaj o tem skupnem delu poučen. Zahvaljuje se nam po svojih predstavnikih za vse, kar smo storili za njega ter nam kliče, da mu na isti način sedaj pomagamo z relifom.
Naša želja in upanje je, da se bodo vsi slovenski A-merikanci zavedali važnosti SKUPNEGA DELA. SKUP: NOST! EDINOST! Dovršeni uspeh Združenega odbora nam je garancija,, kako uspešnejše bo njegovo delo v ' pogledu relifa, kadar vsi A-merikanci jugoslovanskega porekla strnemo svoje vrste v eno močno edinico. Če zaupamo politično bodočno_st Jugoslavije ljudski vladi m njeni osvobodilni vojski, zakaj ne bi imeli isto zaupanje tudi glede 'delitve relifa, ki ga ji bomo nudili na razpolago?	„
Slovence, pridružene v naše podružnice ali ki neodvisno podpirajo naše delo, opozarjamo predvsem na tole: Denar, ki ga bodo a-meriški Slovenci darovali za relifno akcijo, ne bo zadostoval še za par občin ne., kaj še za vso Slovenijo, uklju-čivši naše Primorje in Istro, če se nam posreči zbrati pol miliiona dolarjev, bomo lahko rekli, da smo zbrali veliko. Toda kaj ie ta vsota v obliki hrane, obleke, obuvala. zdravil itd? Ti milijoni nnibrž ne bodo slovenski milijoni. temveč amerikanski. katere pričakuje novi odbor v kratkem času zbrati in od-
poslati. Predsodki, češ, če bo moj denar odposlan v Slovenijo, bom daroval, drugače pa ne, so zelo plitvi. To je ozkosrčnost. Te v stari domovini ne poznajo,, Slovencev v Ameriki je premalo in preveč bi se zahtevalo od njih, če bi hoteli napolniti le eno ladjo s živili in obleko. Jugoslovani z ameriško pomočjo skupaj pa lahko zberejo toliko denarja, da kupijo materiala za dve, tri, deset ladij.
Vse to so razlogi, zakaj je potreben enoten, skupen odbor vseh Amerikancev jugoslovanskega porekla. Ta odbor sedaj imamo. V njem so zastopane vse narodnosti. Če se mu pridruži še Jugoslovanski pomožni., odbor (JPO-SS), bo slovenska re-prezentacija še večja. Važno je sedaj, da se nemudoma organiziramo in pobiramo prispevke, da v čim najkrajšem času napolnimo in pošljemo v stari kraj en tovorni parnik poln najpotrebnejši in najnujnejših predmetov.
STROŠKI ZA VRŠITEV TEGA DELA
Raznoterosti iz Windsorja
Windsor — Kot znano, da ima Labor Progresivna Stranka svoje Klube po širni Kanadi, tako tudi tukaj pri nas v Windsorju ima svojih šest Klubov. Enega tvorimo Jugoslovani. Pred nedavnim so pa vsi šest Klubov priredili piknik in sicer dne 20 avgusta. Za večji uspeh piknika, vršilo se je kot navadno med sebojno tekmovanje. Vsak Klub si je izvolil svojo tekmovalko za kraljico piknika, tako tudi naš Klub, kateremu smo dali ime Tito.
Tekmovanje je bilo pred piknikom in posebno na dan piknika. Zmagala pa je tekmovalka Titovega Kluba, katera je dobila 90.000 glasov ali pa v denarni vsoti $900.00. Njeno ime je Ruži-ca Rački, hčerka uglednih staršev,, po narodnosti Hrvati.
To je samo en primer moči organiziranih delavcev. Če pomislimo da je v tekmovanju sodelovalo precej na-
rodnosti in da si je vsaka prizadevala dobiti prvo mesto, potem je le na svojem mestu, da gredo zasluge Slovencem, Hrvatom in Srbom v tem oziru, poleg tega pa popularnosti priljubljenega maršala Tita, katerega ime se izgovarja ob vsaki važni raspravi in je simbolični primer junaštva in vdanosti narodov Jugoslavije.
Tukaj pr,i nas imamo krožek Jugoslovanskih žen, kateri šteje prav lepo število članic in katere delajo vsak četrtek za rdeči križ Kanade, ter za pomoč našemu narodu v starem kraju. Šivajo,, likajo in čistijo razno zbrano obleko, ter pripravljajo zaboje.
Naš Klub Tito, kateri ima v najemu prostore, kateri so obenem služili z.a skladišče, smo tu znašali zadnje dni kakor mravlje od vseh strani, moško žensko, otročjo obleko,, obutev ter druge raznoterosti, ki bodo prav pri-
Italijani in Nemci
Nobenega važnega in obseženega dela ni mogoče izvajati brez stroškov. To velja tudi za relif. Združeni odbor se je zavezal trpeti vse stroške v zvezi z delom, ki ga bo vršil WRFASSD (War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent). Kaj to pomeni? Zelo veliko. Vsak cent, ki ga bodo naši rojaki prispevali za relif, bo porabljen stoodstotno za relif. Stroške bodo plačevale organizacije, ki tvorijo Združeni odbor. Če bi Slovenci hoteli voditi svoj fond in če bi imeli pravico do distribucije, bi morali potrošiti lep del nabranega denarja za upravo. Vsi ti stroški zdaj odpadejo, ker jih bo plačal Združeni odbor sam.
To je nadaljni dokaz važnosti koristi in potrebe skupnega dela.
SEDANJI ODBOR RELIF-NE AKCIJE ZDRUŽENEGA ODBORA
Častni predsednik: Louis A-damič (SI.)
Predsednik: Zlatko Balo-kovic (Hr.)
Podpredsedniki; Mile Ma-rinkovich (Sr.); Joseph M. Martinac (Hr.); Michael E-vanoff (MAC); Izvršni tajnik: Rev. Strahin-ja Maletich (Sr.) Blagajnik: Mirko G. Kuhel (SI.)
Direktor relifa: Devora Sle-vers
Pomožna tajnica; Charlotte Muzar (Hr.)
Pomožna blagajnica; Ančka
Traven (SI.)	..................
Odborniki; Geo Kovacevich (Sr.), Antony Lucas (Hr.), Fred A. Vider (SI.) Obstaja tudi narodni komi-tej in imeha njegovih članov bodo objavljena kasneje.
