KRONOLOGIJA NOTRANJSKE SKUPINE
MITJA GUŠTIN 
Posavski muzej, Brežice
Različno vrednotenje železnodobnih arheoloških ostalin s področja No­
tranjske je bila spodbuda za izdelavo kataloga vsega dosegljivega arheolo­
škega m ateriala izkopanega v preteklosti na Krasu in Notranjskem. Katalog 
je v študijskem letu 1971-72 izdelala skupina študentov arheološkega semi­
narja FF v Ljubljani.1
S pripravo kataloga in izdelavo kronološke sheme smo hoteli prikazati 
ter poudariti značilnosti notranjsko-kraškega prostora, predvsem pa osvetliti 
mesto notranjsko-kraške skupine med jasno opredeljenim dolenjskim prosto­
rom, svetolucijsko halštatsko in kasneje idrijsko latensko skupino na eni ter 
istrskim in japodskim ozemljem na drugi strani.2
Izraz notranjska skupina (zaradi upoštevanja kraških najdišč uporabljamo 
lahko tudi izraz notranjsko-kraška skupina) tem elji na že v preteklosti opa­
ženih posebnostih te kulturno-zgodovinske skupnosti, ki predstavlja z najdišči 
Škocjan, Šmihel, Tržišče pri Cerknici, K rižna gora in drugimi m anjšim i naj­
dišči pomembni del velike jugovzhodne predalpske prazgodovinske železno- 
dobne skupnosti.3
Ozemlje obravnavane skupine obsega dve različni geografski regiji: Kras 
in Notranjsko. K raška planota sega od Tržaškega zaliva do Vipavske doline; 
na črti Razdrto—Rodik meji na Notranjsko. Notranjsko sestavljajo tri večje 
geografske enote: N otranjsko podolje, področje Pivke in Brkini z Reško doli­
no. Ozemlje Notranjske je na jugovzhodu omejeno s Podgrajsko dolino s Snež­
nikom, na severozahodu pa s Hrušico ter Nanosom in kraško planoto.4 Po-
1 P ri izdelavi kataloga so sodelova­
li: B. Teržan, D. L under, N. Trampuž, 
M. Marič, J. D ular in M. Guštin. Delo so 
nam omogočile ustanove: Narodni m u­
zej v L jubljani (dr. S. Gabrovec, dr. V.
Stare), N aturhistorisches Museum, Wien 
(dr. W. Angeli, dr. F. E. Barth, dr. E. 
Rutkay), Museo Civico di Storia ed Arte,
Trieste (dr. L. Roaro-Loseri, G Righi) 
in N otranjski muzej, Postojna (M. U r­
leb). Vsem, predvsem pa prof. dr. S. Ga­
brovcu se na tem m estu najlepše za­
hvaljujem o za iskreno pomoč in prijaz­
no spodbudo.
2 Članek o kronologiji in m estu no­
tran jsk e skupine je nekoliko skrajšana 
diplom ska naloga (M. Guštin. Predlog za 
razdelitev železne dobe na N otranjskem 
in Krasu, L jubljana 1972, tipkopis) ter 
bazira na vsem dosegljivem arheološkem 
gradivu tega območja.
3 Cfr. S. Gabrovec, AV 15-16 (1964- 
1965) 25; predvsem pa predgovor k M. 
U rleb, Inv. Arch. 11 (1969) Jugoslavija, 
Y 99—Y 108.
4 A. Melik, Slovensko Primorje
(1960) 188 se. Isti, Posavska Slovenija
(1959) 511 ss.
stojnska vrata, Cerkniška kotlina in pa dolini Pivke in Reke predstavljajo 
naraven prehod iz balkanskega oziroma panonskega sveta k jadranskemu 
morju; na eni strani v Kvarnerski zaliv, na drugi pa na obalo Tržaškega za­
liva, od koder je vodila pot dalje v Padsko nižino.
Specifične lastnosti notranjsko-kraškega ozemlja so omogočile intenzivno 
poselitev že v najstarejši dobi človekove prazgodovine — v paleolitiku. Arheo­
loške ostanke tega časa imamo številno izpričane v jamah Pivške kotline, de­
loma pa tudi v drugih jamskih najdiščih do roba kraške planote ob jadranskem 
morju. M aterialni ostanki pričajo o prisotnosti človeka na ozemlju Notranj­
ske in Krasa že od končnih faz starejšega paleolitika dalje; strnjeno do pre­
hoda v mezolitik.5
Razcvet jadransko-m editeranskega neolitika pa je močno spremenil po­
dobo poselitve našega prostora. Neolitska jamska najdišča so- izključno kon­
centrirana na obmorski Tržaški Kras, medtem ko iz Notranjske in pravega 
Krasa ne poznamo nobenih zanesljivih ostankov mlajše kam ene dobe.6 Najdbe 
eneolitskih in bronastodobnih kultur so v jamah notranjsko-kraškega prostora 
relativno dobro zastopane, vendar pa nam, razen v nekaj prim erih, pomanj­
kanje kom parativnega gradiva onemogoča kakršnokoli detajlnejšo klasifika­
cijo dotičnih najdb.7
Prodor žarnogrobiščnega človeka v Posavje in Podravje je sprožil osno­
vanje pomembne postojanke v Škocjanu, ki predstavlja enega najpomembnej­
ših veznih členov kulturne izmenjave med Italijo in Podonavjem. Tej posto­
janki je sledila v 8. stol. p. n. e. intenzivna poselitev vsega notranjsko-kra­
škega področja, sprožena vsled velikih migracij tistega časa, spremembe proiz­
vajalnih in družbenih stru k tu r ter pogojena z naravnimi geografskimi pogoji.
Arheološke najdbe nosilcev kulture žarnih grobišč in železnodobnih kul­
tu r na N otranjskem in Krasu smo razdelili na osem širših kronoloških sto­
penj — N otranjska I do VIII. Stopnja Notranjska I je žarnogrobiščna, ostalih 
sedem pa predstavlja starejšo, halštatsko (Notranjska II—VI) in mlajšo, laten­
sko (Notranjska VII—VIII) železno dobo.
NOTRANJSKA I
P rva stopnja - — • Notranjska I — označuje žarnogrobiščno poselitev. Za­
stopana je predvsem v Škocjanu: v bogatem depoju iz Mušje jam e in na gro­
bišču pod Brežcem. Depo je izčrpno objavil J. Szombathy,8 grobišče pa je pu­
blicirano le s skromnim izborom tipičnih pridatkov brez grobnih celot.9 Ker 
nam niso bile, razen nekaj izjem, na razpolago grobne celote, bomo skušali 
opozoriti le na nekaj pomembnih kulturnih in kronoloških elementov v boga­
tem škocjanskem gradivu. D etajlnejša razčlenitev in prezentacija stopnje No-
5 Cfr. F. Osole, A V 15-16 (1964-65)
9 ss.
6 Cfr. F. Leben, A V 18 (1967) 43.
7 Npr. P redjam a: J. Korošec, A rh e­
ološke ostaline v Predjami, Razprave
SAZU 4/1 (1956); Tominčeva jam a: F. 
Müller, Z eitschrift d. Deutschen u. 
Österr. Alpenv. 21 (1890) 193 ss.
8 J. Szombathy, M PK 2 (1912) 127 ss.
5 C. M archesetti, I Castellieri pre- 
istorici di Trieste e della Regione Giulia 
(1903) T. 15: 7—24; 16: 1—15, 18; 17: 8,9, 
13, 19, 21.
Cfr. tudi F. Holste, Zur Chronolo­
gie der südosteuropäischen Depotfunde 
der U rnenfelderzeit (1962) T. 37.
tranjska I bo mogoča le z obdelavo celotnega gradiva 320 grobov iz nekropole 
pod Brežcem.1 0
Žarnogrobiščne najdbe iz Škocjana pripadajo m lajši stopnji KŽG — 
H aB ,1 1 vendar pa im ajo nekateri predmeti še tradicijo starejše — Ha A — 
stopnje, npr. kačasta fibula italske variante, sulične osti s plam enastim li­
stom1 2 in velike ločne fibule z dvema gumboma (sl. 1: 2, 3). Značilni elementi 
zgodnje H aB stopnje so sulične osti okrašene z vrezanimi pasovi črt in pol­
krogi (npr. sl. 1: 1). Tovrsten okras se pojavi v začetni stopnji m lajše KŽG ■ — • 
Ha B 1 — na širokem področju od Francije preko Švice in Nemčije do jugo- 
vzhodno-alpskega prostora ter severne Italije. Razen na suličnih osteh.1 3 je 
ta ornament pogost na značilnih iglah z jajčasto glavico, ki predstavljajo vo­
dilno obliko Ha B 1 horizonta v srednjeevropskem prostoru.1 4 Enak ornam ent 
imamo v škocjanskem depoju in v grobu pod Brežcem tudi na dveh fragm en- 
tiranih lokih fibul z dvema gumboma (sl. 1: 2, 3), kar potrjuje datacijo teh 
fibul v zgodnji horizont H aB stopnje.
Od redkih grobnih celot iz škocjanskega grobišča pod Brežcem, ki so danes 
na razpolago v tržaškem muzeju, moramo uvrstiti grobova 81 in 217 med 
najstarejše grobne celote v Škocjanu. Fibula z dvema gumboma je značilen 
predstavnik Ha A 2 — H a B 1 stopnje, fibula očalarka, ki jo tudi vsebuje grob 
81, pa opredeljuje to grobno celoto v Ha B 1 horizont. Igli s čebuličasto gla­
vico in enogrba britev tipa Oblekovice iz groba 217 pa so prav tako tipični 
predstavniki Ha B 1 stopnje; deloma pa jih lahko najdemo tudi še v Ha B 2 
stopnji.1 5
1 0 V diplom ski nalogi (op. 2) je stop­
nja N otranjska I na podlagi gradiva iz 
depoja detajlno obdelana, vendar pa bo­
do šele grobne celote iz Brežca omogo­
čile natančno časovno in kultum o-zgo- 
dovinsko razdelitev gradiva te stopnje; 
posebno pa odnos oz. prehod med I. in
II. stopnjo notranjsko-kraške kronolo­
gije.
1 1 F. Holste, PZ 26 (1935) 70. G. v. 
M erhart, Bonn. Jhb. 147 (1942) 4.
1 2 K ačasta fibula podobnega tipa 
nastopa v stopnji Rim -C olli Albani I 
oziroma Terni I, izvira pa iz siciljanske- 
ga tipa stopnje P antalica II. Cfr. H. 
M üller-K arpe, Beiträge zur Chronologie 
der Urnenfelder zeit nördlich und süd­
lich der Alpen, RGF 22 (1959) 23 s in 
sl. 33: 10.
Sulične osti s plam enastim listom 
najdem o v depojih m lajše Grossmugl 
(Ha A 2) stopnje, npr. Čermožišče, Špu­
re, Augsdorf. Cfr. H. M üller-K arpe, o. c. 
108 ss, T. 134: 20—23; 131: 21; 129: 18—20.
1 3 Prim ere suličnih osti z vrezanim i
pasovi črt in polkrogov je delno zbral 
R. de Marinis, E stratto da »La V eneran­
da Anticaglia« — In m em oria di A risti­
de C alderini (Pavia 1970) 64 ss. N avede­
nim prim erom je treba dodati še sulični 
osti iz H ilgensteina in H indenburga: H. 
M üller-K arpe, Die Vollgriff Schw erter der 
U rnenf elder zeit aus Bayern, M ünchner 
B eiträge zur Vor- und Frühgeschichte 6
(1961) 50, op. 2 in 65, T. 53: 8.
1 4 Igle z jajčasto glavico in opisanim 
okrasom je kartiral W. Kimmig, Die 
U rnenfelderkultur in Baden, RGF 14 
(1940) 108, liste 22 na st. 203; m anjkajo 
zahodnobalkanski prim erki: V elika Go­
rica (F. Stare, Inv. Arch. 1 [1957] Jugo­
slavija, Y 7: 13; Y 8: 2), D onja Dolina 
(Z. M arič, Glasnik Sarajevo 19 [1964] 
T. 1: 12), Kompolje (Arheološki muzej 
Zagreb, neobjavljeno) in Dobova (Posav­
ski m uzej, Brežice). D atacijo teh igel na 
vsem srednjeevropskem prostoru cfr. H. 
