Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl 5 3 fl • j za pol leta 2 fl. po pošti i 1 fl. 30 kr Tečaj Ljubljani v saboto 15 julia 1854 List 56 Od gnojenja slamo Po poljskih pridigah prof. dr. Stôckhardt-a. Kako se spremiti ja slama ali tudi druga klaj a v živinskem životu4? Dokler živina živi, se njeno truplo od zno traj in zunaj neprenehoma preminja in iz starega novo delà. Dokler živina živi, se delà neprenehoma gorkota v nji, ktera znese stanovitno okoli 30 sto pinj po gorkoméru Reaumirjevem. Da se pa ta gor kota v živini delati zamore, in da se vse tište pre membe v njenem truplu godé, po kterih se staro z novim nadomestuje, je treba, da pride vsaki dan kaj v želodec, kar se izperva v njeni prekuha in raz kroj i, raztopljeno pa potem pelje v krí lodcu in cevah predelana in spremenjena, je za gnoj veliko vec vredna, kakor sirova slama alikakosna druga klaja. Snažnost gospodinje je hiše nar lepši kinč Prijetoo je stopivšemu u kako hiso viditi vse lepo pospravljeno in osnaženo, tla u izbah pometene, pohišje odpraseno, okna umite in svitle, postelje poravnane in pokrite, vse na svojem mestu, ćedno in snažno vse. Lepsi in prijetnisi pa je viditi pridno g o spo dinjo, ktera že zarano na nogah, umita in u čedni obleki, ko je vsi pospravila in osnažila po hiši, marljivo posluje in osker • y • buj pravila svoje Da najperva reč, ktera pridni go 9 spodinji mora mar biti Pa ne samo po > Je t s kervjo pa gré in se razdelí po celem V8e čedno in snažno biti bah, posebno u kuhinji mora životu. Za pervi namen 9 to je Bil sem ze u mnogih hisah in vidil sem 9 javo v želodcu, se iz rastlinske klaje naj bolj sti deli porabijo, ki ni maj o gnjilca v sebi, ka kor so močec (štirka), gumi,cuker, olje. mlade rast tako rekoč, za kur- se mi skorej to povedati jedilih plavali, ali gnjusi da so smetí al merčesi po lasje u posodah bili, u kterih so jedí hranovali. In u kuhinjah sem vidil lonce, sklede in ku-havnice včasih tako vmazane in nemarne, kakor da bi ]inske kttkeitd., ki se v živinskem truplu tako spre- bile svinje iz njih jedle. Kaj tacega naj čedna gospo-mené, kakor da bi v peči sožgane bile. Kakor se, dinja ne terpil To je gnjusobno. Naj zdraviši člověk, kadar kakošna reč gori, dim (ogeljnokislina in vo- ako bi iz tacih posod jédel, bi utegnil studa zboleti. Naj so vselej, preden se kuha, priskri, ponve in oplah- deni sopar) napravlja, ravno tako se tudi pri kuhi v želodcu in na daljnih potih, po kterih v neki bel vsaka posoda prav čisto z vrelo vodo izmite in sok prekuhana pica do kervi gré, napravljajo gazi njene: tudi kuhavnice (sopuhi), kteri s kervjo pridejo v serce in iz serca 9 očišćeno biti in vse, cesar je treba, mora prav v pljuča 9 ktere po sopenju pomečejo imenovane Po nekterih hišah imajo nemarne gospodinje ostudno gaze iz sebe. ali jih koža po svojih tisučernihluk- navado, da bakrene (kufrene) ponve, u kterih za se in • * -m m m « m i m m m V m a ê • VB* i > • fit i I k a • 1 • t i « l njicah izdiha. Tako zginejo iz života ti izmečki, za družino svojo kaso ali podmet kuhaj • i i i »i i i i i.i i * • v y 9 a • t i • ř i it poredkoma in od tod pride, da to, kar od tako podělaně piče na čisto umivajo, ker se boje, da bi se po pogostejšem v životu ostane, veliko manj vaga, kakor je ribanju bakrene posode ne stanjšale in bi kmalo zopet nove ponve kupiti treba bilo. To je pa sila napačno. vagala poprej sirova klaja. Za drugi namen 9 to je da se