Napisal: Louis Adamič
(War and Post-War Bulle-tin September — October, 1944)
V svoji, pred kratkim izdani in na široko diskusira-ni knjigi "Nemčija in Evropa" (Random House, $1.25) stari italijanski filozof Be-nedetto Croce dela razliko med italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom. On opisuje prvega kot nepotreben socijalni razvoj, kateremu manjka korenin v italijanski preteklosti in ki nosi "nepobiten izgled komedij anstva" sredi svoje grobosti in zločinov, medtem ko v Nemčiji (on tako trdi) izgleda da je nacizem zadnje dejanje neizogibne zgodovinske tragedije. Nekoč je Croce, v pogovru z enim nemškim prijateljem dejal, da so Italijani supe-■ riornejši od Nemcev.
"Superionejši, zakaj ?" ga je vprašal s pazljivostjo Nemca, ki vedno poizkuša poslušati in se učiti.
"Zato", mu je odgovoril Croce, "ker naši Italijani, to se pravi, oni med nami, ki se delamo fašiste, vedo da delujejo v slabi veri, ali vi Nemci ste v to resnišno verjeli."
Nemec: "In kaj je v tem superiornega ?"
Croce: "To: da mi, z našo slabo vero, vsaj čuvamo sijaj intelekta in ostajamo slabi ljudje — toda ljudje — medtem ko ste ga vi Nemci popolnoma izgubili in ste postali zveri."
In seveda, nekaj je na tem. Ali to bi rad razpravljal z Abesinci ki, čeprav niso imeli direktnega stika z Nemci, so bili izšolani na italijanski način leta 1937-43. Oni bi mogli imeti nekaj zanimivih pripomb.
Rad bi o tem razgovarjal
z Grki, ki so okusili oba načina in seveda z Jugoslovani ki so preživeli umorstva. ki so jih izvajali italijanski fašisti v letih 1941-43 v Sloveniji, Dalmaciji in Črni Gori. Medtem ko so ubijali prebivalce, so zažgali in pognali v zrak skoro 200 mest in vasi. Rad bi vedel, če imajo Grki in Jugoslovani ki so preživeli ta grozodejstva smisel razlikovanja med italijansko in nemško brutalnostjo, če so, ko so njih družine bile klane, znali ceniti "komedijantski izgled" in "sijajen intelekt" italijanskih fašističnih čet.
Drug interesanten predmet za razpravo s preživelimi Jugoslovani bi mogel biti, da profesor Croce in njegov kolega v sedanji italijanski vladi, znani "naprednjak" in "demokrat" grof Sforza nista voljna obsoditi italijansko obnašanje v Jugoslaviji ali povedati kaj bi povojna Italija bila voljna storiti na račun odškodnine.
ZOJSA.
pismo od sina iz starega kraja
Hudson — Cenjeno uredništvo: Pred nekoliko dni sprejel sem pismo od mojega sina iz Italije, katero vam priloženo pošljem, da ga priobčite v našem časopisu Edinost, da bo javnost znala in se bolj trdno uveri-la odkod so Partizani.
Kakor je razvidno iz pisma, imam dva sina v Narodno-osvobodilni in partizanski vojski, a tretji najmlajši star komaj 22 let, je pa že dal svoje mlado življenje, še pred dvema letoma v borbi za svobodo našega naroda. Nadalje je razvidno, cela občina Osilnica pri Kolpi, Kočevski Okraj^ je v pepelu in tudi moja hiša.
Pomislite, kako žalostno novico sem izvedel,, pač tako žalostno, da me je pretresla do srca, kar so meni in tudi moji družini prizadeli prokleti fašistovski zločinci. Pa kaj si morem sedaj pomagat, bojim se. da bom izgubil še ostala dva sina, ker vojska še ni končana.
Dalje sporočam, da sem te dni dobil slično pismo od moje neveste, žene starejšega sina., ki ie skupaj z niim v Italiji. Nahajala se je v koncetracijskem taborišču dve leti z dvoje malih otrok.
Iskrene pozdrave vsem Slovencem, listu Edinosti veliko uspeha.
Leo Levstek.
Pismo od sina, datirano dne 16 julija 1944, se glasi:
Dragi ata!
Po dolgih šest letih, sem dosegel priliko, da se Ti lahko javim z par rečmi. Javljam ti se, da se nahajam v Italiji v partizanski vojski. Tudi moja družina je tu, žena in dva otroka. Marica štiri in Polde 2 leti star.
Dragi ata! Javljam ti tudi žalostno novico, da smo izgubili Stankota, še 1942 leta. Padel je. Vlado, on je še živ. Javljam ti tudi, da od 1942 leta, nimamo več doma. Od tedaj se jaz nahajam v Italiji, .kjer sem bil irstereniran dokler me niso 10 julija 1944 leta osvobodili zavezniki,
Občina Osilnica, je vsa zapaljena in uničena, tak isto naša hiša. Kakor sem ti že zgoraj omenil, jaz sem sedai dobrovoliec Jugoslovanske Osvobodilne in partizanske vojske v Bari. Žena z otroki, je tudi v našem lo-gorju, St. Marija di Leuca prov. Leče, odkod ti bo tudi
s pesmijo v boj
Louis Adamič je pred krakim prejel sledeče pismo od našega vojaka Stevana Popoviča (Camp I, H.Q.N. L.A.Y„ C.M.F. Italy)
Dragi g. Adamič:
Po šestih mesecih katere sem prebil v amerikanskih bolnicah, kjer sem bil deležen njihovega znanega gos-toljublja sem dospel v mojo vojsko v Italiji.
Tu pri naši vojski nahajate na nenavadne prizore: bolni uhajajo iz bolnic na fronto, a oni odločeni za delavne bataljone tudi uhajajo na fronto, ker jim je ljubše boriti se kot pa delati daleč od fronte. Tu se tekmuje kdo bo prej prispel v borbo. A v boj se gre s pesmijo ; in to so one nove pesmi ki govorijo o borbi in svobodi. Tu se zbirajo naši rodoljubi iz Istre, ki so bili zasužnjeni pod fašistično I-talijo.
Imel bi Vam mnogo pisati, ali vem, da niste dobro zdrav, kar mi vsi obžalujemo in vemo, da ste preoblo: ženi z delom v borbi proti naših narodnih sovražnikov. Naši ljudje dobro poznajo Vašo borbo za novo Jugoslavijo in čitajo vsa Vaša dela.
A sedaj Vas bom poprosil, da nam pošljete tiskani ma-terijal na naznačeni naslov. Pozdravljamo komitet in Vas. izrazi naše hvaležnosti in našim borbenim pozdravom :
Smrt fašizmu! — Svoboda narodu!
Stevan Popovič.
pisala. Brat Vlade on je že od 1942 leta v partizanih.