M üller-K arpe, Beiträge, 131.
1 5 Fibule z dvem a gum bom a je zbral 
in obdelal Š. Batovič, Diadora 1 (1959) 
37 ss, k a rta 5. Za igli s čebuličasto gla­
vico in pa enogrbo britev cfr. H. M üller- 
K arpe, Bayer. Vorgeschichtsbl. 23 (1958) 
5 in A. Jockenhovel, Die R asierm esser in 
M itteleuropa, Prähistorische B ronzefun­
de, Abt. 8, Bd. 1 (1971) 207.
K arta 1. Pregled obravnavanih najdišč na N otranjskem in K rasu
Cart. 1. M appa delle looalitä archeologiche trattate della N otranjska (Camiola
Interna) e del Carso
Posebno pozornost v škocjanskem depoju zaslužijo tudi bronasti kratki 
polnoročajni meči (npr. sl. 1: 4). Na Balkanu se v razvitem Ha B obdobju 
pojavi vrsta kratkih bronastih jezičasto ročajnih mečev, ki so lastni samo 
balkanskim kulturam . Na začetek razvoja teh mečev smemo zaradi enostavne 
izdelave, jezičastoročajne konstrukcije ter izrazitega rebra postaviti primerke 
iz Debelega Brda, Donje Doline, Lašve in Matijevičev.1 6 Tem mečem sledita 
dva tipa: polnoročajni meči tipa Škocjan - Kulen Vakuf in pa jezičastoročajni 
meči tipa Veliki Mošunj - Tešanj.1 7 H. Miiller-Karpe uvršča meče tipa Škocjan-
1 6 Debelo Brdo: W MBH 4 (1896) 60 s, 
sl. 162; D onja Dolina: Glasnik Sarajevo 
19 (1964) 27, T. 3: 20; Lašva: W M BH 4 
(1896) 187 s, sl. 4; M atijeviči: Arheološki 
muzej Zagreb, neobjavljeno. Sem sodi 
tudi meč iz K ostela pri Bihaću: B. R au- 
nig, Zbornik K rajiških m uzeja 3-4 
(1968/69) 23 ss, sl. 1-2.
1 7 Meči tipa Škocjan — K ulen Va­
kuf so: Škocjan (sl. 2: 4, Szombathy, 1 . c., 
sl. 72—78), Benkovac (D. G arašanin,
Vesnik voj. muz. 5 [1958] 18), K ulen Va­
kuf (W M BH 11 [1909] 95 s, T. 18: 1); k 
mečem tipa Tešanj — Vel. Mošunj pa 
prištevam o: Tešanj (VM BH 11 [1909] 60, 
sl. 9, cfr. tudi F. Stare, A V 8 [1957] 211 s, 
T. 8: 1), Vel. M ošunj (Glasnik Sarajevo 
25 [1913] 325, sl. 4), P aklina kod Bugojna 
(ibid., 328, sl. 5), neznano najdišče (NM 
Beograd — D. G arašanin, 1 . c., 9 ss, T. 2: 
1, 2).
NOTRANJSKA I
1 ČEPNA R KNEŽAKU
2 DOLNJI ZEMON
3 GRADIŠČE R CERKNICI 
L GRADIŠČE R KNEŽAKU
5 KAL
6 KRIŽNA GORA
7 METULJE
8 POVIR
9 PRESTRANEK
10 SLAVINA
1 1 SOCERB
1 2 S V . KATARINA
1 3 SVETO 
U SUŠICA
1 5 ŠKOCJAN
1 6 ŠILENTABOR 
17ŠMIHEL
1 8 ŠTANJEL
1 9 ŠT ORJE 
20TRNOVO
21 TRŽIŠČE
2 2 ULAKA
23 UNEC
IV V I
Tabela 1. Pregled želeenodobnih najdišč na N otranjskem in Krasu. Številke pred 
imenom najdišča se nanašajo na karto razprostranjenosti najdišč notranjske skupine
Tabella 1. Q uadro delle localitä dell’Etä del ferro nella N otranjska e sul Carso. 
I num eri indice che precedono la localitä sono in rifferim ento con la cartina della 
diffusione delle localitä del gruppo preistorico della N otranjska
Kulen Vakuf v srednji horizont Ha B stopnje ter jih časovno postavlja pred 
skupino mečev tipa Veliki Mošunj -T ešanj.1 8 Meč tipa Veliki Mošunj -T ešanj, 
ki ga hrani Narodni muzej v Beogradu, im a identičen okras kot ročaji mečev 
oziroma nožnice iz škocjanskega depoja, k ar dopušča možnost, da se oba tipa 
mečev pojavljata sočasno.1 9 Ta razvoj kratkih bronastih mečev je lasten samo 
balkanskem prostoru in najdba kalupa za vlivanje nožnice na najdišču Vrelo 
Rame samo potrjuje misel, da je treba iskati delavnice teh mečev na pod­
ročju med robom jugovzhodnih Alp in bosanskim prostorom.2 0
1 8 H. M üller-K arpe Vollgriffsch­
w erter 69 ss; v isti čas uvršča tudi Z. 
Marič, Posebna izdanja IV, Centar za 
balkanološka ispitivanja 1 (1964) 179,
T. 2: XI.
1 9 Sočasnost v okviru Ha B 2 stop­
n je poudarja že H. M üller-K arpe, o. c.
2 0 V. Curčič, W M BH 8 (1901) 50, sl. 
4—5. Opozoriti m aram o na najnovejšo 
obdelavo polnoročajnih m ečev K. Vin-
30 A r h e o lo š k i v e s t n ik
465
Sl. 1. Škocjan, najdbe iz depoja, 1, 3—4 in grobišča 2. Različno merilo po J. Szom- 
bathyju, F. H olsteju in H. M iiller-K arpeju
Fig. 1. Škocjan: reperti del deposito 1, 3—4 e della necropoli 2. Scala diverse secondo 
J. Szombathy, F. Holste e H. M iiller-K arpe
Žarnogrobiščna stopnja Notranjske je omejena predvsem na Škocjan (de­
po in grobišče), v isti čas pa spadata še srpa iz Kala in Tržišča p ri Cerknici 
ter obesek v obliki sončnega kolesa iz Tominčeve jame pri Škocjanu.* 2 1
Za gradivo iz Škocjana imamo najbližje prim erjave v starejšem delu gro­
bišča SAZU v Ljubljani (predvsem igle in britvi tipa Oblekovice).2 2 Najdbe 
iz Ljubljane in iz ruško-dobovske skupine žarnih grobišč ter tudi večina škoc­
janskega gradiva izvira in ima tesno povezavo s srednjeevropskim podonav­
skim žamogrobiščnim jedrom (npr. igle, sulične osti, čelade s kristo oz. gum­
bastim zaključkom, fibule očalarke).2 3 Ločne fibule z dvema gumboma in 
kratki bronasti meči tipa Škocjan - Kulen Vakuf nam kažejo skozi vso stop­
njo močan vpliv balkansko-jadranskega prostora; najm lajše žarnogrobiščne 
najdbe iz nekropole pod Brežcem pa pričajo o intenzivni povezavi Škocjana 
z italskim prostorom v zgodnjem H aB 3 horizontu.2 4
Najmlajšo stopnjo KŽG • — ■ Ha B 3 (8. stol.) v smislu H. M iiller-Karperjeve 
klasifikacije — smo razdelili v starejši, ža rn o g ro b išč n i in m lajši že le zo d o b n i 
del. Starejši del je zaradi svoje izvorne povezanosti z gradivom Ha B 2 stopnje 
in deloma še H aB 3 stopnje vključen v našo stopnjo Notranjska I ter je so­
časen s starejšimi grobovi stopnje Ljubljana II a, ki jo karakteriziraj o pred­
vsem grobovi 22, 38, 39, 40 z žarnogrobiščnimi elementi ter najstarejšim tipom 
igel s stožčasto glavico.2 5 M lajši del H aB 3 stopnje pa označuje vrsta železno- 
dobnih gradišč in nekropol, ki se pojavijo tekom 8. stol. na širšem jugovzhod- 
nopredalpskem prostoru in je na ozemlju notranjsko-kraške skupine karakte­
riziran s prehodno stopnjo Notranjska II a in čisto železnodobno stopnjo Not­
ranjska n b.
Absolutno pa je stopnja Notranjska I opredeljena v čas H. M iiller-Karpe- 
jeve Ha B stopnje, tj. v čas od 10. do 8. stol. pr. n. št.
ski-G asparini, Adriatica praehistorica et 
antiqua (1970) 167 ss, k je r se dotakne 
tudi problem a mečev tip a Škocjan — 
K ulen Vakuf in Tešanj — Vel. Mošunj.
21 Srpa: M. Guštin, K atalog No­
tranjske — v pripravi; obesek: F. Müller,
1. c., sl. 28.
22 Npr. grobovi 3, 11, 12: F. Stare, 
Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, 
Dela SAZU 9/7 (1954) 9 ss.
23 Cfr. gradivo iz Škocjana, ki je 
objavljeno v delih cit. v op. 8 in 9.
2 4 V čas zgodnjega Ha B 3 horizonta 
uvrščamo predvsem m eče italskega tipa, 
polmesečno britev in bronasto tulasto 
sekirico z vdetim železnim rezilom: C. 
M archesetti, o. c., T. 15: 7, 9, 13, 24.
25 Za kronologijo grobišča L jubljana 
— SAZU cfr. S. Gabrovec, A V 24 (1973) 
341 ss. Igle s stožčasto glavico iz ljubljan­
skih grobov 22 in 38 (F. Stare, o. c., T. 20: 
5; 33: 4) in grobov iz N ina (F. Stare, A V
8 [1957] 213, sl. 4: 2; Š. Batovič, Arch, 
lug. 6 [1965] sl. 11) in Z adra (Š. Bato­
vič, Inv. Arch. 4 [1962] Jugoslavija, Y35: 
2) predstavljajo naj starejše prim erke to­
vrstnih igel na severno jadranskem pod­
ročju. Navedeni grobovi iz L jubljane kot 
tu d i grob 14 iz N ina sodijo še v sklop 
žam ogrobiščnega horizonta in se ne sa­
m o po pridevkih temveč tudi tipološko 
razlikujejo od m lajših, drobnejših v a­
ria n t istega tipa igel, ki se pojavijo sre­
di 8. stol. na vsem sevem ojadranskem 
obm očju (karta 2). Om eniti je treba po­
jav igel s konično glavico lokalne va­
rian te iz kolišča v Ripču (W. Radimsky, 
W M BH 5 [1897] T. 20: 36) in dalm atin­
skih najdišč Grude (F. Fiala, W MBH 6 
[1899] 148 ss, sl. 4—5) in G orica (Ć. T ru- 
helka, WMBH 8 [1901] T. 2: 4—6) katere 
se zaradi lokalne izvedbe razlikujejo od 
k artira n ih prim erkov na k arti 2, časovno 
pa sovpadajo verjetno z najstarejšim i 
ljubljanskim i in libum ijskim i prim erki.
3 0 *
467
K a rta 2.
- > ■ R azprostranjenost igel s stožčast« glavico k o t npr. sl. 3: 2
O Razprostranjenost enozankastih fibul s trakastim , usločenim lokom k o t npr. T. 4: 9 
Cart. 2. D iffusione delle spüle a caipocchia a cono come in fig. 3: 2- 
Diffusione delle fibule a u n a m aglia daU’arco a nastro ricurvo come il T. 4: 9
Igle s stožčasto glavico:
1. N ovilara - Molaroni, gr. 105. E. B ri- 
zio, Mon. A nt. 5 (1895) 339, T. 8: 13
2. Bologna - S. Vitale, gr. 776. H. MÜ1- 
ler-K arpe, Beiträge, T. 65: G 10
3. Imola, gr. 1. G. B erm ond M ontana- 
ri, Civilta del Ferro, Documenti e 
Studi, Vol. 6 (Bologna 1960) 137, T. 