stara kri, staro Bakrovina (kotlovina) namreč sploh, u ktero kaj soli al meso, stara koža, stara moč itd. nadomestuje ne- kisline pride, rijaví na zraku al u vodi, ter dobi tam prenehoma z novo, pa zamorejo le tišti deli klaje zeleno barvo, kteri zelenec pravijo. Ta zelenec je služiti, ki iz enacih drobeov obstojé kakoršni so v pa strašen strup za ljudi in živino. kervi mesu itd., in taki so tišti, ki imajo gnjilca Ne manjka se his, u kterih ljudje a ti vi j ili i/ou uut * i li luni ou lio ti ^ rv i i 111 uju ^ uj i j u w v uj«^ "v imv ^ w * v sebi, kakor je vlečec, beljakec, sirčec. Naj več iz tako nečistih ostrupenih poeód jedó celo leto ljudje ne gnjilca (in tudi fosfora) imajo semena v sebi, umerjejo koj, pride le od tega, ker strup je med vec tedaj je semenska pica naj bolj tečna pica. Le osébrazdeljen , ter vsakega le majhen delež doide. Gotovo celô malo gnjilca se kot tanki amonják skozi pljuča in je pa vendar, da ravno u tacih hisah ljudje kožo iz života palme, večidel njega gré kot ne- nekteri od njih bolehajo vedno; druge, posebno bolj terdm 9 ste, napada jo le včasih razne slabosti; otroke pa grize večkrat, in obtožujejo se revčiki, da jih trebuh boli. Da bi gospodinje pazile na to Ko prebavljiv ostanekali pa kot podelan izmećek s scav nico in blatom iz života. Skušnje dozdaj so poterdile, da pri navadni dobri klaji in pri pravi razmeri med bolj in manj tečno klajo, od 100 funtov klaje se 40do 50 funtov gnoja naredi, 50 do 60 pa se oberne za živež in potem izpuhti iz života. Ker pa smo rekli, da od gnjilca veliko manj v zgubo gré, kakor od dru- oťi«n, p^... ...... zih organskih drobeov, se lahko iz tega zapopade gnjusobno je, če se po salati še polžiki 1 1 • I • • • 1.1 V .. « a « • V I V. • . 1 . kaka gospodinja zelenjavo ali sočivje kuhala, ter bi mene povabila na kosilu k sebi, morala bi perjiče za perjičem dobro pregledati, in ničesar nečistega na zelenju ne terpeti, ampak u čisti studenčnici prav dobro sprati, ter potem še le pripraviti ali kuhati. Kajti sila v » V . v « • . • .. __ I____ __Î J in u broskvi sploh znana resnica: da gnoj ima veliko več ali kalarabi gnjile nih reci kakor klaja. cervicki najdejo In tako lahko odgovorimo na gori postavljeno Snažna gospodinja ne gleda na majhen trud, ter pripravlja vse jedila tako, da domaćini jih radi in a te- vprasanje, da slama in vsaka druga klaja, v že- kom vživati zamorejo t 222 Posebno naj gleda verla gospodinja na svoje roké. jal papirnati dnar, in kakor je več papirnatoga dnarja bilo. je jelo zginovati srebro in zlato, in kdor ga je naj jih koj umije. Ne moremo dostikrat ponav- hotel imeti, je mogel za-nj veliko n a da j at i na papirnati Da so te vedno čedne, in kadar kaj nesnaznega na-nje pride, UOJ JI it Wk\J J UUIIjV« V 111 U A U1IIU UVCItllftlliV ptruw T - •«v *w * - — — y j ^ «««-UJ f vuno II U U U j u t I Ud pnpiiu«u ljati : nie ni lepsega, kakor če je gospodinja snažna in dnar« Tako gré že več let, — papirnati dnar nima nobeno čedna! Ko pride jed na mizo, in vse je čedno viditi, stanovitne cene, ampak poskakuje in pada od tedna do zbudí se sla , če lih je prej ni bilo, posebno ko gospo dinja pristopi, ter je čedna viditi. Al to ni moglo drugači biti, zakaj kakor hitro ni Še nekaj. Marsiktera gospodinja, dokler nima otrok, papirnati dnar v cesarskih ali banknih zakladih pokrit z tedna, in še celô od dneva do dneva. je prav snažna. Ko pa dobi otroke, se zanemarja i ter je