Dragi ata! Ko dobiš to moje pismo, javi se mi takoj, da bom vedel kako ti? Jaz bom za mesec odpotoval v domovino, samo ko završim radio telefonski kurs.
Končno sprejmi lepe pozdrave od Tvojega sina.
Leopolda.
šle našim bratom in sestram v starem kraju.
Članice ženskega krožka pa tvorijo v teh prostorih, izgled manjše tovarne. Deset živalnih strojev je razvrščenih tu notri. Pridne in marljive članice pa z tako spretnostjo poganjajo te stroje, ter popravljalo in šivano obleko za ljudstvo v starem kraju tako, da je ob pomisli na vse to prav gin-Ijivo za pogledati.
Krožek je iz blagajne določil $60.00 za nakupitev blaga za otročje oblekce. Kaj kmalu je bilo blago že v kroju, namreč otročje obleke razne velikosti. Kako neki bodo ti malčki veseli,, ko bodo oblačili te oblekce na sebe in se ob tej priliki vprašali: Kdo nam je to poklonil ? In odgovor bo. ženski krožki iz Kanade, tam daleč čez morje, kjer so naši izseljenci. Od tam je prišel ta dar! Njihova srca bodo polna hvaležnosti, solze jim bodo zalivale oči od veselja, ko se bodo enkrat po dolgih treh letih strašnega trpljenja lahko oblekli v novo in čedno obleko — obleko, ki so je bili navajeni dobiti od svojih staršev. Za njih bo to prazničen dan in menda nikdar pozabljen. . Ko sem se razgovarjal z sestrami, katere delajo v skladišču,, so rekle takole: Vse smo pridne in marljive in vse delamo kar največ moremo, vendar največja zasluga gre sestri, Katarini Crnek. O tem pa ni nobenega dvoma. Kajti kdor pozna rojakinjo Crnek, bo to potrdil. Ona si prav mnogo prizadeva v tem delu, za kar ji z ponosom izrekamo tudi priznanje.
Pri nas v Windsorju, vsako leto Gasilno Društvo priredi tkz. Fire Field Day, kateri se vrši prvi teden v septembru z večjim vzporedom programa od zunaj. Ob tej priliki se izvoli kako lepotico in je tudi navadno žrebanje večjih stvari, kot naprimer avto itd. Tudi Labor Day kot znano pade prvi ponedeljek v septembru,, ko se navadno vršijo večje parade. To leto so poklicali tudi tukajšne Jugoslovane, da sadeiujemo prvi dan v paradi od mestne hiše do parka. V paradi so sodelovale razne organizacije, društva, unije in razna druga podjetja.
Vse-slovenski odbor je šel v povorki pred nami. Jugoslovani smo se vdeležili povodke za njim na čelu z veliko sliko maršala Tita. Tako so se vrstile ena za drugo razne narodnosti v tej veliki povorki od mestne hiše do parka. Določena komisija za davanje nagrad najboljši ali najlepši skupini,, je tooot določila nagrado "Thropy" naši skupini z sliko maršala Tita. Za prirom-niti je, da so se vred z nami vdeležili povorke bratje Macedonci v svoji narodni no-šji. kar je vsekakor olepšalo našo skupino in izražalo tudi nien novi pomen v bratski slogi in vzajemnosti lepšo in srečnejšo bodočnost teh narodov.
Dne 7 septembra smo sklicali shod vseh Južnoslovan-skih izseljencev in smo ta dan proslavili v trajnem spominu ob priliki spojitve Rdeče Armade in Narodno-osvobodilne in partizanske vojske maršala Tita.
Vdeležba je bila polnošte-vilna. Vdeleženci pa so v znak odobravanja ob vsaki pomembni besedi odobravali govornikom z ploskanjem. V imenu Hrvatov je govoril Viktor švrljuga, Srbov Dio-ko Rošulov in Slovencev. Joe Miketič. Od HSS in SNO.. seveda ni bilo zastopstva. Kot je pri vsaki drugi zadevi, tako tudi pri tej, so bili navzoči večinoma znani ro-doliubni izseljenci, kateri so vedno prvi med prvimi za narodne interese v p^oti-fa-šistični borbi. Izostali so le oni, kateri se ne zanimaio za take stvari ali pa se drže vedno po strani in modrjujejo raje o vsaki stvari, kakor pa da bi aktivno podpirali dobrodelne akcije. Zatem pa oni, ki so zadojeni z sepera-tizmom in pokvarjenim nacionalizmom.
Ko smo začeli zbirati obleko, obutev in drugači denarno podporo, smo bili pri
Apel na zapeljane "domobrance"
Slovenski narodni osvobodilni svet (SNOS) je meseca aprila dal natisniti letake in jih razpečal v vseh glavnih postojankah takozvane "domobranske vojske". Tu ponatisnjena vsebina ne rabi tolmačenja.
DOMOBRANCI!
Dne 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, ste prisegli v Ljubljani, Kočevju, Grosuplju, Vrhniki, Ribnici in vseh ostalih domobranskih postojankah Hitlerju s sledečo prisego:
"PRISEGAM PRI VSEMOGOČNEM BOGU. DA BOM ZVEST, HRABER IN SVOJIM NADREJENIM POKOREN, DA BOM V SKUPNEM BOJU Z NEMŠKO OBOROŽENO SILO, STOJEČO POD POVELJSTVOM VODJE VELIKE NEMČIJE, SS ČETAMI IN POLICIJO PROTI BANDITOM IN KOMUNIZMU, KAKOR TUDI NJEGOVIH ZAVEZNIKOM, SVOJE DOLŽNOSTI VESTNO IZPOLNJEVAL, ZA SVOJO SLOVENSKO DOMOVINO KOT DEL SVOBODNE EVROPE. ZA TA BOJ SEM PRIPRAVLJEN ŽRTVOVATI TUDI SVOJE ŽIVLJENJE. TAKO MI BOG POMAGAJ!"
Ali se zavedate, kaj ste s tem storili? Ali se zavedate, kaj vse se skriva za temi besedami? Ali se zavedate, da ste pred vsem svetom in pred Vsemogočnim Bogom prisegli popolno pokorščino Hitlerju, prisegli ste pokorščino in zvestobo ter se zavezali za hrabrost nemški Hitlerjevi vojski in policiji — Gestapu, največjim krvnikom in sovražnikom človeštva. Prisegli ste, da se boste borili proti svojemu lastnemu narodu, svojim lastnim bratom, ki že tri leta krvave zato, da bi naša domovina bila končno svobodna. Prisegli ste, da se boste borili proti zaveznikom svojega naroda, proti Angliji, Sovjetski Zvezi, Ameriki, seveda tam, kjer bo smatral Hitler za potrebno. In ta boj proti lastnemu narodu v korist Hitlerjevi Nemčiji imenujete vi boj za slovensko domovino in za ta boj ste pripravljeni žrtvovati tudi življenje. S prisego ste se javno zvezali s tisto armado, ki stoji danes na vseh frontah pred porazom.