3: 4
4. Castelleto Ticino. (Racolta Garova- 
glio) Museo Archeologico di Como
5. S. M aria Vergosa: najdišči Selva
Buggia in Villa Canepa. V. Barelli, 
Riv. arch, della Provincia di Como 
25 (1884) 4
6. S. M artino (Gavardo). P. Simoni, 
Annali del Museo Gavardo 3 (1964) 48
7. Vadena (Pffaten). E. Ghislanzoni, II 
sepolcreto di Vadena, Mon. Ant. 38 
(1940) 315 ss, si. 4
8. Este - Via S. Stefano, gr. 132, 136, 154, 
279. H. M üller-K arpe, Beiträge, T. 
90: C 1-2; 99: B l, 93: A 4; 94: C 3
9. G em einlebam . J. Szom bathy, MPK 
1 (1903) 54, Fig. 8
10. Frög (Breg). W. M odrijan, Carinthia 
I 147 (1957) Abb. 2: 14— 15
11. S. Vito al Tagliamento. Museo A r- 
cheologioo di Trieste. G. Righi, Aqui- 
leia Nostra 44 (1973) 221 ss, fig. 4, 6
12. Tolmin. S. Gabrovec, G odišnjak 8, 
Centar za balkanološka ispitivanja, 
knjiga 6 (1970) T. 10
13. L jubljana — SAZU, gr. 22, 38, 135, 
174. F. Stare, Ilirske najdbe železne 
dobe v Ljubljani (1954) T. 20: 5; 33: 
4. I. Puš, 2 arnogrobiščna nekropola 
na dvorišču SAZU v L ju b lja n i (1971) 
T. 19: 1; 28: 5
14. Tržišče ipri Cerknici. Sl. 3: 2 a-e
15. Šmihel, gr. 73. T. 4: 8
16. Škocjan, C. M archesetti, I Castellieri 
(1903) T. 15: 18, 22
17. Picugi, gr. 55. A. Amoroso, A tti e 
m em . 5 (1889) 238, T. 7: 15
18. Vače. F. Stare, Vače (1955) T. 38: 14
19. Mokronog - Slepšek. NM L jubljana
20. Podzemelj. NM L jubljana
21. Kompolje, gr. 182. A rheološki muzej 
Zagreb
22. Grom ačica (Rab), gr. 2, 5. R. M atej- 
čič, Diadora 4 (1968) T. 9
23. Klačemica kod Jablanca. J. B run- 
šmid, VHAD 5 (1901) T. 1
24. Nin, gr. 6 in 24. Š. Babović, Arch. 
Iugoslavica 6 (1965) Abb. 11: 5; 12: 
2—3
25. Zadar. Š. Batovič, Inv. Arch. 4 (1962) 
Jugoslavija, Y 35: 2
26. Isilamgrčki. Ibidem, te k st k št. 2
27. Vlaško polje. Ibidem, te k st k št. 2
28. Donja Dolina. Z. M arič, Glasnik, Sa­
rajevo 19 (1964) T. 5: 9
Enozamkaste fibule s trakastim , uslo­
čenim lokom:
1. N ovilara - Molaroni, gr. 57. E. Brizio, 
Mon. Ant. 5 (1895) 129 s, sl. 16, 16 a
2. Este - Via S. Stefano, gr. 38. H. Mül- 
ler-K arpe, Beiträge, 283, T. 94: A 7
3. Agro Concordiese, spodarična najdba. 
F. Anelli, A tti dell’Academ ia Udine, 
Ser. VI, 13 (1954—57) 23, T. 8: 7
4. S. Vito al Tagliam ento, iz grobov. 
Museo Archeologico, T rst
5. Tolmin, gr. 374 in 387. G oriški muzej, 
Nova Gorica — neobjavljeno
6. Most na Soči (Sv. Lucija), gr. 2103. 
C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 
(1893) T. 12: 4
7. Wildon, depojska najdba. H. M iiller- 
K arpe, Beiträge, 283, T. 144: A l
8. L jubljana - SAZU, gr. 144. I. Puš, 
Razprave SAZU 7/1 (1971) 37 s, T. 
21: 13
9. Šmihel, gr. 69. T. 4: 9
10. Škocjan, iz grobov. C. M archesetti, 
I Castellieri (1903) T. 16: 13
11. Beram , gr. 76. C. Moser, Siebenter 
B ericht der prähist. Comm. 89/1884, 
A bth. I, 343, T. 5: 14
12. Picugi. Arheološki muzej Istre, Pula
13. Prozor, sporadična najdba. Š. Ljubič, 
Popis (1889) T. 19: 68
14. Severna Dalm acija, neznano najdišče. 
F. Lo Schiavo, II gruppo Liburnico- 
Iapodico per una definizione nell 
am bito della protostoria balcanica 
(Roma 1970) 422, T. 19: 9
NOTRANJSKA II
S stopnjo N otranjska II se prične intenzivna poselitev notranjsko-kraškega 
področja, saj poznamo iz tega obdobja številne najdbe iz Škocjana, kjer se 
življenje nepretrgano nadaljuje od žarnogrobiščne stopnje dalje, iz Šmihela, 
Tržišča pri Cerknici, s Križne gore ter od drugod.
Značilnost stopnje N otranjska II je razm ah novih kovinskih in keramič­
nih oblik, predvsem p a izredna priljubljenost železnega nakita. Železne najdbe 
so bile prisotne že v stopnji Notranjska I, vendar le v izjemnih prim erih 
(jezičastoročajni meč, rezilo bronaste tulaste sekirice),2 6 sedaj pa postanejo 
pravilo v grobovih jugovzhodno predalpskega prostora.
Našo drugo stopnjo tvori več časovnih in kulturnih horizontov, ki pa se 
med seboj prepletajo, a jih je moč v okviru stopnje Notranjska II ločiti v tri 
samostojne horizonte, Na začetek naše stopnje Notranjska II smo postavili 
horizont grobov, ki s svojimi pridatki karakterizira naj starejšo halštatsko po­
selitev notranjsko-kraškega področja ter jasno kaže na povezanost našega 
prostora s sorodnimi kulturam i širšega področja Caput Adriae v tem času.
Karakteristični predm eti a horizonta stopnje Notranjska II so značilne bro­
naste enozankaste fibule z nizkim lokom, igle s stožčasto glavico, tordirane 
ovratnice in bronaste narebrene manšete upodobljene na sl. 2 a. V grobovih, 
ki vsebujejo navedene elemente, še ne zasledimo železnih pridatkov, razen v 
grobu 85 iz Škocjana, kjer se pojavi bronasta igla s stožčasto glavico skupaj 
z železno enozankasto fibulo. Dejstvo, da železnih predmetov praktično ne 
najdemo v teh grobovih in da lahko nekatere pridatke kot npr. tordirane 
ovratnice, narebrene m anšete ter tudi fibule izvorno povežemo s KŽG, govori
2 6 J. Szombathy, 1. c., sl. 92; C. M archesetti, o. c., T. 15: 13.
za pravilno stavo tega m ateriala na sam začetek stopnje Notranjska II. V okviru 
širše predalpske skupnosti pa pripada gradivo a horizonta časovno v isto vrsto 
najdb, kot jih predstavljajo grobovi v Tolminu, Kobaridu in L jubljani ter 
najdbe iz Slepška pri Mokronogu.2 7
Stožčaste igle in fibule z nizkim, pravokotno oblikovanim lokom (sl. 2: 
1—2) predstavljajo sredi 8. stol. enega najznačilnejših elementov severnoital- 
skega in zahodnobalkanskega prostora (karta 1). V horizontu N otranjska II a 
imamo predvsem zastopane mlajše tipe igel s stožčasto glavico, ki jih lahko 
na podlagi prim erjav s sorodnimi iglami v grobovih Ljubljana SAZU, Este, 
predvsem pa ob najnovejšem izvrednotenju K. Kiliana grobišča v Bologni, ki 
jasno izpričuje podoben oblikovno-materialni horizont (Bologna II c), datiramo 
v desetletja po letu 7 50,2 8 kar je tudi spodnja m eja naše stopnje N otranjska II a.
Sočasnost igel s stožčasto glavico mlajše variante (za starejše cfr. op. 25) 
z enozankastimi fibulam i z nizkim lokom dokazujejo grobovi 154 iz Este — 
Via S. Stefano, 105 iz Novilare — Molaroni in 90 iz Škocjana-pod Brežcem.2 9 
Sorodnost m aterialne kulture na vsem prostoru zgornjega Jadrana je potrjena 
tudi v okrasu enozankastih fibul, saj najdemo soroden okras tako v navedenih 
grobovih iz Novilare in Est kot tudi na fibuli iz Slepška pri Mokronogu,3 0 
s tem pa so dani trije elementi (oblika in okras fibul ter igle s stožčasto gla­
vico), ki povezujejo v času našega horizonta Notranjska II a predvsem zahodni 
del slovenskega ozemlja s sevemoitalskimi kulturno-zgodovinskimi skupnostmi.
V grobu 76 iz Šmihela je bronasta enozankasta fibula skupaj z železnimi 
zapestnicami (T. 4: 1—7), podoben slučaj poznamo tudi iz groba 13 — skupaj 
z železno ovratnico in železno polmesečno fibulo (T. 5: 1—6). Oba grobova in 
pa grob 85 iz Š kocjana-pod Brežcem kažeta na povezavo med najstarejšim a 
horizontom in srednjim b horizontom stopnje Notranjska II (bronaste enozan- 
kaste fibule in stožčasta igla); obenem pa napovedujeta vodilno značilnost 
srednjega b horizonta: železen nakit. V Šmihelu, Križni gori in Škocjanu šte­
vilno zastopano gradivo horizonta N otranjska II b označujejo železne ter v 
redkih prim erih bronaste eno- in dvozankaste ločne fibule ter ovratnice z 
rombičnim presekom, železne zapestnice, železne narebrene m anšete in bro­
naste fibule očalarke z osmico v ženskih grobovih, v moških pa večglave že­
lezne ali bronaste igle oz. igle z uvito glavico, bronaste in železne sulične 
osti ter železni noži (sl. 2 b: 5—14 in T. 4—6, 10: 1—5).
Za datacijo horizonta Notranjska ü b in povezavo notranjske skupine s 
sosednjimi kulturno-zgodovinskimi območji je izredno pomemben grob 69 iz 
Šmihela (T. 4: 9—11). Grob vsebuje poleg fibule očalarke in železne zapestnice 
bronasto fibulo s trakastim usločenim lokom, ki jo lahko prim erjamo s fibu-
2 7 Grobovi iz Tolm ina še niso ob­
javljeni, cfr. S. Gabrovec, Godišnjak 8, 
Centar za balkanološka ispitivanja 6
(1970) T. 10, igla s stožčasto glavico in 
fibula iz groba 185. K obarid: C. M ar- 
chesetti, o. c., T. 16: 11. Ljubljana, Slep- 
šek pri Mokronogu: S. Gabrovec, A V 24
(1973) 345. Opozoriti m oram o na novo 
najdišče S. Vito al Tagliam ento, k jer so 
grobovi, katerih kovinsko gradivo je 
identično npr. z mokronoškim, medtem,
ko se keram ične oblike in okras nave­
zujejo na najstarejšo estensko keramiko 
8. stol. (S. Vito: Museo Civico di Storia 
ed A rte, Trieste: estenske paralele v 
Museo Atestino, Este).
2 8 K. Kilian, Jb. RG ZM 17 (1970) 63 
ss, sl 2 in 5 ter tipna tabela.
2 9 Este 154: H. M üller-K arpe, Bei­
träge, T. 65: G 10; N ovilara: E. Brizio, 
Mon. Ant. 5 (1895) 339, T. 8: 19.