vmazana kakor ciganka. Vidi se tedaj večkrat po vsaka sapica, ki pripiše od gotovino, je enak petelinu na strehah, kterega zasuče juga izbi vse križom ležati. Na pol oprane pelnice visijo in zapada, ali pa od barantačev na borsah. ali severja, izhoda ali sušijo se okoli peči; po tléh se vidi na več krajih, kjer Večkrat smo že slišali ljudi govoriti: „©kaj! vlada se je otročč očedilo; celi potočki otročje vode curlajo ima lahko, ce ji dnarja zmanjka, pa naredi papirja . semtertje , in če kdo u hišo stopi, mu smradljivega duha Kaj tacega zamorejo le taki ljudje govoriti, kteri nobe- 9 toliko nasprot puhti, da se mu pri vhodu že gabi. Vém nega zapopadka nimajo od deržav in njih vladařstev dobro, da matere Ijubijo svoje otroke, da tedaj njim se ki ne vejo, da deržava je kakor vsako drugo gospodar ne gnjusi ničesar, kar je otročjega. Za tega voljo pa m stvo ki mora stati na terdni gotovi podstavi. Pa u hiši nesnažnost terpeti, je grozna napaka gospodinje. pir ima le tolikšno veljavo in tako dolgo, dokler je vidno Drugi ljudje mislijo vse drugači, kakor vé, ljube moje znamnje gotovine. ženice, in vaši otroci niso njihovi otroci! Tišti i ki se se spomnijo tistega nedavnega casa 9 Drugi del snažnosti je, da vsaki dan, naj si ko je dunajska banka to je bode poleti alipozimi, se hišne okna odprô, da prosti 9 kov dili družba bogatih moza-perve banknote med ljudstvo dala , nam bojo poter- čisti zrak v stanišča zamore dohajati. Kako se pa. kar dili, da so bili banknoti ljudém, posebno tergovcera to zadeva, po marsikterih hišah godi ? Da se Bogu in kupeom, veliko ljubši kakor sreberni dnar, in da usmili ! Po mnogih hišah se menda okna ne odprejo ko se je celô na sreberni dnar nadavk (ažio) plače- dobiti. Ko so so ra li plaćali 5 dvakrat vsako leto, namreč o veliki noči ali ob obnov- val, se Bog, da je kdo mogel banknotov Ijenii kader se šipe umivajo. Celo leto pa ostanejo vse šli tergovci na Dunaj blaga kupovat okna zapeřte, da je ravno tako, kakor da bi gospodinja od 100, da so teške žaklje dvajsetic mogli zamenjati za smrad vesoljne rodbine kakor dragocen zaklad shrano bauknote, kterih so na tavžente lahko v listnico vtaknili. vala i da bi ga celô nič ne izšio, ter vsi nosovi poleti Takrat je bila većina banknotov pokrita z gotovino v in pozimi dosti vohati imeli. * Cisti zrak dihati je pa člověku ravno to. kar je dunajski banki, in bankovec je bil toliko vreden, kakor kovani dnar. Ko pa so v poslednjih letih privihrale mnoge nevihto ter jo pustiš delj časa v njej, pa ji čiste vode čez sicer mogočno Austrijo, in so stroški presegovali ribi v potoku čista voda. Ko deneš ribo u vode polno posodo , ne dolivas, riba umerje kmalo. dohodke 9 SI vlada ni mogla drugač pomagati, kakor diha 9 Vsaki zračni deleč, kteri se večkrat diha in iz- da je jemala iz banke od leta do leta več banknotov postane pravi strup. In zrak je skleda, » i z kterih ji pa ni nadomestovala z gotovino. Tako se je sca ktere člověk vsako minuto SOkrat zajema in soma naležel njeni dolg pri banki na 270 milionov 9 na treba stanišču vedno ćistega Zamore se pa zrak tako spriditi, da goreča sveca mesto da bi znesel le 80 milionov. 