Propadajoča Nemčija in vaši belogardistični voditelji, ki so se za denar prodali nemškemu Gestapu, so vas hoteli s prisego prikleniti v hitlerjevske vrste, da bi tako z vašo krvjo reševali svoje protinarodne koristi. Zavedajo se, da je vam prisega nekaj svetega, zato so vas v Ljubljani na Stadionu po obhajilu in maši, ki jih je opravil sam ljubljanski Škof dr. Rožman, v njegovi navzočnosti zaprisegli.
Ali boste morda zdaj še verjeli, da se boste lahko v odločilnem trenutku pridružili zapadnim zaveznikom? Vaši izdajalski voditelji z Rupnikom na Čelu so vam s to prisego dokazali, kako velika laž so vsa njihova taka in slična zagotavljanja. Sedaj vidite sami, da se je za temi zapeljivimi besedami skrival peklenski načrt Gestapa in njegovih belo-plavih plačancev, da čimveč Slovencev pridobijo za pomoč Hitlerju, svojemu zaščitniku. Na dan prisege pa vam je ljubljanski vodja SS policije Rosener, ki ima na vesti umore stotin slovenskih talcev, tudi jasno in glasno povedal:
"S POMOČJO VELIKONEMŠKEGA RAJHA SMO VAS IZVEŽBALI, OBLEKLI IN OBOROŽILI!"
Ali morete sedaj tajiti, da niste vsega dobili od Nemcev in to samo zato, da se borite proti svojemu narodu, ki ga je Hitler sklenil uničiti. V resnici ste torej švabobra-nci in ne domobranci.
Sedaj vam je končno tudi lahko že jasno, da vse izjave in grožnje vodilnih angleških in ameriških politikov in samega ministrskega predsednika Churchilla, ki so jih naslovili na Hitlerjeve pomagače, veljajo v polni meri tudi za vas. S svojo prisego ste pa tudi pred vsem svetom pokazali, da se zavedate svojega zločinskega sodelovanja s Hitlerjem. Ali uvidite, v kakšno strašno zagato so vas zapeljali vaši od Gestapa plačani belo-plavo-gardistični voditelji.
DOMOBRANCI!
Prisegli ste najhujšemu rablju vseh narodov, prisegli ste zvestobo in pokorščino tistim zločincem, ki so uničili cerkve in duhovščino na štajerskem in Gorenjskem, od katerih rok kaplja kri nadolžnih žrtev, mož, žena in otrok. Prisegli ste pri polni zavesti, brez nujnosti, saj je toliko poti, preko katerih bi lahko prišli do svojega naroda, ki se bori za svoj obstoj in svobodo! Javno ste se zvezali s Hitlerjem!
TODA — ALI VAS PRISEGA ZLOČINCU VEŽE?
SVOJCI NOVOZAPRISEŽENIH DOMOBRANCEV!
Ali veste kaj in komu so vaši očetje in sinovi prisegli ? Ali veste, da si s tem zapirajo pot nazaj in da so na tem da onesrečijo vse vas? Po vsem tem se ne čudite vedno ostrejšim meram, ki jih proti njim in vam podvzema nova narodna oblast. Ne čudite se, da vas bo zadela pravična sodba slovenskega naroda, pravična sodba nove Jugoslavije in zavezniških sil Anglije, Sovjetske Zveze in Amerike. Ker ste pomagači okupatorja, ste vojni krivci in vse zavezniške države vas bodo v skladu z moskovsko deklaracijo zasledovale tudi do konca sveta in vas sodile!
ZAPELJANI IN PRISILNO MOBILIZIRANI DOMOBRANCI!
Vi, ki še niste naredili zadnjega koraka na svoji izdajalski poti in si še niste umazali rok z bratovsko krvjo, ali se boste res borili proti svojemu lastnemu narodu in njegovi Narodno Osvobodilni Vojski Jugoslavije? S sodelovanjem v borbah proti Narodno Osvobodilni Vojski boste zapečatili svojo usodo in nihče od vas ne bo ušel zasluženi kazni!
GORJE KRVNIKOM LASTNEGA NARODA!
SMRT OKUPATORJEM IN NJIHOVIM POMAGAČEM!
OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
»
takih vse, samo ne pošteni ljudje. Obrekovanja in prigovora se ni manjkalo. Vsak dan so izmislili nekaj novega, nekaj strašnega in nezaupljivega. Sedaj pa je vsim takim najboljši odgovor z tem. da smo poslali, ravno iz Windsorja dva tona in pol obleke, katera je že na poti in plovi v naročaj našim trpečim bratom in sestram. Zato ne polagajmo kakršne koli pažnje onim, kateri imajo na kupe prigovora in obtožb, dasi pa ne prispevajo
tudi črnega centa v to svrho. Mi smo vsled' tega čiste vesti in zasigurno da ne bomo deležni danes jutri opravičenih očitkov: "Kje ste bili bratje in sestre, ko je domovina krvavela, ko smo polagali nadčloveške žrtve, da bi živeli človeka dostojno življenje na svojem imetju!" Rekli bomo: "Pomagali smo vam po najboljši zmožnosti!" Oni pa, ki stoje po strani, naj premišljujejo sami za svoj odgovor.
Jože Miketič.
i dolg jugoslovanskim partizanom
Svobodna Jugoslavija bo najbrž ena med prvimi odi Združenih narodov dobila pomoč od UNRRA. Osvobodilni odbori gibanja Nacionalnega Osvobojenja, bodo odgovorni za delitev relifne pomoči. Bodriti zavezniške narode za samo svojo pomoč, je glavna podlaga delovanja UNRRA. Njeni u-radniki bodo morda stopili v eno ali drugo državo, le da zagotovijo« da je relifna pomoč pošteno razdeljena med potrebne, nikakor pa ne z tem namenom, da zase-žejo uradno kontrolo nad razdelitvijo poslanih zalog. Prej je bilo naznanjeno da UNRRA pošlje svoje nadzorne uradnike, kar pa je odklonil maršal Tito, kakor tudi pomoč ako to pomeni, da se bo vršila delitev pomoči izključno pod nadzorstvom UNRRA.