3 0 F. Stare, A V 5 (1954) 23 s, T. 1: 1.
lam i istega tipa, razprostranjenim i ob severnem Jadranu (karta 2). Ločne fi­
bule z ravnim trakastim lokom, okrašenim z vrezi, kasneje pa s krožci in pa­
sovi vrezov so v Italiji značilen predstavnik 9. stol.;3 1 v m lajšem času pa se 
iz teh oblik razvijejo večje, po tipu enake fibule, ki pa imajo že rahlo usločen, 
širši lok. Večino fibul z usločenim lokom lahko datiramo v zadnja desetletja
8. stol., kar najbolje potrjujeta prim erka iz depojske najdbe v Wildonu 
(Ha B 3) in pa groba 38 iz Este — datiran v Este II zgodnjo fazo.3 2 Najbližjo, 
časovno dobro opredeljeno paralelo šmihelskemu prim erku imamo n a grobišču 
SAZU v Ljubljani, grob 144.3 3 Najdba značilnega bronastega gum ba v ljub­
ljanskem grobu nam potrjuje stavo tega groba v 8. stol., saj so takšni gumbi 
zanesljivi predstavniki kasne HaB3 stopnje.3 4
Stopnjo N otranjska II zaključuje horizont grobov v katerih se ob zna­
čilnih oblikah horizonta b pojavijo nove; predvsem pa ponovno prevlada iz­
delovanje bronastih predmetov, saj je železni nakit v prim erjavi z b horizon­
tom izredno maloštevilen. Najprej se pojavijo železne, kasneje bronaste pol- 
mesečne fibule in večglave igle s trom bastim zaključkom, dvozankaste bro­
naste fibule, bronaste gladke ali z vrezi okrašene masivne zapestnice, votle 
zapestnice iz bronaste pločevine, okrašene z iztolčenimi bunčicami in steklene, 
jantarne ter emajlne jagode (sl. 7 c: 15—20 in T. 7—8). Dvozankasta bronasta 
polmesečna fibula z iztolčenimi bunčicami na loku in verižicami s trikotnim i 
obeski (kot npr. T. 10: 6) in masivne bronaste narebrene zapestnice3 5 pred­
stavljajo zaključek razvoja kovinskih oblik v tej stopnji, istočasno pa sta ta 
dva elementa vezni člen z naslednjo stopnjo — Notranjska III.
Od drobnega nakitnega m ateriala najdem o v horizontih b in c stopnje 
Notranjska II še bronaste verižice iz treh vzporednih členov, saltaleone, bro­
naste gumbe, jantarne ploščate jagode s predrtino, trikotne votle obeske in 
koščene pravokotne palčke za ogrlice.3 6 Poleg kovinskih predm etov imamo v 
grobovih druge stopnje tudi keramiko, ki je bogato zastopana na grobiščih v 
Šmihelu in Križni gori. Sklede z uvitim ustjem , nekatere z bradavicam i ozi­
roma fasetiranim obodom, so splošen pojav v grobovih železne dobe jugo­
vzhodnega alpskega področja in so zastopane v vseh horizontih stopnje No­
tranjska II. Velike trebušaste žare iz rdečerjave grobe gline in močno izvi- 
hanim ustjem, okrašene z aplikami v obliki podkve ali z vodoravnimi ročajčki,
3 1 Npr. Cumae, grob 29 in Bologna — 
S. Vitale, grobova 66, 533: H. M iiller- 
Karpe, Beiträge, T. 16: B 6; 66: E 3.
3 2 Wilidon: H. M üller :Karpe, o. c.,
127, T. 144: A 1; Este: ibid., 97 s, T. 94: 
A 7.
3 3 I. Puš, Žarno gr obiščna nekropola 
na dvorišču SAZU v Ljubljani, R azpra­
ve SAZU 7/1 (1971) 37 s, T. 21: 13.
3 4 Ibid., T. 21: 8; identični gumbi so 
v Ljubljani zastopani še v grobovih 110, 
112. Ibid., T. 12: 8; 13: 6 in 64. F. Stare, 
o. c., T. 54: 2.
3 5 N ajstarejše polmesečne fibule ju-
govzhodnopredalpskega prostora pozna­
mo iz Tolmina (Goriški muzej, neobjav­
ljeno) te r Mosta n a Soči (Sv. Lucije)
(C. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 [1893] 
T. 12: 5—6; 13: 8; isti. Boli. Soc. Adr. 9 
[1886] T. 5: 10, 11). Polm esečne fibule z 
verižicam i in iztolčenim i bunčicam i na 
loku so na prehodu iz Ha Cl 1 v Ha C 2 
stopnjo značilnost notranjske skupine: 
Sveto (C. M archesetti, I Castellieri, T. 
16: 17), Škocjan (Museo Civico di Storia 
ed A rte, Trieste), Šm ihel (Katalog No­
tranjske, gr. 32), K rižna gora (npr. sl. 3: 
28), Unec pri Rakeku (M. Urleb, A V 7
[1956] 293, T. 2: 1).
3 6 Cfr. Katalog N otranjske, grobovi 
8, 33, 36. 40, 44 iz Šm ihela in katalog 
K rižne gore, grobovi 1, 13, 25, 79, 112, 
132.
so omejene le na šmihelske grobove (T. 5: 13; 6: 4). Keramične oblike s Križne 
gore imajo močan lokalni značaj, vendar imamo tu v nasprotju s Šmihelom 
oblike, katerih izvor moramo iskati ali v svetolucijskem (posode v obliki situl, 
kot npr. T. 10: 4) ali pa v dolenjskem kulturnem prostoru.3 7 3 8 3 9
Horizont c stopnje Notranjska II je moč na podlagi večglavih igel s 
trom bastim zaključkom, razvitih polmesečnih fibul in masivnih zapestnic, okra­
šenih z vrezi, uvrstiti v klasično Ha C 1 stopnjo prve pol. 7. stol. Večglave igle 
s trom bastim zaključkom so eden vodilnih tipov Ha C 1 stopnje na širšem pred­
alpskem področju;8 8 za polmesečne fibule in masivne zapestnice pa imamo 
najboljše prim erjave v horizontu grobov 214, 215, 256 iz nekropole Ljubljana 
SAZU, ki pripada Ha C 1 stopnji.8 9
Stopnja Notranjska II s horizonti a, b in c je kronološko sočasna z de­
lom Ha B 3 stopnje in Ha C 1 fazo srednjeevropskega prostora (po Mtiller- 
K arpeju in G. Kossacku) in traja v absolutnih številkah od sredine 8. stol. do 
sredine 7. stol. pr. n. e.
NOTRANJSKA III
Horizontu eno- in dvozankastih ločnih fibul naše druge stopnje sledijo 
najdbe, ki jih na področju Vzhodnih Alp uvrščamo v horizont Ha C 2 z zna­
čilnimi bronastimi predm eti, kot so velike čolničaste fibule, rtaste fibule, voz- 
laste dvozankaste fibule in ovratnice, m asivne narebrene zapestnice s prese­
gajočimi konci itd. V stopnji Notranjska III ločimo dve smeri razvoja Ha C 2 
oblik: v Šmihelu s klasičnim Ha C 2 materialom, v nasprotju s Križno goro in 
deloma Tržiščem pri Cerknici, ki sta doživela pod vplivom istrsko-japodskega 
prostora poseben razvoj.
V Šmihelu imamo ohranjena samo dva grobova, ki pripadata stopnji 
N otranjska III: grob 144 in 145. Grob 145 (T. 9: 1—6) vsebuje še elemente 
predhodne stopnje — železno dvozankasto fibulo; sedaj z okroglim presekom 
in široko nogo, in gladke bronaste masivne zapestnice — pojavila pa se je 
že nova oblika, čolničasta fibula, okrašena z vrezanimi pasovi črt, ki je zna­
čilen predstavnik Ha C 2 stopnje.4 0 Železna dvozankasta ločna fibula z okrog­
lim presekom se v Mostu na Soči (Sv. Luciji) pojavlja v kasnih grobovih 
Ha C 1 horizonta, deloma pa tudi v značilnih grobovih Ha C 2 stopnje, v ho­
rizontu s čolničastimi fibulami, vozlastimi ovratnicami ipd.4 1 Grob 144 (T. 9: 
7 — 9 ) je klasičen prim er Ha C 2 stopnje z veliko; naknadno popravljeno čol- 
ničasto fibulo ter parom masivnih narebrenih zapestnic s presegajočimi konci. 
Čolničaste fibule v Šmihelu in Tržišču pri Cerknici (npr. sl. 2: 24) so običaj­
nega, na področju jugovzhodno predalpskega kulturnega kroga močno raz­
širjenega tipa. Masivne narebrene zapestnice, ki nadomeste prejšnje gladke
3 7 K eram iki iz groba 33 na Križni 
gori najdem o najboljše paralele v grobu 6 
iz D ragatuša (Spitzer, Dragatusch [1956] 
T. 4: 6, tipkopis disertacije) in v grobu 
112 iz Ljubljane (I. Puš, o. c., 24, T. 13:4).
3 8 S. Gabrovec, A V 19 (1968) 169 ss 
s cit. starejšo literaturo in k arto razpro­
stranjenosti.
3 9 I. Puš, o. c., T. 39: 9—13; 40: 1—9;
41; 52: 1—2. Cfr. S. Gabrovec, A V 24 
(1973) 345.
4 0 S. Gabrovec, A V 15-16 (1964-65) 
34; tovrstne fibule sta zbrala in obdelala
H. M üller-K arpe. A V 4 (1953) 54 ss in 
F. Stare, A V 5 (1954) 22 ss.
4 1 Npr. grob 414 in 1247, izkopava­
n je Szombathy: O.-H. Frey, S. Gabro­
vec, 1. c., sl. 11: 1—10; 8: 4 — 7.
tipe, so na obeh najdiščih prav tako številno zastopane. Od sporadičnega gra­
diva moramo v stopnjo N otranjska III uvrstiti del rtastih fibul (sl. 2: 23, 25) 
in bronasto vozlasto ovratnico (sl. 2: 26) iz Tržišča pri Cerknici.
Na Križni gori nasledi stopnjo Notranjska II posebna skupina grobov, ki 
ne vsebuje značilnih predm etov ostalega notranjsko-kraškega področja (npr. 
čolničastih fibul, narebrenih zapestnic), čeprav se življenje nadaljuje brez 
prekinitve. Značilnost teh grobov so večglave igle in železni noži v moških ter 
razvite polmesečne fibule, fibule očalarke s ploščico na hrbtni strani, obsenčni 
obročki, japodska oglavja, masivne gladke zapestnice in ovratnice v ženskih 
grobovih (sl. 2: 27—33 in T. 10: 6—14).
Bronaste masivne gladke zapestnice in razvite polmesečne fibule uvrščajo 
ta horizont — horizont III a v čas najm lajših grobov stopnje N otranjska II 
v Šmihelu, tj. na prehod iz Ha C 1 na Ha C 2 stopnjo. Ta dva elem enta pred­
stavljata domač, notranjski delež gradiva v teh grobovih. Obsenčni obročki z 
zanko ali izvotljenim koncem pa so tipičen m aterial istrskih nekropol. V Ka­
štelu, Beramu in Picugih predstavljajo tovrstni obročki Ha C stopnjo, ver­
jetno celo njen starejši del, za kar bi govorili grobovi v Kaštelu, medtem ko 
sodi grob 4 iz Picugov že v razviti Ha C.4 2 Igle lahko zaradi značilne izdelave 
glavic in pravokotne usločenosti prim erjamo z iglami istrskega prostora, de­
loma pa tudi z japodskimi prim erki.4 3 Oglavja, ki se v tem horizontu pojav­
ljajo na Križni gori in v Škocjanu, po njihovem izvoru lahko navežemo le na 
liske prim erke japodskih oglavij.4 4 Prav tako pa moramo navezati številne 
prim erke fibul očalark z značilno ploščico na hrbtu iz Tržišča pri Cerknici in 
Križne gore izvorno na japodski oziroma libum ijski prostor.4 5
Skupini grobov z j apodsko-istrskimi vplivi v času prehoda iz Ha C 1 v 
Ha C 2 stopnjo (horizont Notranjska - Križna gora III a) sledi n a Križni gori 
horizont grobov z bronasto dvozankasto fibulo z votlim lokom in široko nogo 
in z nekoliko mlajšo ločno fibulo z dolgo nogo (sl. 2: 34—35 in T. 10: 15—16). 