190 milionov ima deržava tedaj zdaj banki čez unih 80 mil. plaćati. Ta dolg, in pa še zmiraj veliki stroški, kteri der- Je ■ I u njem ugasne. Tedaj je zraka od zvunaj dopeljevati, tedaj okna vsaki dan več krat, ali saj enkrat pa delj časa, odpreti, pozimi ka- žavo zadevajo, dokler svet ni pri miru, so zadrege, ktere kor poleti. tarejo naše cesarstvo, in iz kterih priti mora, da se go Koliko bolnikov in otrok, koliko nepažljivih roko- spodarstvo spet vredi in papirnati dnar tisto stanovitno deleov in umetnikov , ki vedno v zapertih stanovališčih veljavšino spet zadobi, kakor jo je nekdaj imel. bivajo in dihajo, pogine vsako leto zavolj zanemarjenega Vsak, naj je kdor koli hoče, čuti te te- ponavljenja zraků! Torej tudi po kmetih toliko merzlic žave, ktere v kupčijstvu, obertníjstvu in vsakdanjem in legarjev, ceravno ljudje ne védo, odkod ti izvirajo. življenju izvirajo iz tega, da danes bankovec toliko, ju- Sprideni zrak, kterega dihate, spriduje vašo ter pa spet toliko veljá, da danes je mojih sto goldinar krí 9 in pripravlja smerti žetev obilno! J. Šubic. zadevah deržavnega zajéma jev 80, juter pa le 65 gold, vredno. Dolgo že je vlada premišljevala in od mnozih straní so ji sveti dajali: kako bi se konec storil ti negotovo- V zadnjih dveh listih „Novic" smo naznanili zapo-padek cesarskega patenta, po kterem je deržavni zajém po celem cesarstvu razpisan, in smo razložili načine sti, temu vednemu omahovanju, ktero overa kupcijstvo in obertnijstvo 9 dragino delà v vsih rečéh, in cast in kterih ima to posojilo izpeljati > po veljavo krati mogočni deržavi. Svetovali so eni: naj se povikšajo davki vlada, ki dobro vé, da to sedanji čas biti ne more 9 ---- __ I----J------, .». « ' V J »*•* OWUI.UJI vwu v... —— ------ 9--- Marsikdo, ki je cesarski patent in pa ministerske već slabih letin zaporedoma tare celi svet in maoge druge razpise bral, je morebiti ustermel nad velikim zneskom, plačila stiskajo posebno kmetijstvo, je zavergla ta svčt, ker ktere ker 350 do 500 milionov je veliko dnarj cesar od svojih Ijudstev na pósodo dobiti želé, in vsakdo ji bo gotovo hvaležeu zato. Al potreba je velika, zato mora tudi pomoč velika biti, da bo po- jí drugi: naj sklena posil jen za • r pol n o m izdala jem 9 9 in cesarstvo nase, v kterem pre- bo predpisalo. Tudi ta svčt je zavergla S vetovali so po kterem vsakdo mora posoditi, kolikor se mu in na nasvet biva 39 milionov ljudi, je veliko in blagoslovljeno > ve da 9 se ministerstva in deržavnega svetovavstva so cesar, zana-, v nekterih deželah bolj, v nekterih manj. saje se, da bo vsakdo, kdor le more, dobrovoljno poso- Vsakteremu je znano, da že več let sd deržavni dil kolikor more, razpisali prostovoljen zájem, in ta stroški veliko večji, kakor dohodki. Mnoge deržavne pre- zájem je tako napravljen, da pomoč deržavi je tudi naredbe in vojske, kakor tudi velike naprave itd so naredile, da je cesarstvo cez navad dnarja potřebovalo, in ker gotovine ni bilo ne potřeb , ?e je nare pomoc m m i m med Od dobičkov, ki jih naklanja ta zájem vsakemu 9 borao govorili drugo pot: danes smo najpoprej hotli 223 le dokazati, da najem ta je očitna in živa potreba, Ji je ona pomnjivim okom pratila kretanje carigradskog da se po besedah presvitlega cesarja veljav- dvora, izmierila reaultate toga kretanja za Slavjane, na «ina papirnatoga dnarja spet povzdigne na in za izverstue etojala da tamo zadobije povierenja i upliva? ni veljavšino kovanega dnarja, deržavne stroske se nabere potrebni dnar. Ona je pievala spasenje, vikala nesmisleno po posto ! novinama i riečma osvajala sve do Carigrada! zaisto mogo To bi biti liep predmet za karikaturu ; ali to sada Ozir po svetu Praznovanje Bairama na Turškem. » da „Goffine« se po Iz Carigrada se 26. juoia sledece pise: Dane* je začelo praznovanje bairama; skozi 4 dni bojo čivale spet vse delà, in sultan se je po stari navadi podal v naj imenitnisi družbi v veliko mosejo (cerkev) sultana Ahmeta premljan od Šejk-ul-Islama pervih ulemov in vsih visjih oblastnikov. Po veliki slovesnosti v stolni palači Top-Kapu se je začela ta dan navadna več ništa nepomaže narodu našemu", itd. * Družtvo sv. Mohora nazoanja bo skorej dokončan; že je tiskana 41. pola, se 2—3 pole, in ta težko pričakovana knjiga bo pri kraju, ter se bo gg. družtvenikom razpošiljala. Eno knjigo raz-posiljati pride družtvu na 50—60 11. srebra. Zato se mu modro zdi, 2—3 tedne z razpošiljanjem „Djaaja Svetnikov, II. delà" čakati in potem vse skup ob enem Dalje pravi, da misel, zbirati slovensko in, kar se za -ceremonija > da so vsi ministri na tronu sedečemu sul tanu nogo kuševali, drugi oblastniki pa rokav njegovega plajša. 27. dan Ramazana je bila velika slovesnost v haremu (babjisču) sultanovem. Sultan je ostal do pol- v Tofani, in se potem v svoje ce noči v svojem sotoru sarsko poslopje podal, kjer se mu je smela nova zala Čirkaska pokloniti.. razposlati. pridige, jih kakemu knjigarju prodati, rokopis dobi, matici našega družtva pridjati, je padla na rodovitno zemljo. Ze je mu precej gospodov ustmeno in pismeno obljubilo, skoraj kaj poslati. Cast. gosp. Jožef Furlani je nam pa že poslal lepo pridigo od zjutrajne molitve. Gospodje! marsiktera pridiga se poriva po omarah in plesnuje: prosimo! pošljite jo nam da gre med ljube Slovence in dober sad obrodí ! Kar je, vse nam prav pride, vse se da opi liti in 9 ogladiti". Slovanski popotnik »«i t» * Francoski vradni časopis „Moniteur" je prina-šal prestave serbskih pesem od prof. Matija Bana v Belemgradu, ki pojejo slavo Sultanu in Napoleonu. Za- ? kakor se slisi, je zgubil gosp, profesor svojo volj njih službo. Gosp. Matija Ban je iz Imenitni spis gosp. Ludevita S tura o narodnih pesmih in povestih slovanskih, kterega je česka matica izdala, izhaja sedaj v nemški přestaví. * Dr. Lad. Rieger je imenitno delo: „Življenje Mohamedanov dokončal in že je četerti in poslednji zve- zek na svitlem. Beligrada 2. junia po elal vrednistvu „Nevena" pismo, v kterem opravičuje Novičar iz austrianskih krajev svojo hvalno pesem na sultana; ker pa politiko ne pečá se „Nevenu s MW «v.-'«.. «w^ivuKJimv jju»- ui v a lil, ijuuo i^uviuc, i au i u utvuiiw uaoo u^uauu , y » rodne novine". Gosp. Ban zagovarja svoje početje med mi je, žaiibog! poleg vse moje dobre volje nemogoče so sostavek ta natisnile zagrebške „na V Iz Remšnika na Staj. 7. julia. Kaj veselega bi Vam, ljube Novice, rad iz okolice naše oznanil pa drugim takole: „Izmedju sultana i staro-turske stranke povlačim oddvajateljnu čertu, koja ih udaljuje kao (V 9 9 ja ker se v vsakem obziru pri nas le hujše godi, kakor povsod. Posebno v brežnatih totih krajih je velika sila nebo od zemlje. Kako iskreno mislim o pervomu (sul- za kruh , in naj še bi nam Bog letošnjo setev odvzel, tanu"), to sviedoči ona moja piesma, a kako o drugoj ktera se prav obilna prikazuje, bi ljudje resnično obupati (staro-turški stranki) sviedoči Mejrima. Ja hoću 9 da morali. Le kadar je letina dobra, se tu komaj toliko sam pravedan sa svakim, i kao što nedopostam momu pridela, da ima vsak za svojo potrebo zadosti 9 zdaj rodoljubju, da mi duševnu slobodu podjarmi i zamagli pa 9 ko se že nektere