Jugoslovanski Partizani zaslužujo toplo zahvalnost z strani zaveznikov. Pod vodstvom Josipa Broz, sedanji maršal Tito, narodi Jugoslavije so se dvignili v borbo proti nazi-fašizmu,, dva dni po kapitulaciji kabineta Princa Pavla. Nad eno leto uspeh odpora ljudskega gibanja ni bil znan v svetu, ker zato je skrbela bivša jugoslovanska vlada v Londonu. V oktobru leta 1941, partizani so dosegli sporazum za enotno akcijo z generalom Mihajlovičem,! toda ko so Nemci izvedli ofenzivo, Četniki so zbežali in izdali Titovo armado. Tito sam, ravno da je ušel gotovi smrti, ter poleg tega topot je vničena tovarna, katera je izde-lavala municijo za Partizane. Tito je moral začeti zopet na novo organizirati armado in je dosegel pomoč z strani ogromne večine naroda. Njegova armada se je oboroževala z orožjem, ki ga je odvzela od nacistov.
V jeseni leta 1941, Tito je reorganiziral glavno komando in združil patriotične sile Jugoslavije. V vsaki osvobojeni vasi, namreč, sestanku vaščanov, so izvoljeni vaški Osvobodilni odbori, kateri so obveščali ljudstvo o 'resničnem stanju ter dajali vodstvo v borbi proti sovražnika in z tem pomagali Osvobodilni armadi. Na ta način se je oboroževala, zalagala z hrano in naraščala Titova armada.
že jeseni 1942 leta partizani so izgnali sovražnika iz precej velikega obsega ozemlja, zapadne Srbije, vzhodne in zapadne Bosne, Slovenije, Hercegovine, Dalma cije in drugih krajev Hrvat ske. Spomladi leta 1943 je bilo osvobojeno skoraj celo Dalmatinsko morsko obrežje. Dosegli so zvezo z partizanskimi silami v Albaniji, Grčiji, Bolgariji in Rumuniji ter tako pripravili podlago za zavezniško invazijo. V pričetku tega leta Tito je poveljaval armadi 250.000, katera je zadrževala večjo nemško vojaško silo,, kakor pa zavezniška 5 in 8 armada v Italiji.
Izjava majorja Randolph Churchilla o moči Narodnoosvobodilnega gibanja sloni na podlagi uspeha maršala Tita, kateri je uspel zediniti vse nacionalne, politične in verske grupacije obenem proti zunanjih okupatorjev kakor domačih fašistov. Več kot to, dokler so partizani se odločno borili proti okupatorjev, so obenem ustanovili tudi demokratično oblast. V novembru 1942 leta, vršilo se je zborovanje v Bi-hač-u, kjer je izvoljen Antifašistični Svet od 65 članov. Njegova dolžnost je bila takoj vstanoviti administrativno oblast v osvobojenih krajih ter podvzeti nadaljne korake glede nujnih zalog in pomoči Narodno-osvobodil"-ni armadi. Leto pozneje in sicer po vstanovitvi Osvobodilne Fronte v Hrvatski, Sloveniji in Črni gori,, vstanov-ljena je začasna narodna vlada pod predsedništvom dr. Ivana Ribar. Ta vlada sestavljajoč šest federalnih in enakopravnih narodnih e-
not, je sprejela načrt odstranitve nacionalnih in političnih razlik, kar je leta povzročalo notranje trenje in mržnjo.
Jugoslovanski partizani demonstrirajo svojo sposobnost in svoje vlade. Major Randolph Churchill je poročal, da politična organizacija vstanovljena po jugoslovanskih partizanih, je vzorec za Evropo, kakor tudi njihova hrabrost in bojevna sposobnost.
Gornji članek je eden u-vodnih člankov "Toronto Star" z dne 6 oktobra t.l., Ured.
V blag spomin •lohiiv-ju Kosmrl
Bilo je v letu 1942, ko sem se osebno seznanil s Johny-jem Kosmrl. Seznala sva se ob priliki skupne konvencije kanadskih 'Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je vršila dne 2 in 3 maja leta 1942., v Torontu. Toda o njemu sem slišal zelo dober glas pred tem. Namreč bil je tajnik prejšne skupne organizacije Slovencev, Hrvatov in Srbov v Sudbury, za pomoč stari domovini. Zato je bilo moje zanimanje temveč je se srečali z brhkim, prav lepe in močne postave,
vedno veselega obraza in spoštjlivega ponašanja, tipičen izraz bistroumnosti slovenske mladine mladeničem.
Kaj z navadnimi besedami vsa se seznanila in si segla v roko. Tudi njegova želja je bila srečati se z menoj ob tej priliki. In tako sva si izpolnila želje ter se med poslovnim razporedom konvencije obširno pogovorila izključno o problemih, ki se tičejo kanadskih Slovencev. Kot znano konvencija je to topot naredila reorganizaci-jo dotedanjega pokreta, ki
Vest o prihodu parnika izzvala navdušenje v naselbinah
Sault Ste Merie — Pretekli torek dokler sem bil še v Sudbury, dobil sem pismo od br. Miošič-a, z katerim naznanja o prihodu parnika, kateri bo odpeljal iz Kanade zbrano obleko in drugo pomoč v Jugoslavijo. Takoj mi je bilo jasno, da je nastala nova situacija, katera zahteva takojšno zme-njvo tudi predvidenih načrtov.
Isti dan zvečer,, sem imel sestanek z članicami ženskega krožka, kateri mi ostane za dolgo v spominu. Pogovor je bil o zbiranju obleke in ko sem naznanil da pride parnik ter vprašal navzoče, kaj storiti. Za trenutek vladala je tišina, na kar sem zopet vprašal, ali bi bilo mogoče zapisovati prispevke za tone moke. Dejal sem, da ena tona moke stane $40. 00. Ena Od članic se vstane in vpričo izroči denar. Za nekoliko minut nastala je diskusija, članice so bile bolj vzradoščene, kakor vznemirjene in so začele pregledovati denarne listnice med šepetanjem ena z drugo. Reči moram,, da je izgledalo kakor da je sestanek brez dnevnega reda, ali pa kakor da je nekdo zakričal: "Ogenj!" Toda kakšno presenečenje ! Za deset minut na mizi pred blagajnico je ležala denarna vsota $450. 00. To je dovolj za 11 ton moke. V začudenju sem se vprašal, odkod ženam toliko denarja. Niso pa vse dajale denar v gotovini, temveč v obljubah, da ga prinesejo drugega dne. Vsega skupaj za nekoliko minut od zbranih prispevkov zadostuje za kupiti 27 ton moke. Dve člani-se (Zelenka in Došen) ste prišli 30 milj daleč iz Leva-ch-a, ter se povrnili na svoj dom, da tudi tam zberejo nekaj za nakupitev moke.