V teh grobovih še zasledimo nekatere elemente prejšnjega horizonta, npr. 
gladke zapestnice in ovratnice. Dvozankaste fibule z votlim lokom so v okviru 
grobnih celot maloštevilne. Ta tip fibule moramo na podlagi Križne gore 
datirati v razvito Ha C 2 stopnjo (horizont N otranjska - Križna gora III b), kar 
velja tudi za prim erke iz Dobrniča, medtem ko predstavlja svetolucijska fibula 
iz groba 467 očitno retardacijo.4 6 V isti čas pa sodijo tudi ločne fibule z dolgo
4 2 Picugi: A. Amoroso, A tti e Mem. 
Soc. Istr. 5 (1889) T. 8: 1, 3. Beram : C. 
M archesetti, Boli. Soc. Adr. 8 (1884) T. 2: 
5, 9. K aštel: B. Bačič, Jadr. zbornik 2
(1957) 381 ss, T. 14: 1, 2; 18: 2; 19: 2; 20: 2.
4 3 Npr. Beram : C. M archesetti, 1 . c., 
T. 3: 10; C. Moser, 1. c., T. 4: 2, 6, 12. 
Kompolje: R. Drechsler-Bižić, Vjesnik 
Zagreb 2 (1961) T.5: 10; 11: 1. Vrebac:
ista, V jesnik Zagreb 1 (1958) T. 3: 20, 21, 
25. Na slovenskem ozem lju poznamo ta 
tip igle razen na K rižni gori samo še
v enem prim erku iz D obrniča: F. Prean,
Dobrava, ein hallstattzeitliches Hügel­
gräberfeld (1969) T .5: 4, tipkopis diser­
tacije.
4 4 R. Drechsler-Bižić, V jesnik Za­
greb 3 (1968) 29 ss s karto razprostra­
njenosti liških prim erkov n a T. 10.
4 5 K rižna gora, grobovi 103, 124, 128; 
Tržišče pri Cerknici, Katalog Notranj­
ske in sl. 3: 27.
4 6 Dobrnič, grobovi XII/6, XII/7, 
XII/8, XIX/23: F. Prean, o. c., T. 13: 1, 
3; 14: 1; 37: 1; Most na Soči (Sv. Lucija), 
grob 467, izkopavanja Szom bathy: S. Ga­
brovec, Godišnjak 8, Centar za balkano- 
loška ispitivanja 6 (1970) T. 12: 1.
nogo in pesti častim izrastkom, katere lahko n a podlagi grobov iz liburnijsko- 
japodskega ter italskega področja uvrstim o v kasni Ha C 2 horizont.4 7
V stopnjo Notranjska n i — druga pol. 7. stol. — moramo uvrstiti tudi 
pomembno depojsko najdbo, ki jo je v Tržišču pri Cerknici leta 1909 izkopal 
km et J. Urbas. Depo je sestavljen izključno iz orožja in konjske opreme (T. 11) 
ter predstavlja shrambo vojaških predmetov, ki so zanesljivo datirani v Ha C 2 
stopnj o.4 8
Stopnja N otranjska III je istočasna s Ha C 2 horizontom (po G. Kossacku) 
tj. stopnji Stična-N ovo mesto 1 in deloma s stopnjo Stična 2 po S. Gabrovcu 
v dolenjski halštatski skupini, medtem ko moramo najdbe naše stopnje vzpo­
rejati v estenskem prostoru z gradivom II — kasne in II/in prehodne stopnje 
(po O.-H. Freyu). Estenske in dolenjske najdbe Ha C 2 obdobja so datirane v 
drugo polovico 7. stol. in deloma še po letu 600 — to pa je tudi čas naše stop­
nje Notranjska III.
NOTRANJSKA IV IN V
Stopnji N otranjska IV in V sta um etni tvorbi, saj ne poznamo' iz teh 
časovnih obdobij nobenih zaključenih najdb. Po zgledu razdelitve Ha D stopnje 
jugovzhodnoalpskega področja in tudi III. stopnje grobišča v Este lahko na 
podlagi tipoloških prim erjav sklepamo na podoben razvoj na notranjsko-kra- 
škem prostoru. Gradivo obeh kronološko različnih stopenj bomo predstavili v 
enem poglavju, saj bodo šele v bodoče izkopane grobne celote jasno defini­
rale naši fiktivni oziroma okvirno opredeljeni stopnji. Za kronološko predstavo 
naših stopenj naj poudarimo, da lahko identificiramo stopnjo N otranjska IV 
kot horizont kačastih fibul raznih variant, medtem ko so vodilni tipi stopnje 
Notranjska V sam ostrelne in certoške fibule (sl. 2: 36—46).
Ena starejših v arian t kačastih fibul je fibula s serpentinastim lokom, ki 
jo poznamo na N otranjskem s Križne gore in Škocjana (sl. 2: 36). Razprostra­
njenost teh fibul je omejena na prostor med Este in dolenjsko halštatsko 
skupino.4 9 Razen v Este pa ne poznamo kronološko dobro oprijem ljivih grob­
nih celot, ki bi jasno definirale časovno mesto kačastih fibul s serpentinastim 
lokom v jugovzhodno predalpskem prostoru. V Este nastopa m ed drugim v 
grobu 126 Villa Benvenuti in predstavlja enega značilnih m lajših elementov 
prehodne stopnje II/in, datirane v čas okoli 600.5 0 Številni revni grobovi s 
fibulami tega tipa v Mostu na Soči (Sv. Luciji) nam zaenkrat ne nudijo nobene 
natančnejše kronološke opore; zato smemo na podlagi estenskega groba uvr-
4 7 Cfr. M. Guštin, T. Knific, H al- 
štatske in antične najdbe iz Javora, A V 
24 (1973) s karto razprostranjenosti.
4 8 Depo je izčrpno objavil W. Schmid, 
Jhh. f. A. 1-2 (1910) 103 ss; datacijo in 
obdelavo gradiva cfr. F. Stare, A V 13-14 
(1962-63) 402, T. 12: 1—16 in M. Guštin, 
Kastelčev zbornik 1974 (Situla 14/15) 87 
ss, sl. 8.
4 9 Este, več kom.: Sundwal, Die
älteren Italischen Fibeln (1943) 235; San 
P ietro di Natisone: Museo Civico di
S toria ed Arte, Trst; K obarid: Goriški 
m uzej; Most na Soči (Sv. Lucija): C. 
M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15 (1893) 
T. 29: 2; Škocjan: isti, I Castellieri, T. 17: 
19; K rižna gora: N otranjski muzej; Mag- 
dalenska gora: ToC (1934) 81, T. 3: 31; 
Stična: NM Ljubljana; Š m arjeta: V. Sta­
re, Prazgodovina Sm arjete (1973) AKS 10, 
T. 20: 9.
5 0 O.-H. Frey, Die E ntstehung der 
Situlenkunst, RGF 31 (1969) 18, T. 18: 3.
'C ?
K arta 3. R azprostranjenost velikih kačastih fibul (dopolnjeno po G. Kossacku)
© v arian ta Tržišče — sl. 3: 39 
O v arian ta Este — Vače — U fing — cfr. op. 51
Cart. 3. Diffusione delle grandi fibule serpeggianti (couipletato seoonđo G. Kossack) 
• variante di Tržišče — fig. 3: 39 
O variante Este — Vače — U ffing — efr. ann 51
stiti te fibule v čas prehoda iz stopnje N otranjska III v stopnjo IV oziroma v 
horizont Stična 2.
V Ha D stopnji se pojavi na širšem vzhodnoalpskem prostoru zelo izrazit 
tip velike vlite kačaste fibule (karta 3).5 1 Ta tip odlikuje velikost in masivnost, 
predvsem pa zanki, združeni v enotno zaključena kroga, ki sta okrašena z 
dvema ali štirim i pestičastim i izrastki. Posebnost v okviru tega tipa so do-
5 1 G. Kossack, Südbayern während 
der H allstattzeit. R G F 24 (1959) 293,
T. 155: B 3, 4; Kossackovi k arti razpro­
stranjenosti je treba dodati še prim erke 
iz Padove — vicolo M assim o (Museo Ci­
vico di Padova); M osta na Soči (Sv. Luci­
je), gr. 1881, 2008 izkopavanje Szom bathy 
(N aturhistorisches M useum Wien) ter
prim erek tipa Tržišče v Museo Civico di 
S toria ed Arte, T rst; Čepne pri Knežaku 
(M. Guštin. K atalog N otranjske — v p ri­
pravi); Nina (Arheološki muzej Zadar) 
in Saghegy (E. Patek, Die U rnenfeldkul­
tu r in Transdanubien, Arch. Hung. 44 
[1968] 147, T. 28: 3).
lenjski prim erki z znaeHno izoblikovanimi zaključki p ri glavi, okrašenimi z 
vrezi in pa notranjska varianta t. i. tip Tržišče (sl. 2: 39). Ta varianta izstopa 
zaradi izredne velikosti, masivnosti in samostojnega oblikovanja fibul. Izvor 
obravnavanih kačastih fibul moramo po vsej verjetnosti iskati v sevem oital- 
skem prostoru, kar nam kaže razprostranjenost teh fibul in dobro datiran 
zgodnejši primerek iz Est, grob 232 Časa di Rioovero iz srede 6. stol.5 2 V jugo­
vzhodno predalpskem prostoru so vsi analogni prim erki brez grobnih celot 
in jih moremo le na podlagi prim erjave z Este in pa Bavarsko, k jer predstav­
ljajo enega vodilnih tipov Ha D l stopnje,5 3 datirati v našo stopnjo N otranj­
ska IV.
V stopnjo IV uvrščam o tudi trortaste fibule z nogo, ki je okrašena z vre­
zanimi črtami in se končujejo z močno profiliranim gumbom (sl. 3: 37—38). 
Podobne fibule poznamo tudi v dolenjski skupini, a so značilnost liških — 
japodskih nekropol.5 4
V okvir stopenj IV in V spadajo še razne kačaste fibule, fibule z dolgo 
nogo in trakastim lokom, okrašenim s paralelnim i vrezi ali m režastim orna­
mentom (kot npr. sl. 2: 40—42), ki predstavljajo oblike razvite Ha D stopnje.5 5
Pseudocertoške fibule in certoške fibule starejših variant označujejo ho­
rizont 5. stol. in s tem stopnjo N otranjska V. Sem uvrščamo predvsem fibule 
z nakazanim prečnim robom namesto gum ba oziroma ploščico in del manjših 
certoških fibul z gumbom (npr. sl. 2: 43—44), ki se nato v stopnji N otranjska VI 
razvijejo v značilne oblike velikih certoških fibul kasnohalštatskega Ha D 3 
horizonta.
Razen fibul pa so številno zastopane v stopnji Notranjska IV in V zapest­
nice in ovratnice iz Tržišča pri Cerknici in Šmihela. Za razviti Ha D so zna­
čilne votle zapestnice, ki so ornam entirane s skupinami vrezanih pasov (kot 
npr. sl. 2: 45). Prve votle zapestnice se pojavijo na jugovzhodnem predalpskem 
prostoru ob koncu Ha C 2 stopnje in imajo podobno kot sočasne m asivne na- 
rebrene zapestnice zožene presegajoče konce.5 6 V notranjski skupini so zna-
5 2 O.-H. Frey, o. c., 19, T. 26: 31.