leta ni poloviaa od navadnega dotle razum, da nemogu uviditi i pohvaliti kreposti ma přidělalo, ljudje zares več glada zavžijejo, kakor kruha. čovieka , tako isto nedopuštam ni sebičnosti svo- Dnara pa zdaj za lés tudi skoro ni dobiti, da bi si kruh kakvog joj, da me navedu na podlo laskanje onoga, što hvaliti kupovati zamogli ; pa saj so že tudi vsega posekali v nekterih letih mnogim kmetom potreba, za nije vredno, kad bih tim laskanjem imao postati covie kom najsretniim. tako, da bo Takvoga me Bog dao; pak dopao se derva dalje po svetu gledati. Strašno hudodelstvo ili ne dopao ljudima, to mi je sve jedno. Dakle kao se je predminivši teden tù zgodilo, ktero bi bilo lahko sto eu sve piesme, koje sam napisao, plod osviedocenja grozno žalostile posledke imelo. \ra\ starisi in oskerbniki tako je i piesna sultanova. Barba Oojska) za naj si nad tem svariven izgled vzamejo, kam prisiljena m os:a * V se ko napredovanje coviecanstva na istoku, borba velikoúmna, ženitev peljá. Minivši pust se je omožila mlada, velikodušna, krepka, nepopustajuča, skopčana s trudom maj 21 let stara deklina srednje premožnih staršev z i s pogibeli najvećom, koju sultan gotovo usamljen vodi vdovcom , kteri je že 50 let za seboj převalil. Dekle pa za cielom jednim narodom, u meni pobudjava najživlju je bilo mehkih čutov, in ko je omoženo bilo, je bilo simpatiu; a kad pomislim, da ta borba ide na oborenje skoz in skoz otožnega serca; od poprejšnjega njenega političnog pervenstva Osmanliah, na zavedenje gradjanske življenja jednopravnosti i verske slobode, jednom rieči, na podi-nutje čiste demokratnosti na razvalama spajinstva, ada to sve mora najposlie iz blata izvuci 6 milionah brace glede vsega — se le s pohvalo govori Ko se je vdovec zdaj vdrugic tr ženil, so mu ljudje svetovali, naj bi si v letih primerjeno ženo izbral, pa jo vsakokrat moje 9 ja 9 s te točko vida čoviečanskog i slavjansko odgovoril : » kaj jaz staro ženo? Nikdar! Jaz cem molim Basra or 199 mlado ženo imeti". In tako si je rea omenjeno dekle za da se ta borba srečno i što prie dokonča, ženo izprosil, in ker je imel še precej lepo kmetijo * 80 a slavim čovieka toliko uzvišivšeg se nad narodom svo- mu jo starši v mrežo nagnali. Na besede gosp. župnika Jim 9 koi ju je preduzeo. ■ 9 Na tu se samo pohvalu ogra (fajmoštra) pri zapisovanju da ne bota onadra nikdar nicava moja piesma sultanu; a ona stoji u suglasju sa mogla srečno in zadovoljno vkupaj živeti, ker je preve moienjem, koje o njemu ima sav izobražen sviet. — uk razioce* v Biuroau, je ujem uuo uuguvum. „■. ««u S avjani iz druzih deržavah još nisu obratili na nas u ja a a jung's Weib, und wir leben do gut mit a nand" lik razloček v starosti, je njeni oče odgovoril: l hau Turskoj toliku pomnju, da bi točno ocienili naš položaj 4P 1 i I ? m m v « . __« . v (to je tudi jaz imam mlado ženo in vendar živiva do i praktična uslovja našega napredovanja. Vrieme je več, bro skupej). Kako pa se je toto prerokovanje epolnilo, da upitamo jugoslavjansku inteligenciu: kakvu je rolu ee iz tega vidi, ker sta se novooženjeoa že drugi tedea igrala dosada u Tnrskoj i kakve su posledice toga? Da po ženitvi etepla, in ona je njemu po Dahovskem že 4krat misnico v jedí mešala. Ko bil mož s 5 svojimi otroci na naj žalostnejšo vižo smert storil; tako pa so jo vsi pre- Naj šjega strupa dodjala bila ona dosto tega mi- dežele se pričakaje 70 milionov, zgornje Austrije 15 , iz Krajnskega 