Od tega sestanka se ni več govorilo o čem drugem,, kakor i tonah moke. Ako bi kdo spomnil recimo vreča je
b.a, kakor tudi, da se v tej zadevi sploh ne spominja žaklja, katerega teža je manj od ene tone.
Drugega dne sem se napotil v Creighton. Ljudje, nekateri so bili na delu, drugi pa pri počitku. Razgovar-jal sem vsaj z 4-5 oseb in jim povedal, da pride parnik. Obljubili so storiti kar največ mogoče in tudi povedati drugim. V sredo zvečer je sklican sestanek ob pol šestih zvečer,, toda se ni vršil, Vsak, kateri je prišel ni prišel z namenom na sestanek, marveč prinesel svoj prispevek za ton moke. Dva rojaka sta šla po naključju po stopnicah v klet, vsak posebej najbrž da tehta kakih 200 funtov. Nekdo pa medtem je pripomnil: Poglejte zdaj pridete dve toni! Nastal je smeh.
Poglavitno vprašanje na sestanku je bilo zapisovanje prispevkov za ton moke. Vsega skupaj to večer smo zbrali (vključno denarno vsoto zbrano ženskega krožka) $1.800.00. Po zapisovanju denarnih prispevkov, sledil je kratki nagovor. Nekateri so zatem odšli na unijsko sejo, ker tudi tam je bilo na dnevnem redu to vprašanje,, drugi zopet sejo U-krajinske organizacije in nekateri pa v mesto. Naenkrat zvoni telefon. Klicali so iz Levack-a in pravijo: "zbrali smo za pet ton moke, nadejamo se pa še dobiti najmanj za dve. Isto večer je klical potom telefona br. Stanič iz Creighton in pove: Prekoračili smo prispevke za kupiti 8 ton in pol moke, do prihodnje nedelje pa u-pamo zbrati najmanj za 12 ton. Za dva dni v Sudbury, Creighton in Levack-u, je zbrano prispevkov za 75 ton moke, dočim so sporočili v Toronto, da bodo zbrali najmanj za 100 ton.
Odšel sem v Sault Ste Merie z nekim prepričanjem,
Sudbury v tekmi zbiranjem prispevkov za nakupitev ton moke. Toda na včerajni seji in banketu tukaj, sem prisiljen izmenjati svoje mišljenje. Prispevki na shodu in banketu, zadostujejo za kupiti 60 ton moke, vse v gotovini. Nihče se ni javil z obljubo, temveč z gotovim denarnim prispevkom. Ukrajinci in Rusi, so prispevali nekoliko stotin dolarjev. Od banketa čisti dohodek znaša, za 12 ton moke. Brat ^ posebno ko smo sprejeli
se je imenoval: "Pokret za pomoč stari domovini" v tri nacionalna pokreta Zveza Kanadskih Slovencev, Zveza Kanadskih Hrvatov in Zveza Kanadskih Srbov.
Na drugem zasedanju konvencije so bile izvoljene tri komisije, namreč delegacija od vsake nacionalnosti, je sestavljala omenjene komisije. Dolžnost komisij je bila, da vsaka na svojem nacionalnem polju sestavi provi-zoričen program, kateri pride zopet na skupno razspra-vo celotne delegacije treh bratskih narodov za odobritev.
Slovenskih delegatov nas je bilo osem, celo premalo število da bi sestavili celoten začasni glavni odbor. Zelo velik problem je pred nami, je pripomnil Johny. Kako ga bomo izvedli in kako dosegli uspeh, je bila njegova precej težka skrb. Po daljšem posvetovanju sami med seboj smo prišli do zaključka, da formalno sestavimo glavni odbor in sprejmemo načrt za reorganizacijo, oziroma vstanovitev Zveze Kanadskih Slovencev.
Johny je ob tej priliki bil izvoljen v glavni odbor Zveze, kot predstavnik Slovenske mladine v Kanadi. To dolžnost je sprejel drage vo-
Junaška obramba Sevastopola
to pomenila piškava oblju- da nihče ne more premagati
Niti pedi naše zemlje ne sme ostati pod tujčevo oblastjo
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
( Iz 2 strani ) napravi. Pokažimo še
njim, kako se to občuti. Prišli so namreč na našo zemljo brez našega dovoljenja Priselili so se, kar pa je daleč od. lastninske pravice, da bi se vsled teg.a potiskala naša meja za voljo priseljencev druge narodnosti.
Jaz mislim, da je naša dolžnost popraviti tudi stare krivice, ki so se nam godile ne samo sedanjih, če imajo Italijani pravico podajati se v vojno za obnovo Rimskega imperija,, katerega že okrog 15-stolet nikjer ni, imamo tudi mi pravico popraviti vsaj krivico, ki se je nam godila zadnjih dvesto let. Če je kdo ki misli, da je to mišljenje pretrdo, naj samo pogleda, kako so Italijani delali z našimi ljudmi in kaj bi bili še naredili, da niso bili pregnani. Kakšne pravice imajo Italijani ali Nemci v Ljubljani? Pa so mislili tam tudi ostati. Mi se ne moremo igrati jagnje, ko imamo opravka z volkom.
Grof Sforza ie v enem svojih govorov v Rimu izjavil,, da če Trst pripade Jugoslaviji, bi to bil Dovod za novo vojno kasneje. Taki iz-
javi se mora človek, le po-mimilovalno smejati.
Imeli so Trst in še Reko in Zader, ali srno imeli zato mir pred njimi ? Ali nas niso napadli kot razbojniki ob prvi priliki ki so jo imeli? Mi jim lahko damo vse kar imamo, tudi srajco iz sebe, pa ne bomo imeli miru od njih. Preveč dajo na zemljevid Italije s prezirom na o-zemlje svojih sosedov. Laška demokracija naj nikogar ne vara. Ali ni bila to "demokratična" Italija, ki nas .je oropala po zadnji vojni. Saj so celo naši "voditelji" risali kot vzgledno obnovo Musolinijeve vlade v Italiji. Toda "demokrati" po vzorcu Sforze, bodo demokratični tako dolgo, dokler bodo čutili udarse,, ki so jih dobili v tej vojni in nič dalje.