6 3 V Este nastopa ta tip kačaste fi­
bule vsaj v petih prim erkih in sicer v 
grobovih Časa d-i Ricovero 151, 192, 199, 
207 in 232 (Museo N azionale Atestino, 
Este), katere lahko po sprem nem gradi­
vu vse uvrstim o v Este III — zgodnjo 
stopnjo. Pomemben pa je tudi grob 9 iz 
Padove — vicolo Massimo, k je r najdem o 
naš tip kačaste fibule skupaj s fragm enti 
železne zapestnice, železno sekiro, slabo 
izdelano posodo z vodoravnim i rebri ter 
zelo starim tipom bronaste certoške fi­
bule (Museo Civico di Padova, neobjav­
ljeno). Za bavarske prim erke cfr. I. S l .
K ilian-D irlm eier, 50. Bericht R G K (1969) 
108 s, sl. 2.
5 4 Npr. Š m arjeta: A. M üllner, T y­
pische Formen (1900) T. 22: 12. Toplice: 
NHM Wien. Prozor: S. Ljubič, Popis 
arkeologičkoga odjela Nar. m uz. zem. u 
Zagrebu (1889) T. 20: 97. K om polje: R. 
D rechsler - Bižić, V jesnik Zagreb 2 (1961) 
T. 4: 2; 6: 3.
6 5 Cfr. npr. grobova XIII/12 in 
X III/34 iz Brezij: K. K rom er, Brezje 
(1959) T. 38: 7—10 in 41: 12—13.
5 6 Cfr. Libna H. M üller-K arpe, AV 
4 (1953) sl. 1: 4.
Sl. 2. Škocjan: 1, 3—5, 13, 30, 36; Tržišče: 2 a—e, 11, 23—27, 29, 33, 37^40, 43—45: 
Šm ihel: 6—10, 12, 15—22, 40— 41; K rižna gora: 14, 28, 31—32, 34—35; Čepna pri 
Knežaku: 46. — Železo 5, 7—8, 10, 12, 14, 21; ostalo bron
Fig. 2. Škocjan: 1, 3—5, 13, 30, 36; Tržišče 2 a—e, 11, 23—27, 29, 33, 37— 40, 43— 45; 
Šm ihel: 6—10, 12, 15—22, 40—41; K rižna G ora: 14, 28, 31—32, 34—35; C epna presso
K nežak: 46

čilne zapestnice z dvojnim obročem, povezanim z dvema spojkama; okrašene 
s pasovi vrezov (sl. 2: 45). Podobno zapestnico poznamo le iz Vač, k ar nam pa 
pri ožji dataciji v okviru Ha D stopnje ne pomaga.5 7 Svinčene votle zapestnice 
s preprostim ovalnim profilom poznamo le iz Šmihela in Tržišča; v slovenskem 
prostoru pa so svinčene zapestnice značilnost najmlajšega horizonta grobov 
Ha D 3 stopnje, saj predstavljajo prim erki z Magdalenske gore in Toplic za­
radi značilne profilacije ozko povezavo z značilnimi latenskimi steklenimi za­
pestnicami.5 8
V isti čas kot votle zapestnice, okrašene z vrezi, moremo postaviti tudi 
votlo ovratnico iz Čepne pri Knežaku (sl. 2: 46), ki jo lahko prim erjam o s 
podobnimi ovratnicami dolenjske skupine.5 9
Okvirno sovpadata naši stopnji notranjsko-kraškega področja — Notranj­
ska IV in V — z Gabrovčevo razdelitvijo dolenjskega gradiva na stopnjo Stič­
na 2 ter horizonta dvogrebenastih čelad in certoških fibul. V estenski krono­
logiji O.-H. Freya pa jim a odgovarja stopnja i n (zgodnja, srednja in verjetno 
še del kasne) mladohalštatskega obdobja. Tako lahko na podlagi prim erjave z 
dolenjskim in estenskim materialom zaokrožimo', brez možnosti natančne da­
tacije, trajanje naših stopenj v čas 6. in 5. stol.
NOTRANJSKA VI
Opredelitev stopnje Notranjska VI omogočajo grobovi na ledini Za Polšno 
v Šmihelu, kjer sta kontinuirano zastopani dve kronološki stopnji: kasnohal- 
štatska - Notranjska VI in srednjelatenska - Notranjska VII. Za Notranjsko VI 
so karakteristične velike certoške fibule, lokalne variante najm lajših certoških 
fibul, gladke masivne nadlahtnice s spiralnim zaključkom, masivne ovratnice 
ter dolge železne sulične osti (sl. 3: 1—8 in T. 12—13).
V Šmihelu najdemo v grobovih te stopnje izključno velike certoške fi­
bule; samo v enem prim eru se pojavi velika certoška fibula s starejšo obliko 
— s samostrelno fibulo v grobu 137 (cfr. tudi sl. 3: 3). Velika certoška fibula 
(npr. sl. 3: 1—2) je na področju naše skupine izredno množičen pojav, enako 
pa velja tudi za sočasne kasnohalštatske kulture na severozahodnem Balkanu 
in v vzhodnih Alpah. Dolenjska skupina jo pozna v negovskem horizontu 
poznega 5. in 4. stol.; v Mostu na Soči (Sv. Luciji) nastopa skupaj z uhatimi 
sekirami in označuje zaključno fazo svetolucijskega grobišča.6 0 V notranjskem 
in obmejnem prostoru se ta fibula pojavlja obogatena s spiralnim trakom 
(T. 12: l).6 1
Pri kasnohalštatskih certoških fibulah severozahodnega balkanskega ter 
vključno notranjskega prostora pride do izraza težnja po trikotnem oblikova-
5 7 F. Stare, Vače (1955) T.70: 5, 8.
5 8 Magdalenska gora, gr. XIII/37, To­
plice gr. XI/20 (oba groba hrani NHM 
Wien, neobjavljeno). Za steklene zapest­
nice cfr. Th. E. H aevem ick, Die Glas­
arm ringe und Ringperlen der M ittel­
u n d Spätlatenezeit (1960).
5 8 Npr. Brezje, gr. VII/23: K. K ro- 
m er, o. c., T 26: 8. M agdalenska gora, 
gr. 11/25 XIII/162: NHM Wien, neobjav­
ljeno.
6 0 Cfr. gr. 45, izkopavanje Szomba- 
thy: O.-H. Frey, S. Gabrovec, Actes du 
V IIIe Congres international des Sciences 
prehistoriques et protohistoriques, Tome 
1 (1971) sl. 11: 1—4.
6 1 Šmihel: T. 12: 1. P redjam a: J. Ko­
rošec, o. c., T. 47: 3. K astav: Pomorski 
i povijesni muzej, Rijeka. Grobnik: Š. 
Ljubič, o. c., T. 33: 245, Vinica: ToC 
(1934) 100, T. 16: 94.
n ju loka fibul, tako da je najvišji del loka nad nogo fibule (npr. sl. 3: 1—2 in 
T. 12: 1). Šmihelski prim erki in fibuli iz depoja v Škocjanu (T. 3: 5) predstav­
ljajo vezni člen med cer foškimi fibulami s klasičnim lokom in lokalnim i va­
riantam i naj m lajših certoških fibul. S Čepne pri Knežaku (sl. 3: 4), Slavine, 
iz Škocjana in Sušice poznamo iz obravnavane variante izpeljane lokalne 
oblike fibul, ki so predvsem omejene na prostor naše skupine.6 2
Značilna certoška fibula z izrastki v obliki krilc ali očesc na tem enu loka 
iz groba 117 (T. 14: 1) predstavlja na zahodnem Balkanu eno najm lajših va­
riant.6 3 Razen v grobu 117 pa najdemo v Šmihelu certoške fibule skupaj s 
srednjelatenskim i še v grobu 92 in 97; podoben pojav poznamo iz Idrije ob 
Bači, grob 30 in 36 te r na japodskem grobišču v Vinici v grobu 52 in 74.6 4 
Retardacijo certoških fibul v srednjelatenski horizont poznamo razen v idrijski 
in notranjski skupini tudi iz unskih japodskih nekropol;6 5 povsod tam, kjer se 
je avtohtoni kasnohalštatski element srečal z latenskim i vplivi in ne direktno 
keltsko okupacijo.
Bronaste masivne ovratnice s sploščeno skovanima, uvitim a koncema, so 
na notranjsko-kraškem ozemlju poleg najm lajših variant certoških fibul ka­
rakteristika stopnje N otranjska VI. Najpogosteje je zastopana enostavna ma­
sivna ovratnica, ki jo najdem o v šmihelskih grobovih (sl. 4: 6 in T. 12: 3; 13: 1), 
v depojski najdbi iz Škocjana (T. 3: 3) in skeletnem grobu iz Povirja.6 6 Razen 
prim erka iz Povirja, v grobu je bil skupaj s srednjelatensko fibulo, so tovrstne 
ovratnice vodilna oblika naše stopnje VI. Grob iz Povirja dokazuje, da je ta 
tip ovratnice živel tudi še v stopnji N otranjska VII in da je bil običaj obe­
šanja očalastega obeska tako zastopan v obeh stopnjah. V grobu 120 (T. 12) iz 
Šmihela je ovratnica skupaj s pozno varianto certoške fibule, v grobu 127 
(T. 13: 1—5) pa s kasno halštatsko dolgo sulično ostjo in železnim žebljem. 
S takšnimi žeblji s široko kovano glavico (T. 13: 4), je pritrjen umbo na la­
tenski ščit.6 ,7 Šmihelski prim erek lahko vzporejamo z enakim žebljem z Magda- 
lenske gore, grob II/5, ki je bil najden skupaj s certoško fibulo.6 8 Drugi tip 
ovratnice je lokalna izpeljanka od zgoraj opisanega tipa; njena značilnost so 
široko sploščeni in uviti konci, okrašeni z vzporednimi črtam i (sl. 3: 7). Take 
ovratnice poznamo iz Šmihela in iz uničenih grobov v Sušici.6 9
Posebnost notranjske skupine so tudi bronaste masivne nadlahtnice s spi­
ralno zavitim koncem (sl. 3: 5 in T. 12: 4), ki jih zaenkrat poznamo le iz Šmi­
hela in Socerba.7 0
Uhate železne sekire (sl. 3: 8) so značilnost vsega ozemlja jugovzhodne 
predalpske skupnosti. V Šmihelu so številni prim erki žal najdeni izven grob-
6 2 Slavina: M. U rleb, A V 8 (1957) 
T. 3: 3. Sušica: N otranjski muzej, Po­
stojna. Škocjan: Museo Civico di Storia 
ed Arte, Trst.
6 3 Npr. Novo m esto II/2: T. Knez, 
Prazgodovina Novega m esta — razstavni 
katalog (1971) sl. 19-20. Toplice XIII/4 
skupaj z bronasto p redrto pasno spono: 
NHM Wien, neobjavljeno.
6 4 Idrija ob Bači: J. Szombathy MPK 
1 (1903) 301 s. Vinica: .skice F. Holste.
6 5 Npr. gr. 456 iz Jezerin in gr. K
te r 199 iiz Ribiča: Z. Marič, Glasnik Sa­
rajevo 23 (1968) T. 3: 35—36; 9: 1—4.
6 6 C. M archesetti, A tti di Museo Civ. 
St. Nat. 9 (1895) 257 ss, sl. 1.
6 7 Cfr. M. Bertolone, Tom be galliche 
a Esino Lazio (Como), Origines (1954) 
17 ss, sl. 1: 9.
6 8 NHM Wien, neobjavljeno.
0 9 Grobni m aterial iz Sušice p ri­
p rav lja M. Urleb, N otranjski muzej, Po­
stojna.
7 0 ToC (1934) T. 30.
nih celot, jih pa lahko na podlagi prim erjave s svetolucijskim in dolenjskim 
prostorom datiramo v našo stopnjo N otranjska VI.7 1
Stopnjo N otranjska VI lahko primerjamo' s horizontom negovske čelade 
v dolenjski halštatski skupini. Začetek naše stopnje smo v nasprotju z do­
lenjsko kronologijo postavili v čas okoli leta 400. Stopnjo Notranjska VI sma­
tram o zaradi kontinuitete v srednjelatensko obdobje in zaradi številnih la­
tenskih vplivov razvitega zgodnjega latena sočasno srednjeevropskemu hori­
zontu L tB stopnje keltske civilizacije, ki je na podlagi m editeranskih im- 
portov datirana v čas 4. stol.7 2 Konec naše stopnje predstavlja prodor latenske 
civilizacije, približno po letu 300.