4 milione itd tárjev se ob krátkém pričaknje. cej iz sebe pometali, in dmzih nasledkov ni bilc. bo to starim vdovcom in vdovom svariven izgled i ka I Nova vredba Od leta do leta si ljudjé več dopisujejo po telegrafib; dobodki iz te-legrafnih privatnih pisem so leta 1852 znesli 195.882 fl koršne neveste in zenine da naj si izbirajo; fantom in k leta 1853 pa že 372.203 dekletam pa tadi strašen opomin, da pri takošni přilož- Gopče1 nosti nimajo v Vsem ubogati svojih staršev. Starsi pa milioni f Terzaskema tergovcu i bo danajska banka iz zadrege pomagala s 3 1. dan prihodnjega mesca se bo zacel vsak mislim , ne bodo mogli svoje vesti tako lahko uto- dan en posebno hiter voz po železnici iz D u naj a lažiti, kteri na takosno vizo svojega otroka nesrecnega v Ljublj odtod pa v Terst tako 9 da kdor bo storijo. Ko jo je mož od hiše izgnal, se je skoz 8 dní ob dm i h zjutraj na Dunaju ta noc in dan po lesu skrivala, ker si ni upala na svetio, jutro ob in le ko nobenega od njene rojstne hise ni bilo doma, je prišla v hram, da si je nekoliko živeža nabrala , da mih v ze vsedel, bo druga v Terstu Iz Dunaj zmi rai nič se je tako preživiti mogla. 8 dan jo je našel oče sam, in jo k predstojniku prignal, kteri jo je potem k njenemu ne vé, kako jo je rusovski poslanec Goršakov pravil; sliši se, da je pruska vlada austríanski pisala, uji m da je dg pet lahk ovskega cara tak, da bi se le pogodbe za mirno e % z P možu z lepimi besedami odpravil. Na večer so zandarji rusovsko-turške vojske. Med tem pa gré vojska na Tur že po njo prišli, in jo na dotično mesto odpeljali s skesanim sercom zaslužene kazni pričakuje. > kjer ? 2 4 i lz Gutenhaga na Štaj. v • m . m Velovîaèki Diga. • * se pise v ?)W. d. stei. L.w : skem zmiraj naprej hude bitvě pri Gjurgj zapustiti mogli potem , koje bilo veliko kerví prelite; generalu Ki 6. in 7. dan t. m. so bile ktero mesto Rusi 7. t. m Toca po no ci, ktere pri nas dosihmal skor nikdar ni streljena. O m > P obéh stranéh veliko >vu je bila roka od- stojí s 42.000 vojaki v R bilo ? hoce letos prav navadna biti.- 26. dan p. m. ob k i zmiraj več gré Turkov čez Donavo > tako > da desetih ponoči je toča , kakor drobné hruške debela Vh 1 Va« -V • * I • i * « » «VI v I « mm • 9 V 9. dan t. m. jih je bilo v ze 60.000 na vlaški zemlji Rupersbaski, Jerniski, Metavski, Viski soseski in se Po ukazu kneza Goršak soveka armada vse drug od 27 p. m. se ima ru več druzih polje in nograde popolnoma pokončala. Od Noveštifte na Štajarskem ô. juli a. D. Namést stare farně in sloveče rom&rske cerkve pri Di- stran pri 011 postaviti, kakor je dosih mal bila ; general Luders ima s 65.000 vojaki obsesti > Bukureštu. Buseu in Fok r vici Marii v Novistifti n&d Gornjogradom (Oberburg), ki armada v Vlahii in Moldavi 220.000 glav močna, se ima je leta 1850 23. velikega travnika popolnoma pogorela, za eno* leto z živežem previditi ; 1.in 2. bataljon vlaške stojí zdaj po neskončni milosti bcžji in Njegovi prećadni straže ostane za zdaj v Bukureštu; Goršakov ob- pomoci nova lepa cerkev, ki bode letos 13. dan veli- derží začasno svoje glavno stanišče kega serpana (augusta) za hišo božjo posvećena, ders pav Bukureštu. Naj zvedó to nasi bliŽDji in rialjni prijatli! prevzel višje poveljstvo lz Celja. Na sv. Petra in Pavla dan o pol en<: barke na Govori se amesío Paskieviča 9 v U r s i č e n i ; Lu da bo Menšiko' Rusovék Ko so se m m or ju se bojo s stirimi pomnožile. u nu