Naši dopisi. Iz Ljubljane. {Deželni zbor kranjski) obravnaval je včeraj sledeči dnevni red: 1. Branje zapisnika o 7. deželnozborni seji dne 7. oktobra 1. 1884. 2. Naznanilo zborničnega predsedstva. 3. Priloga 52. — Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja nekaterih občinskih priklad. 4. Ustno poročilo fiaančnega odseka o proračunu slapske šole za i. 1885. (K prilogi 16/D.) 5. Ustno poročilo gospodarskega odseka o ureditvi deželnih in občinskih priklad od državnih železnic (k prilogi 45). 6. Ustno poročilo gospodarskega odseka o uvrstitvi vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem (k prilogi 48). 7. Ustno poročilo fiaančnega odsei^a o deželnih doneskih za uravnanje Save (k prilogi 12). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o agrarnih razmerah: F. o zgaDJepivstvu (k prilogi 14). 9. Ustno poročilo finančnega odseka o dopisu visoke C. k. deželne vlade o pristojnosti glede nalaganja ustanovnega imetka. 10. Ustno poročilo fiaančnega odseka o §. 4. de-želnoodbornega letnega poročila „deželne podpore"^. 11. Ustni poročili fiaančnega odseka o prošnjah: a) glavnih odgonskih sprevodnikov Janeza Schiff-rerja in Karola Novaka pl. Giftberg za zboljšanje plače; b) učiteljske vdove Magdalene Kratohwill za milostno pokojnino in odgojnino. 12. Poročilo upravnega odseka o prošnjah: a) občine Šent Rupert, da se zopet vpelje nižja užituina od vina slabeje vrste v občini bistriški; b) občin Ajdovica in Dvor za uvrštenje občinskih potov Verbovec-Podlipa med okrajne ceste; c) občincev v Kamnigorici in Kropi zarad uvrštenja okrajne ceste iz Kamnegorice in Krope skozi Podnart v Tržič med deželne ceste; d) občin Grosuplje iu Slivnica za uvrštenje ceste od Velikega Mlačevega do Grosupljega med deželne ceste; e) občin Ribnica in drugih za uvrštenje okrajnih cest Kočevje-Ljubljana in Kočevje-Rakek odnosno Žlebič-Rakek med deželne ceste ali dovolitev podpore. 13. Ustno poročilo peticijskega odseka o prošnji Jožefa Ličana iz Ilirske Bistrice za brezplačno oskrbovanje njegove hčere Jovane v deželni blaznici. 14. Priloga 53. — Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. (tL prilogi 12). 15. Tajna seja (osobne zadeve). Od dnevnega reda odstavila se je samo točka 8. in pa tajna seja. Sicer je tekla obravnava mirno. Začetkom seje naznanili so se sklepi iz zadnje tajne seje, iz katere omenjamo to, da se je vodji slapske šole gosp. R. Dolenca z ozirom na njegovo vspešno delovanje po-vikšala stalna plača za 200 gid. Pri računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. hotel je ugovarjati baron Apfaltrern in je izrekel neko splošno očitanje zoper gospodarstvo sedanjega deželnega zbora pa gg. poslanci Muruik. dr. Vošnjak in poročevalec dr. Moše so ga zavrnili po zasluženji. — O proračunu slapske šole, o, deželnem donesku za uravnavanje vodotoča Save med Črnučami in Dolom, o dopisu c. k. deželne vlade glede nalaganja ustanovnega imetka, in pa o cestnih prošnjah pri točki 12. c, d, e, poročal je dr. Pokiukar, m pri teh treh točkah poročal je tudi poročevalec deželnega odbora g. Detel a o zadevah vpeljanja deželnih cest. — 337 Prihodnja seja je jutri in zborovanje bo gotovo dokončano zadnje dni, petek ali soboto tega tedna. — (Kujavci v našem deželnem zboru,) Deželni poslanec Karol Luckmann je pri razpravi o pravilu za si-rotinski zavod „CoUegium Marianum^ izrekel zoper ljubljanski magistrat sila hudo očitanje, da je ta sosiavil imenik velikih posestnikov pri vlanski volitvi tako, kakor se mu je prilegalo (wie es ihm convenirte). Ta napad zavrnil je načelnik mestnega magistrata ža|)an s tem, da je ta napad imenoval ;,zlobno obrekovanje'-. — V kasneji seji deželnega zbora skušal je poslanec Lack-mann dokazovati, da je bila njegova trditev „do oese-dice opravičena" s tem, da se je tukajšnja c. k. deželna vlada nasproti dotični tožbi pri državni sodniji sklica-vala na oni imenik, da je pa nasproti temu državna sodnija