NOTRANJSKA V II
Srednjelatenski horizont 3. in 2. stol. — stopnja Notranjska VII - — pred­
stavljajo karakteristične fibule srednjelatenske sheme, ovratnice tipa Idrija, 
latenski dolgi meči in siva ter grafitna keramika, izdelana na lončarskem ko­
lesu (sl. 3: 9—14 in T. 13: 6—7; 14).
Na ledini za Polšno slede kasnohalštatskim grobovom skromnejši grobovi, 
ki jih karakteriziraj o srednjelatenske fibule. Številne železne srednjelatenske 
fibule (T. 13: 6; 14: 3) poznamo na področju naše skupine le iz Šmihela, kjer 
nastopajo skupaj z železnimi suličnimi ostmi (T. 13: 7; 14: 5); iz ostalega spo­
radično ohranjenega m ateriala pa lahko tem u horizontu grobov pripišemo še 
tipične latenske meče (kot npr. sl. 3: 14), verige za pripenjanje mečev ipd. 
Povezavo tega horizonta s stopnjo N otranjska VI pa tvorijo m lajše variante 
certoških fibul, ki jih najdemo v grobovih 92, 97 in 117 (npr. T. 14: 1—5).
Grob 116 iz Šmihela vsebuje poleg železne sulične osti, fragm enta bro­
naste zapestnice še poškodovano bronasto fibulo, verjetno srednjelatenske va­
riante (T. 14: 6—8). B ronasta fibula je bila izdelana tako, da je bila peresovina 
zategnjena okoli loka (cfr. tudi sl. 3: 9, 10). Ta zanka okoli loka je na balkan­
skem ozemlju značilnost srednjelatenskih bronastih fibul notranjske in idrij­
ske skupine ter obalnega pasu od Aquileie do Nina. Iz Idrije ob Bači,7 3 kjer 
je ta tip fibul najštevilneje zastopan, poznamo dve varianti, ki sta na tem 
najdišču zastopani tako v srednje- kot tudi v kasnolatenskih grobovih. Najsta­
rejša grobna celota na našem ozemlju s tem tipom fibul je v Idriji ob Bači — 
grob 36, in sicer vsebuje grob obe varianti skupaj z majhno certoško fibulo; 
grob 36 in skeletni grob iz Povirja moremo uvrstiti med najstarejše grobove 
s tovrstnimi fibulam i.7 4 Grob 16 iz Idrije ob Bači, ki je na podlagi rimske 
fibule s šam irjem datiran v zgodnjeavgustejski čas, predstavlja najmlajšo ce­
loto s tem tipom fibul na področju idrijske skupine, iz Notranjske pa smemo 
uvrstiti prim erek iz Ulake že z vlito pravokotno nogo (sl. 3: 15) prav tako 
med najmlajši latenski m aterial stopnje N otranjska VIII. Koncentracija fibul 
z ovito peresovino je v idrijski in notranjsko-kraški skupini očitna, identične
7 1 Npr. gr. 45 iz M osta na Soči (Sv. 
Lucije): O.-H. Frey, S. Gabrovec, 1. c., 
sl. 11: 1—4. Idrija ob Bači, gr. 29: J. 
Szombathy, 1 . c., 267, M agdalenska gora, 
gr. II/1-2: S. Gabrovec, 1. c., T. 16: 17.
7 2 W. Dehn, O.-H. Frey, Atti del VI.
Congresso Internationale delle Scienze
Preistoriche e Protostoriche, Vol. 1 (Ro­
m a 1966) 205.
7 3 O fibulah iz Idrije ob Bači cfr. S. 
Gabrovec, A V 17 (1966) 187.
7 4 J. Szombathy, 1 . c., 314. C. M ar- 
chesetti, 1 . c., sl. 2.
P riloga 1. S tatističen prikaz kronoloških stopenj s kom binacijam i tipov 
v M ostu na Soči (Sv. Luciji)
Allegato 1. Rasisegna statistica dei periodi cronologici itn comfoinazione tipotogdca 
a M ost n a Soči (Santa Lucia)
O vratnice tipa Idrija:
1. San Giovanni di Polcenigo. F. Anelli, 
A tti dell’Academia Udine, Ser. VI, 13 
(195t—57) T. 10: 12
2. Kobarid. G oriški m uzej, Nova Gorica
3. M ost na Soči (Sv. Lucija). B. F orlati- 
Tam aro, N Sc (1930) 426, sl. 6: 3
4. Id rija ob Bači. J. Szom bathy, M PK 1 
(1903) 202 ss
5. Reka pri Cerknem. G. Righi, A tti Civ. 
M usei Štor. ed Arte 5 (1968) sl. 22
6. Lokavec pri Ajdovščini. NM Ljubljana
7. Šmihel. M. Hoemes, M A G W 18 (1888) 
T. 6: 11
8. Škocjan. C. M archesetti, I Castellieri 
(1903) T. 17: 21
9. Cepna pri Knežaku. Sl. 3: 13 — do­
polnjeno
K arta 4. R azprostranjenost ovratnic iz spletene bronaste ali sreb rn e žice tipa
Idrija — sl. 3: 13
Cart. 4. Diffusione delle oollane di filo treccia bronzeo o argenteo dei tip o Idria —
fig. 3: 13
fibule so bile najdene tu d i v istrskih najdiščih ter grobovih severne Dalmacije; 
za povezavo obale z zalednim japodskim prostorom govore prim erki iz sred­
njega, predvsem pa kasnolatenskega obdobja na liškem in unskem področju, 
ki imajo že trikotno nogo ali pa so bili najdeni v grobovih skupaj z drugimi 
kasnolatenskimi oblikami.7 5
Srednjelatenski horizont na Notranjskem in Krasu poleg fibul srednje- 
latenske sheme z ovito peresovino najbolje karakterizira ovratnica iz že ome­
njenega groba 36 iz Idrije ob Bači. Ovratnica tega tipa je spletena iz dveh 
ali treh bronastih, včasih celo srebrnih (Reka pri Cerknem) žic. Žice se enako­
merno prepletajo in v enakih presledkih tvorijo tri večje vozle, ki razčlenju­
jejo in s tem dopolnjujejo preprosto obliko ovratnic (npr. sl. 3: 13). Zaklju-
7 5 N ajstarejšo fibulo z ovito pereso­
vino poznamo iz H euneburga —kasno- 
halštatsko sam ostrelno fibulo z lateno- 
idno nogo (W. Dehn, E. Sangm eister, W. 
Kimmig, Germania 32 [1954] 22 ss, T. 11: 
3). Iz alpskih dolin Švice in severne 
Italije poznamo fibule L t B horizonta s 
prav tako ovitimi peresovinam i (npr. 
Momtet, Raunces, VD; W. Drack, Jhb.der 
Schweiz, Gesell, für Ur- und Frühge­
schichte 54 [1968/1969]125, sl. 22. Vadena: 
E. Ghislanzoni, II sepolcreto di Vadena, 
Mon. Ant. 38 [1940] 315 ss, sl. 145). P rav
tako pa poznamo podobno ovite pereso- 
vine na zgodn j ©latenskih fibulah Duchow 
tipa s področja Češke: J. L. P:'č, Staro- 
žitnosti zeme Češke II/ 1 (1902) T. 4: 6; 
7: 4, 11; 10: 5; ecc. V endar pa moramo 
izvor našim fibulam iskati v povezavi 
latenskega gradiva Idrije pri Bači, ki se 
po svojih oblikah te r tipih navezuje na 
predalpski severnoitalijanski prostor — 
področje, za katerega lahko zaenkrat 
domnevamo, da je pradom ovina nosilcev 
latenskodobne idrijske skupine.
31 A rh e o lo ški ve stn ik
481
čuj ej o se s konci, izdelanimi v obliki zank, ki sta bili verjetno n a tilniku po­
vezani z vrvico*. Te ovratnice — poimenovali smo jih tip Idrija —■ so omejene 
izključno na idrijsko oziroma notranjsko latensko skupino (karta 4). V Idriji 
ob Bači jih najdemo tako v srednje kot kasnolatenskih grobovih, številne pa 
so tudi v Škocjanu, na grobišču v Ponikvah, od koder poznamo večje število 
f ragmen tirano ohranjenih kosov, medtem ko poznamo z ostalih najdišč le 
posamezne najdbe brez zaključenih grobnih celot.7 6
Izkopavanje W. Schmida na Ulaki je dalo poleg halštatskih te r rimskih 
tudi nekaj pomembnih latenskih najdb (npr. sl. 3: 11—12, 15).7 7 V stopnjo 
Notranjska VII smemo uvrstiti pektoral in štiri člene, ki pripadajo verjetno 
istemu pasu sklepancu (sl. 3: 11—12). Za pripadnost teh predm etov pasu 
sklepancu govore v istem stilu izdelane glave členov in pektorala ter dobra 
prim erjava iz Manchinga, kjer imajo ohranjen pas sklepanec iz podobnih 
ploščatih členov, ki se zaključuje z majhnim pektoralom.7 8 Pektoral je časovno 
uvrstil v latensko obdobje že F. Stare, ki je pokazal tudi najboljšo paralelo 
skoraj indentičnih pektoralov iz Vinice, k jer je bila v grobu 237 poleg po­
dobnega pektorala najdena (srednje) latenska fibula.7 9
V stopnji N otranjska VII se je na notranjsko-kraškem področju pojavila 
na vretenu izdelana keramika, dobro zastopana predvsem v Šmihelu. Pravo 
sivo latensko keram iko poznamo v nekaj fragm entih v Šmihelu in Metuljah. 
P rav tako je zastopana za srednji in kasni laten značilna grafitna keramika, 
ki je zelo pogosta v severni in severovzhodni Sloveniji. Prim erka iz Šmihela 
sta najjužnejša predstavnika te vrste keltske keramike.8 0 Naštetim značilnim 
primerkom latenske keram ike izdelane na lončarskem kolesu se pridružujejo 
še številni fragm enti posod iz dobro prečiščene in trdo pečene gline z na­
selbine v Metuljah. Posode so bile narejene prostoročno, okrašene po vzoru 
keltske keramike z značilnim metličastim okrasom.8 1
Stopnja N otranjska VII je sočasna srednjelatenskem u — L t C ■ — - horizon­
tu srednjeevropskega prostora in jo moremo zaenkrat le okvirno uvrstiti v čas
3. in 2. stoletja.
5 6 Cfr. seznam literatu re h k arti 4. 
Podoben fragm ent ovratnice (zaradi 
drobnejše izdelave ga je lahko tudi pri­
pisati zapestnici?) z ohranjenim vozlom 
poznamo še iz Este - — ■ Museo Atestino 
inv. št. 10248.
7 7 W. Schmid, GMDS 18 (1937) 17 ss.
7 8 J. Filip, K eltove ve stfedni Evro­
pe (1956) sl. 51: 1. Z izčrpno obravnavo
srednje in vzhodnoevropskih pasov skle- 
pancev te r pripadajočih pektoralov (J.
Stanezik, A. Vaday, K eltische Bronze­
gürtel »ungarischen« Typs im K arpaten­
becken, Folia Arch. 22 [1971] 7 ss, pred­
vsem sl. 1: 1 b; 2: 1 c; 5: 6, s karto raz­
prostranjenosti) pa sm o dobili dobre pri­
m erjave m ed m adžarskim živalskim ti­
pom in našim antropom orfnim sklepam- 
cem iz Šmihela, ki so si po obliki in 
funkciji identični, po okrasu (živalski 
m otivi: antropom orfni) p a se razlikujejo. 
P rim erjaj tudi z naj novejšim delom C. 
E linere v Archäolog. Korrespondenzblatt 
3/3 (1973) 317 ss, kjer so slovenski pri­
m erki ponovno objavljeni z razprostra­
njenostjo v srednjeevropskem prostoru.