pokloniU turski poslanci dan Zem opoldne je bil tukaj tak vihar s točo in ploho, da nobeden kaj tacega ne pomne in je vse mislilo, da se bliža iz Beligrada austrianskemu vojskovodju Fl sodni dan; kozolce je metal, strehe odkrival in dimnike prijazno sprejeti, ne tako pa poslanci serbske vlade u 9 so bili razderal, da je bilo joj; na farni cerkvi je križ, kteri Pri Kronštadtu se ni bilo b vojske. Maršal N si je gotovo že marsikteri nevihti obránil, zavil, in v p je pa unidan pisal svoji vladi, naj dovolí K tadt napasti, kar mu je nek dovolila. Njemu na po Fran » bližnji okolici je 200 let stari hrast s korenino izruval in na stran vergel. Sreća le, da ta uima ni več kot moč pride nanovo 20.000 Francozov in An kake 3 minute terpeia, sicer bi ne bila v Celji nobena coze bo peljal general Baraguey d Hilliers streha na hiši ostala. Toča ni tukaj veliko škodovala, slavnega polkovnika Karam « • « 11 1 1 V • 1 « v • V • « « . « .. . v . . . 9 9 Truplo ki je padel pri Ka- ker je le redko med dežjem padala, več pa je škodovala rakulu, so našli vlaški kmetje; peljano je bilo potem v pri sv. Uršuli in v Dramljah. Iz Ljubljane. Mestni odbor je v predvčerajni seji Petrograd. armado, Ijudst Na Š pa nj skem je ostal punt le med kjer ne vdeležuje. Že veliko let se eklenil: naj se mestoa kasa pri derzavnem zajemu vdo- se razrušuje ta dežela po prekucijah, kterih glavarji so leží z 30.000 fl. ; kako naj se pa ta reč izpelje in tište vseskozi generali, in le, če kak mo cbligacije, ki jih že ima ali ki jih še le bo dobila, obernejo general kra J© sa novi zajem, je izročeno posebnemu odboru, v kterega mir 9 na stran stopi in vlada deželo s krepko roko, kakor tacega moža ni v ministerstvu, ni miru. Kaj so voljeni bili gospodje: Lukman, Miihleisen, Gre- bo konec tega punta, se tedaj ne vé. Ustajniki so se gel 9 H o 1 z e r in d r. R u d o 1 f. Stražišće nekdanje proti Ara nj obernili Pogovori vredništva narodne straže, ki je bilo zidano leta 1848 ob vertu deželnega poglavarja, bojo ob kratkem poderli. — Gosp. dr. Klun je prejel za bukve „Denkmal der Unterthans-treue des Herzogtbums Krain", ki jih je poklonil svit- Jemu bavarskemu vojvodu Maksimiljanu, sreberno sve- ktere pôle omenjenega rokopisa na ogled. vínjo z zahvalni spomin # Gosp. D. Š.: Še nismo přejeli obljubljene slike; kje hodi? Gosp. iz Puš ave: Prosimo, da nam blagovoljno posijete ne- Stan kursa na Dunaji 13. julia 1854. Novičar iz mnogih krajev t 5 Po sklepu Nj. veličanstva od 5. t. m. je dunajski bank k 9 n a j > postávám primerne pre dp atrijanske d mlj • • V d u po pis e ljudém daje kar naj več more, svojim čila (Vorschusee) na au- ) bli ga ci j e velikosti Obligacije deržavnega dolga 2 « 99 99 4 in na Po in premoznosti dcžel pričakuje vlada večje ali manjše vde ležfce pri sedanjem zajemu; tako slišimo, da iz češki 85 ?/ 74'/ 68 55 42 Oblig. 5% od leta 1851 B 102 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 . 227 . 126 '/, 4 3 27 fl.| Esterhaz. srećke po 40 fl. 85'/4 fl» 29% » 30 i w Zajemi od leta 1834 . 1839 . 1854 . v> Y> 99 99 99 99 Windišgrae. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini. 99 99 99 99 20 „ » 20 99 99 10 „ V 99 9T) 99 2 99 89'/, 2 99 8 99 ioy4„ Napoleondor (20frankov)10 fl. 15 Suverendor.......18fl. Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 53 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 32, fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.