Končno moje mnenje je, da ne obstoji nobena nevarnost za vojno med Jugoslavijo in Italijo v bodoče, pa tudi če* jim še Benetke vzamemo. Tista Italiia, kateri je par grških divizij izbilo vso bojevitost iz glave v tako kratkem času, ne bo predstavljala nobene nevarnosti za bodočo Jugoslovijo.
Frank Sodeč.
Glavaš, predsednik tamošn-jega odseka HBZ„ bolj v privatnem govoru je povdaril da je mogoče zbrati denarnih prispevkov za 100 ton moke.
V Sudbury in tudi Soo, sem medtem imel več sestankov z uglednimi osebami in moram reči, da sem bil povsod prav lepo sprejet. Nič čudnega ni, da so Slovani navdušeni z dajanjem pomoči Jugoslaviji, toda nisem pa od Angležev pričakoval tolikega razumevanja v tej zadevi. Angleški časopisi, radio, cerkvene ustanove,, unije ter razne druge organizacije, vsi so pripravni pomagati. Katoliški župnik v Soo z katerim sem včeraj govoril, je zadnjo nedeljo preko radia pozval farane, da pomagajo narodom Jugoslavije iti pri tem naznanil mojo prisotnost v tem mestu. Veliki unijski lokal v Sudbury na seji članstva, enoglasno je postal član Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Lokal šteje 7,000 članov. Tukaj v Soo in v razgovoru z predsednikom u-nijskega lokala, prav dober prijatelj in boritelj za delavske pravice pravi, da sta njegova dva sina v vojski in da imata 15 vrhnjih sukenj doma„ vse to sem pripravljen dati za pomoč Jugoslavije. je pripomnil stari prijatelj. On je kot omenjeno predsednik unijskega lokala, kateri šteje 5,000 članov, toda že sivolas vsak dan dela v tukajšni jeklarni.
Obiskal sem župnika največje lokalne cerkve, United Church. župnik, ne samo da je obljubil pomoč, temveč takoj istega dne potom telefona sklical sestanek za angleško govoreči narod,, ter druge ugledne predstavnike. Dovolil je tudi cerkveno dvorano za skladišče in popravljanje zbrane obleke itd. Urednik mestnega časopisa je tudi obljubil dati na razpolaganje prostor v časopisu za naznanila in druge članke tikajoče se za pomoč narodom Jugoslavije.
Zvečer kot omenjeno je sestanek angleško govorečega ljudstva, na katerem bom govoril. O uspehu poročam pozneje. V sredo odootujem v Port Arthur in odtam pa kakor je že znan razpored v zapadne provincije Alberto in British Columbio.
Nikola Kovačevič.
MONTY POVELIČUJE ARMADO
London — Field Maršal Sir Bernard Montgomery, poveličuje kanadsko armado, katera točasno pritiska na sovražne položaje ob obrežju Nizozemske nri mestu Hoolplast ter ob Leopoldo-yem kanalu.
Posebno se je odlikovala v zadnjem tednu pri zavzetju važnih točk na tem področju bojne črte.
načrt, da gremo na delo za prvi slovenski časopis v tej deželi.
Takoj po konvenciji, Joh-ny je šel na delo. Načrtoval je vse potrebno za prvo kampanjo Edinosti. Nekoliko bolj privatnih pisem je napisal v prvih dveh tednih in se že rad oval ob rastočem uspehu. Včasih je napisal pismo potem ko je prišel iz nočne šihte, namreč dobre misli, kako bi bilo bolje ukreniti z tem ali onem. Vsako njegovo pismo je bilo prežeto z vero v uspeh, toda vedno je pripomnil, češ saj to je moje le skromno mišljenje. Vse to izraža njegovo iskrenost napram delavskemu in narodnemu pokretu, za katerega je bil pripravljen žrtvovati svoje mlado življenje.
Kot vneti anti-fašist, vzoren primer slovenskega mladeniča, kateri je vedno čislal svojo narodnost, Johny je nadvse ljubil svojo mater, sestre in sorodnike. O temu nam pojasni naslednje:
"Takoj drugega dne ob konvenčnem zasedanju-, predno smo se pripravili za kosilo, Johny se ni mogel premagati, da bi ne naznanil mami, kje se nahaja, kaj dela in celo kakšna je juha za kosilo, namreč da ni taka, kakor jo mati skuhajo. In res po nekoliko sekundah predno je dobil spoj, je že govoril iz Toronta z svojo mamo v Sudbury. Vprašal sem ga, kaj zaprav je pomen tega pogovora, na kar je odvrnil: "I glej ga no!" Mati so v skrbeh za mene in je moja dolžnost se oglasiti, da ji olajšam skrbi. Sicer pa mati je le samo ena mati, in jaz jo ljubim nadvse, je z priljubnim nasmehom pripomni Johny.
Poleg že omenjenih izbor-nosti, ki so se izražale pri Johny-ju, dobimo tudi druge. Namreč točnost. Njega niso ovirala mlada leta, da bi ne izvršil svoje dolžnosti
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Bil je ranjen v jetra. Z pomočjo stežnice ranocelnik Uajek, je izvršal nemudoma operacijo, odstranil iz jeter drobec, ki je tehtal okoli sedemdeset gramov. . ,Par dni Pozneje Bezruk, kateri se je počutil izvrstno je bi prepeljan v zaledje v nadaljno zdravljenje. Ko je popolnoma okreval se je vrnil v Sevastopol z namenom da obisce bolnišnico in stisne roko možu, ki mu ie rešil življenje.
Zopet eden drugikrat je imel ranocelnik Gajek nekega mornarja na operacijski mizi z drobcem v lobanji. JMjegov obraz je bil bled in brez življenja. Ampak Gajek mirno m zaupno je opravil operacijo. Drobec težak petintrideset gramov je bil izvlečen iz pacijentove lobanje, Vsaki dan je šel Gajek pogledat v odelek kjer se je nahajal njegov pacijent, da vidi kakor se počuti. In vsaki-krat je videl, da se življenje vedno bolj svetilo iz oči ranjenega mornarja. Kmalu potem je bil sposoben za prevoz v zaledje.
Pred kratkim je dobil pismo od tega mornarja. "Dragi Vladimir Fedorovič". . . je pisal: Z besedami ne morem izraziti veselja, katerega sedaj uživam. Ti si mi rešil življenje. Jaz bom zopet kmalu v vrstah, ter bom zopet zmožen, da dam tem nadutim fašistom poskusiti kar zaslužijo.
Moje najprisrčnejše pozdrave. . . ."
