PODLISTEK,  Pismo iz Dalmacije. Fr. F nk Pa^e.) Med tem je čas }>otekal, in morali smo se vrniti. Pot v Sibenik je bila še dolga, in hoteli smo se tudi Se vstaviti v Skradinu. Se pogled na slap, da bi si y.so krasoto vtisnili v spomin, in hajd naprej, ali prav za prav nazaj. V Skradin smo jo mahnili peš. Našel se je ta- koj fant, ki je bil pripravljen, gaziti nam pot v doli- no do ceste. Pot se vije ob vodi mimo velikanskih mlinOv. Prostor za mline je vsekan v skalo. Ni bilo treba staviti hiš; tuintam so je našla celo naravna votlina v skalovju, torej je bilo Se manj dela. Za delo prebivalci na jugu itak ne marajo dosti, nekaj zato, ker je prevroče, nekaj pa tudi zato, ker kmetskega dela skoro nič ni. Polja se nahajajo le redkokje. Kraška zemlja je silno nerodovitna, in zategadelj je le tu in tam med skalami košček rdečka- s(e prsti. Pa6 pa imajo ljudje v ravnini mnogo vinogradov, saj se prideluje v Dalmaciji dosti vina. Misliti pa ne smemo na vinograde, kakoršni so pri nas. Med kamni in skalami je našel človek malo prsti, in vsadil je vinsko trlo. Dola v teli vinogradih ni mnogo, pomladi rez, in pntem je malodane konec. Trsje ne vzrasto visoko, torej ni trcba pristaviti kolov.i Pogrebsti trsja itak ni mogofie; rodovitna plast je zelo tanka, .spodaj pa j,e le gola pečina. Vkljub neugodnostim pridelajo v teh krajih precej vina, kar pa kmetom ne koristi mnogo zaradi nizkih vinskih cen. Iz- borno rdeče vino smo dobili po gostilnah za 30 vin. liter. So seveda tudi dražje vrste osobito belega vina. Splošno pa glede ceno ni veliko razlike. Kinetje imajo torej kaj malo dela na polju in v vinogradu, pa tudi žive jako skromno in siromašno. Tako razdrtih koč, kakor v Dalmaciji, menda ni videti kmalu. Za oblekc pa gre ves zaslužek. Ce doma še tako slabo žive, o praznikih navesijo nase zlatih uhanov in verižic, da se človek kar čudi. Videli smo nekoč žensko v raztrgani, umazani halji. Imela pa je krasne velike, zlate uhane, in neki moj spremljevalec je dejal hudomušno: ,,Za vso žensko bi ne dal vinarja, pa se tako nališpa!" Premišljevaje običaje ljudstva, smo polagoma dospeli do pokopališča mesta Skradina. Tudi pokopališča niso našim niC kaj podobna. Tukaj ni mogoče, izkopati za vsakega mrliča posebne jame, ker je povsod skalovje, in bi prireditev potrebne posamezne votline trajala predolgo in stala prevefi denarja. Zato so napravili v tla vel'ko prostorno jamo, katero zatvorijo s kamenimi pioščami. Bogataši imajo seveda svoje, posebej izklesane grobove. V veliki skupni grob polagajo mrliča poleg mrliča celo vrsto let. Telesa se v tej kameni kleti le nekako posuše. Pokopališfe torej na zunaj no kaže obilico grobnih gomil, ampak vidijo so le kamenene plošfie na tloh. Od pokopališča je Se par minut do mesta. Skradin je bil nekdaj ghivno mesto nekdanje rimske provincije, Liburnije, in stari Rimljani so imeli tukaj važno postojanko. Poiem jo prišla dežela Benečanom v pest, in ta trgovski narod je vladal tod, dokler se ni pozneje Dalmacija priklopila našemu cesarstvu. Turki so moi?to večkrat oblegali. Nad mestom stoje razvaline starega gradu, o katerem se pa ne ve za gotovo, kdo ga je dal postaviti. Mestni prebivalci žive v samoti sami zase. Iz Sibenika privozi dan za dnevom poštni parobrod; to je edina vez s svetom. Daleč na okoli ni CloveŠkih naselbin, semkaj tudi malokdaj pride popotnik. Brod za prevoz tujcev k slapu je od mesta precej oddaljen. Cerkva ima Skradin več. V glavni cerkvi nam je cerkovnik pokazal z zlatom obloženo podobo Marije. Podoba je drugače skrita za zaveso, le tujcem jo cerkovnik odgrne, in zato pričakuje — darilo. Drugih zaniraivosti v mestu ni najti, le zunaj mesta je ob cesti majhen, a lep gozdič južnih dreves. Vprašamo meščana, kje najdemo najboljšo gostilno. Pokazal nam je zakajeno poslopje, v katero nas ni nič kaj mikalo. Takoj se je pokazal gospodar, in nam odprl svojo sobo v prvem nadstropju. Za obed nam je prinesel juho in neko mesnato jed. Juhe nisem mogel jesti. ker je bila skuhana po laškem načinu in za laški okus, pri mesu pa ni bilo mogoče jiovedati, kaj bi naj to bilo. Segel sem pa po izvrstnem grozdju, ki je bilo na mizi. Gospodar je imel tudi star godbeni avtomat. Igrali smo vse komade po dva-, trikrat, in čas je minul. Sedaj še malo po mestu! Hiše se vidijo po duevu, kakor izumrle. Zaradi vročine so vsa okna zatvorjena z leseniini zaklopki, in na ulicah je le malo ljudi. Pravo življenje se začne šele proti večeru. Pri obali nas je osobito zanimala velika trinadstropna hiša z napisom: ,.Hotel Liburnia". ,,Krenimo notri," si mislimo, in hajd v vežo. Žive duše nikjer, sobe vse odprte, pa brez oprave. Napotili smo se v prvo nadstropje. Isti prizor! Tako tudi v drugcm in tretjem. Da bi si vse ogledali, srao še potrkali na vrata v podstrešju. Vrata &e odpro, in prikaže se stara žcna. Povedala nam jo. da ..hotel" ne služi ve6 svojemu namenu. Bilo je menda premalo tujcev, katerim je bi- la v prvi vrsti namenjena hiša, zato so jo potem zajmstili. Sedaj je velika hiša prazna. Starka nam je hotela od nekod prinesti vina, pa smo se poslovili. Pred edino kavarno smo potem 6akali na naš parnik. Blizu kavarne stoji občinska hiša, zelo veliko poslopje, katero pa služi tudi za privatna stanovanja, in ima še v prvem nadstropju čitalniške prostore. V dalmatinskih mestih so povsod čitalnice, in sicer hrvaške in srbske. Te hiše je spoznati že od daleč na drogu za zastavo nad napisom. Ob nedeljah in praznikih vihrajo zastave, na veliki petek katoličani celo ovijejo droge s črnimi traki. Za občinsko hiSo je šola, in na drugi strani ceste župnišče. K nam je počasi prilomastil siten starček, in je spravil nekaj nemških besed na dan. Znal pa ni mnogo več, kot nGute Nacht" in ^lch habe die Ehre", zato pa je to gonil tako dolgo, dokler smo se ozirali na reko, koder je imel pripluti parnik. Kratek žvižg, in v par minutah se je že prikazal rešitelj, ter nas yzel na krov. Odpravili smo se zopet v Sibsnik. (Dalje prih.)