izrekla, da je bil omenjeni imenik pomanjkljiv, in g. Luckmann sklepal je svoje dokazovanje s tem, da je zahteval, naj deželni glavar poslanca Grassellija zarad neparlamentarnoga izraza proti njemu izrečeaega pokliče k redu. — Deželni glavar odrekel je, nenavzo-čega poslanca Grassellija pozvati k redu, ker bi tako ne imel prilike se zagovarjati, vendar pa je izrekel svoje obžalovanje, da se je rabil tak neparlamentarni i/^raz, ako se je rabil. Na to oglasi se poslanec baron Apfaltrern in ponovi zahtevanje Luckmannovo žagajoč, da bode njegova stranka vedela, kaj ji je storiti, ako ne bo našla pri deželnem glavarju postavnega varstva. Ko je v prihodnji seji poslanec Grasselli iz Ljck-mannovega dokazovanja samega dokazal, da ta svoje trditve prav v ničemur ni dokazal, da bi bil mestni magistrat namenoma ali vedoma sestavil nepopoln imenik, ostal je pri svoji trditvi, ker mu je dolžnost, odlučno zavrniti uže utemeljen napad na urad, kateremu je on predstojnik. — Na to so se po dogovoru odstranili poslanci zbornične manjšine in so kasneje poslali deželnega zbora predsedstvu izjavo, da se po tej dogodbi ne bodo vdeležili zborovanja. Ko je potem koncem ravno tiste seje izrekel p'»sl. Grasselli, da je rabil v naglosti, misleč, da je ostono napaden, ojstreji, neparlamentaren izraz, ter obža nje, da mu je všel v razburjenosti, da pa pričakuje od poslanca Luckmanna, da primerno prekliče svoje očitanje, bila je ta pravda v toliko poravnana, da so se poshmci manjšine v prihodnjo sejo povrnili z neko izjavo Apfal-trernovo in z nekakim preklicem Luckmannovim. Mi tej dogodbi nimamo mnogo več dostaviti, kakor obžalovanje, da se dragoceni čas deželnega zbora tako po nepotrebnem trati s tako osebnimi vprašanji. — Manjšini zbora pa moramo prepuščati, ako se ji poljubi, vsak oseben skok ali korak svojih pristašev proglasiti za reč vse stranke, in s kujanjem žugati vsemu zbora pri vsaki priliki. Znalo bi se ji prigoditi, da ji večina drugič ne bode več vrat na stežaj odpirala k povratu, kakor se je to godilo v tem slučaji. — Deželni zbor kranjski zboruje jutri in na dnevnem redu je med drugim: proračun normalno-šolskega zaklada in predlog o premembi šolske postave glede doneskov za ta zaklad, — predlog poslanca Sveteca gledš sodelovanja deželnega zbora pri porabljevanji reservnega zaklada ljubljanske hranilnice, — predlog upravnega odseka o nasvetu dr. viteza Bleiweisa zarad slovenskega uradnega jezika pri deželnih uradih itd. Tudi proračun deželnega zaklada je na dnevnem redu, toda ta goiovo j litri še ne pride na vrsto, ker še ni izgotovljea v fiaančnem odseku. — {Podobo in životopis zasluženega časnikarja in politika češkega J. S. Skrejšooskega), Ki je ravno i>red letom umrl na Dunaji, in je vsled njegove prerane smrti 33S morala prenehat i dobra naša hraniteljica „Tribiine^^ izdalo je vredništvo dunajskega tednika „Parlamentar". — Ta lepa spomenica s krasno fotografijo Skrejšovskjjevo na prodaj je pri administraciji časnika „Parlamentar" na Dunaji I, Oppolzergasse hiš. štev. 2, po 20 kraje, vsak iztis. — (Najvišja zahvala,) Volilcem, ki so se 17. dne avgusta t I. v Postojni zbrali, da se posvetujejo o vo-litvi poslanca v deželni zbor ter so pri tej priliki čestitali Njegovemu Veličanstvu k visokemu rojstvenemu dnevu, izrekel je cesar najvišjo zahvalo, kar omenjenega zbora načelnik dr. Sterbenec z radostjo naznanja vsem, ki so se udeležili shoda. — (Knezoškof ljubljanski dr, Jahoh Misia) prisegel je dne 11. t. m. pred cesarjem, potrjenje papeževo pričakuje se koncem tega meseca ali začetkom prihodnjega tako, da se bode v teku meseca novembra, po svojem posvečenji v Gradci preselil v Ljubljano in prevzel škofovsko poslovanje. — (Navod k umni riboreji) doposlalo nam je tukajšnjo riborejsko društvo, katero priobčimo v prihodnjem listu. — (Vreme,) Danes smo prvič imeli v Ljubljani in okolici hudo slano, katera je rastline na prostem večinoma uničila.