Ranocelka Valentina Anisimova, je ljubljena o,d vsakega v bolnišnici. Pacijenti jo kličejo: "Mati." Ta trdna, nikoli utrujena sovjetska žena, dela noč in dan pri operacijski mizi. In tudi ne pozabi ranjencev po operaciji, ampak jih obiskuje v njihovih odelenjih, ter jim vliva moč in pogum z njenimi prijaznimi besedami. Nik-do ne ve, kdaj ona spi.
Ranocelnik Lipkin in Černukha (Poljska strežnica) Marusja Jeremenko, so med mnogimi kateri so popolnoma nesebični pri njihovem delu. Ne samo moštvo v armadi, ampak tudi prebivalci Sevastopola, so vedeli o delu tega izvenrednega štaba zdravnikov v podzemljski b nišnici.
Neki dan družina P. Olejnikova, katera se je zdravila tukaj, je poslala pismo v bilnišnico.
"Z dna našega srca, se vam zohvaljujemo ranocelni-kom Hara, černukha in Kuznecku za njihovo dragoceno m plemenito delo v povrnitvi k življenju tako mnogim branilcem naše ljubljene domovine". . . je bilo rečeno v tem pismu.
Ranocelniki, strežnice, poljske strežnice, redarji, \„. so delali nesebično v povrnitev življenj in moči odličnim cempijonom Sevastopola.
Podzemsko mesto
M. Turovski.
V	prostranem zakopu, kjer je bil novi šampanjec shranjen že leta in leta, glas čevljarskih kladiv in brzenju šivalnih strojev, je sedaj bilo slišati. Tukaj so nastanjene delavnice obleke in obuvala za fronto. Od tukaj se zalaga fronta z uniformami, spodnjo obleko itd.
V	težavnih dneh obleganja, žene so prišle semkaj da narede nekaj za fronto, tako da bi junaškim branilcem ne manjkalo ničesar.
(Nadaljuje se prihodnjič)
Vabilo na večerinko
Krožek rodoljubnih Slovenk priredi večerinko v soboto dne 21 oktobra v dvorani 386 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Ker je to prva prireditev našega krožka in obenem za pomoč našim bratom in sestram v starem kraju, uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate in Srbe, da se vdeleže, ter z tem pomagajo k večjemu uspehu.
Za plesa željne bo igrala harmonika, bo pa tudi druge zabave za vse. Zato pridite za gotovo, da se skupaj zabavamo in prispevamo vsaj delno svoj delež za tako plemenito svrho.
Odbor.
napram organizaciji m prav posebno napram listu. Dostikrat je prezrl osebno razvedrilo in posvetil ves svoj prosti čas za izgraditev Zveze Kanadskih Slovencev in pridobivanjem novih naročnikov za Edinost. Prav lepo število dopisov je napisal takoj v začetku, tudi pozneje od vojakov. Nikdar ni pozabil pripomniti, le v bratski slogi in vzajemnosti leži u-speh vašega dela in napredka na kulturnem in narodnem polju.
V poslednjih pismih, ki jih je pisal svoji materi že potem ko ie bil ranjen, veri oč da bodo mati v skrbeh radi njegovih ran, je prepričevalno korajžil tako svojo mater, sestre, svaka in druge, kakor tudi svoje ožje prijatelje. Kaj rad je pripomnil, saj ni nič hudega in bom kmalu zopet dober. Drugo pismo bom že z svojo
roko pisal. In res da odvrne zle slutnje, se je podpisal lastnoročno že na drugo pismo. Toda tretjega ni bilo več. . . Pisali so ga drugi, mesto Johny-ja. Pisal je vojni urad, namreč naznanil, da je Johny po zadobljenih ranah podlegel dne 13 septembra v bolnišnici v Angliji,
Toda Johny nam zapušča ne samo vzoren primer lepega vedenja, točnega in zavestnega člana Zveze Kanadskih Slovencev, ampak nam daje primer, da sledimo njegove stopnje z delom pri organizaciji do uresničitve idej, za katere je on položil svoje mlado živvljenje Njegove ideje so bile tesno vezane z idejami borbene mladine Slovenije in Jugoslavije, katera danes polaga neomajane stebre novemu in srečnemu življenju narodov Jugoslavije. Ideja vsih poštenih rodoljubnih bojevnikov, kateri so pripravni žrtvovati tudi poslednjo kap krvi, da se odstrani krivica in za zašije solnce svobode.
Johny — mi Te se bomo spominjali. Za vedno ostaneš med nami vzoren primer slovenskega mladeniča v borbi za svobodo in pravico svojega naroda.
G. Matešič.
ZAHVALA ZA POMOČ
Amhesburgh — Kakor je bilo poročana v časopisih o strašnem požaru, kateri je tudi meni vničil vse z hišo vred, tako da ni meni in moji družini ostalo nič drugega razen kar smo imeli na sebi ob času požara. V takem slučaju si lahko vsak misli, kako smo bili nesrečni.
Te naše nesreče niso prezrli ljudje usmiljenih src, zato mi je dolžnost da se vsim, ki so nam prihiteli v pomoč prav iz srca zahvalim.
Nabiralne pole in prošnje so bile poslane vsim odsekom YPZ. Bled od katerih , sem prejel denarno pomoč kot sledi:
Odsek št. 1. Kirkland Lake $61.00; odsek št. 2 Val D'Or $39.00; odsek št. 6 Vancouver $5.00; odsek št. 7 Port Arthur $28.00; odsek št. 8 Pascalis $15.00; odsek št. 13 Hamilton $4.00; odsek št. 14 Kirkland Lake $8.00 in odsek št. 11 Toronto $20 00.
Torej posebno lepo se zahvalim vsim ki so sprejeli nabiralne pole in so se trudili da so nabrali omenjene vsote od ljudi, ki se zavedajo, kako je človeku kadar ga doleti nesreča,. Saj še stari pregovor pravi, da kdor ti je dober prijatelj ob nesreči se pokaže.
Vsem skupaj, ki so darovali denarno pomoč se iskreno zahvalim jaz in moja družina. S tem ste mi storili jako veliko pomoč, katero si bomo zapomnili in če bomo kolikor mogli komu kaj pomagati v slučaju nesreče, ker ta nikdar ne počiva, storili bomo to drage volje.
Zahvaliti se moramo tudi Rudolfu Kordiš in Joe Prus, katera sta vsaj par stvari rešila ob požaru. Lepa hvala tudi družini Edvard Lovšinu in John Kebe, ki sta nam bila v veliko pomoč v naši nesreči.
Torej vsem skupai še enkrat iskrena hvala. Pozdrav vsim Slovencem in Slovenkam širom Kanade.
John in Any Jankovič.