7 9 F. Stare, V jesnik Zagreb 4 (1970) 
13 ss.
8 0 Za grafitno keram iko cfr. I. K ap­
pel, Die G raphittonkeram ik von Man­
ching, Die Ausgrabungen in Manching 
(W. Kräm er) Bd. 2 (1969) Beilage 2.
8 1 M. Guštin, Katalog Notranjske.
Sl. 3. Šmihel: 1—3, 5—8, 14, 17, 21—27; Cepna pri Knežaku: 4, 9, 13, 16, 20; U laka: 
11—12, 15; Sv. K atarina: 10. — Železo 8, 14, 20—27; 23 železo s svinčeno oblogo;
ostalo bron
Fig. 3. Šmihel: 1—3, 5—8, 14, 17, 21—27; Cepna presso Knežak: 4, 9, 13, 16, 20; U laka:
11—12, 15; Sv. K atarin a: 10
NOTRANJSKA V III
Zadnjo stopnjo Notranjska VTII karakteriziraj o na eni strani tipični ele­
m enti kasnolatonskega horizonta oppid v Srednji Evropi, na drugi pa že prvi 
rim ski importi iz severne Italije. Najdbe te stopnje so izredno skromne, ome­
jene na redke prim erke med množico izkopanega halštatskega in latenskega 
gradiva v najdiščih Tržišče pri Cerknici, Čepna pri Knežaku, Šmihel ter Me­
tulje. M aterial stopnje VIII označujejo oblike kasnolatenske — L tD stopnje 
po Reineckeju, vendar moramo poudariti, da smemo v stopnjo N otranjska VIII, 
na podlagi prim era iz Idrije ob Bači in japodskih nekropol iz doline Une, 
uvrstiti še m arsikatero za srednji laten značilno ali celo vodilno obliko.
Eden najznačilnejših elementov te stopnje je številno poljedelsko orodje, ki 
je na notranjsko-kraškem področju bogato zastopano v depojski najdbi iz Unca 
p ri Rakeku, med najdbam i v Šmihelu in s primerkom iz Slavine. Kasnolaten- 
sko depojsko najdbo iz Unca je objavil in v zvezi z ostalimi podobnimi najd­
bam i v Sloveniji obdelal S. Gabrovec;8 2 prav tako pa je tudi ostalo latensko 
orodje tipičnih oblik, kakršne se pojavijo v kasnolatenskem naselbinskem 
horizontu oppid in pa v grobovih 1. stol. pr. n. e. iz Idrije ob Bači.8 3
Nekatere v Šmihelu najdene dolge dvorezne meče smemo zaradi značilno 
oblikovanih rezil uvrstiti v stopnjo N otranjska VIII (kot npr. sl. 3: 27); čist 
kasnolatenski prim erek je tudi ostroga iz Čepne pri Knežaku (sl. 3: 20). Po­
dobno ostrogo poznamo v Sloveniji le še iz Dmovega,8 4 v. Podonavju in sred­
njeevropskih oppidih pa je tovrstna ostroga običajna oblika kasnolatenske — 
L tD — stopnje.8 5 Med čiste kasnolatenske oblike moramo uvrstiti tudi del 
keramičnih najdb iz Metulj. Najmlajšo latensko keramiko odlikuje izredno fin 
m etličast ornament, ter metličast ornam ent izveden v obliki valovnic, vodo­
ravnih in pokončnih črt.8 6
V stopnji N otranjska VIII se prvič, v večjem številu, pojavi im port rim ­
skih obrtnih delavnic severne Italije. Fibula s Čepne pri Knežaku (sl. 3: 16) 
spada v vrsto fibul tipa Cenisola, značilnih za drugo pol. 1. stol. pr. n. e. in 
predstavlja na severoitalskem in predalpskem prostoru eno zadnjih la­
tenskih oblik pred nastopom značilnih rim skih fibul.8 7
V sklop najdb stopnje Notranjska VIII moramo uvrstiti številne najdbe 
rimskih amfor na prazgodovinskih naselbinah Tržišče p ri Cerknici in Šmihel,
8 2 S. Gabrovec, Slovenski etnograf 8 
(1955) 9 ss.
8 3 Npr.: H razany (L. Jansova, H ra- 
zany, keltske oppidum na Sedlčansku, 
P am atky naši m inulosti 3 [1965] sl. 11— 
15); Trisov (J. Bren, Oppidum Celtique 
T fisov [1966] T. 25—29); Stradonice (J. L. 
Pič, Starožitnosti zem e Češke II/2 [1903] 
T. 34—40); Idrija ob Bači, gr. 1, 9, 18 ecc. 
(J. Szombathy, 1 . c.).
8 4 A. M üllner, Typische Formen 
(1900) T. 55: 8.
8 5 Npr .: Stradonice (J. L. Pič, o. c.,
T. 31: 1—21); M anching (W. K räm er,
Germania 40 [1962] sl. 1); Zemun — Gor- 
doš (S. Ercegović, V jesnik Zagreb 2 
[1961] 125 ss, T. 3: 2) ecc.
8 6 Kasnol atenska keram ika v Slove­
n iji je pravzaprav še neznanka, čeprav 
se bo ta vrzel z objavo najnovejših na­
selbinskih izkopavanj v Stični (cfr. O.-H. 
Frey, S. Gabrovec, AV 20 [1969] 7 ss; F. 
Schwapach, A V 21-22 [1970-71] 237 ss) 
te r obdelavo grobnih in v en tarjev iz Roj 
in Mihovega izpolnila.
8 7 J. W erner, Jhb. RG ZM 2 (1955) 
170 ss, karta 1; h karti razprostranjeno­
sti je treba dodati še prim erke iz: Al­
tenburg — Rheinau (F. Fischer, Germa­
nia 44 [1966] 286 ss, sl. 2: 3); Dodone (C. 
Carapanos, Dodone et ses m in es [1878] 
T. 51: 23); Cuvio (Museo Civico Varese) 
te r seveda iz Čepne p ri K nežaku (sl. 
3: 16).
ESTE DOLENJSKA NOTRANJSKA
HaB1
900 .
HaB2
800.
HaB3
700 .
600.
500
HaC,
HaD1
HaD
2 -3
400
300
200
Lt A
Lt B
Lt C
100 .
Lt D
Ljubljana
Ljubljana II:
Izgodnj e Ljubljana llb
I s rednje
Ljubljana
I k a s n o
Stična 1
II /III
Stična 2
zgodnje
dvogrebenaste
čelade
III s rednj e certošk e 
fibule
kasno negovski
horizont
a
b
c
NI h
IV
VI
V IS
Vil!
P rim erjalna tabela kronoloških stopenj notranjske skupine s sosednjimi 
prazgodovinskim i skupnostm i
Com parativa dei gradi cronologici del gruppo N otranjska con le com unitä
prestariche vicine
ki so v času 1. stol. pr. n. e. eden izmed številnih elementov gospodarske za­
menjave med rimsko civilizacijo in barbarskim svetom.8 8 Njim se pridružuje­
jo v Tržišču pri Cerknici najdeni ročajčki bronastih posod (sl. 3: 18—19), ki 
sodijo v isti čas in predstavljajo dobro datiran horizont rimskega importa ko­
8 8 O. Uenze, Frühröm ische Am pho- cfr. tu d i recenzijo: E. Etlinger, Germa- 
ren als Zeitm arken im Spätlatene (1958) nia 38 (1960) 440 ss.
vinskih posod v latensko civilizacijo, ki je pri nas najbolje zastopan v Idriji 
ob Bači in Tržišču pri Cerknici.8 9
S številnim rimskim železnim m etalnim in strelnim orožjem s šmihelskega 
gradišča zaključujemo latensko obdobje naselbine, verjetno' pa smemo s tem 
tudi zaključiti avtohtoni razvoj vsega notranjsko-kraškega prostora. Rimsko 
orožje, predstavljajo razne vrste kopij — pilum, zažigalnih osti, manjših konic 
strelnega orožja — missilia, plum batae in podobno (sl. 3: 21—26). Najboljše 
paralele šmihelskemu orožju najdemo v okolici Siska9 0 in pa v depojski najdbi 
iz Telamonskega svetišča;9 1 podobne strelne konice pa so številno zastopane 
na istrskih grobiščih ter v rimskih kastelih avstrijskega limesa.9 2
Gradiva, ki bi karakteriziralo našo stopnjo VIII oziroma 1. stol. p. n. e. 
je premalo in ni dovolj oprijemljivo, da bi lahko natančneje potegnili časovne 
m eje kasnolatenskega razvoja na notranjsko-kraškem ozemlju. Edino oporo za 
datacijo prvih rim skih vplivov ter mogoče celo nadvlade nam zaenkrat nudi 
masa rimskega orožja, ki dokazuje nasilen konec šmihelskega gradišča. Orožje 
v Šmihelu najlažje prim erjam o s podobnimi prim erki z okolice Siska, kar nam 
dopušča domnevo, da smemo Oktavianov pohod leta 35 do 33 pr. n. e. iz Senja 
v Siscio prek osrčja japodskega ozemlja9 3 povezati z danes še nedokum entira­
nim bolj ali manj sočasnim vdorom na ozemlje Notranjske. S tem pa nam je 
dana okvirna letnica propada avtohtone kasnolatenske civilizacije na področ­
ju naše skupine v zadnja desetletja 1. stol. pr. n. e.
ZAKLJUČEK
Žamogrobiščna stopnja je na slovenskem ozemlju zastopana z ruško- 
dobovsko skupino, ki je omejena na nižinske predele severovzhodne Slovenije. 
Izven tega prostora poznamo iz tega obdobja le dve najdišči: Ljubljana (dvo­
rišče SAZU )in Škocjan, ki se po m aterialni kulturi navezujeta na podonavski 
prostor. Že G. v. M erhart je v svojem temeljnem delu ’ Donauländische Be­
ziehungen der früheisenzeitlichen K ulturen M ittelitaliens’ označil Škocjan kot 
ključno izhodišče podonavskih žarnogrobiščnih elementov v italski prostor.9 4 
Tudi kasneje, ko se izoblikujejo železnodobne kulturne skupine in se način 
naselitve zaradi m igracij, predvsem pa porajanja novih družbenih razmer, po­
gojenih z novimi produkcijskimi in tehnološkimi procesi, prenese iz ravninskih 
postojank matičnega področja v hribovite predele med Savo in Kolpo ter na 
notranjsko-kraško ozemlje, ti dve ključni postojanki ne zam reta, ampak 
zaradi svoje pomembne zemljepisne lege nasproti severni Italiji in zaradi važ­
nih prometnih povezav živita dalje do rimskega obdobja.
8 9 Za im port iz rim skih delavnic v 
latensko civilizacijo cfr. J. W erner, Ba­
yer. Vorgeschichtsbl. 20 (1954) 43 ss in F. 
Fischer. Depot Kappel (1959).
9 0 V. Hoffiler, VH AD 12 (1912) 81 ss, 
sl. 32.
9 1 O. Montelius, Civ. prim., IB 
T. 204: 8. Cfr. tudi V. Hoffiler, 1 . c.
9 2 Beram: C. M archesetti, Boli. Soc.
Adr. 8 (1834) T.4: 18—20. Roč: B. Ma­
rušič, A V 8 (1957) 70, sl. 8. Stari Gočan; 
ibid. sl. 8. K ortina p ri Sv. Antonu: V.
S ribar, Zbornik Lipa (1956) 63. T. 2: 6. 
Künzig: F. R. H erm ann, Saalburg Jb. 
26 (1969) 129 ss, sl. 4: 11—20. Bad Nau­
heim : H. Schönberger, Saalburg Jb. 11 
(1952) 21 ss, T. 15: 36. Z ugm antel: Jacobi, 
Saalburg Jb. 5 (1913) II, T. 3: 7; 11: 13— 
14. C arnunthum : M. v. G roller, Der rö­
m ische Limes in Österreich 2 (1901) 125, 
T. 22: 39.
9 3 Cfr. A ppian Illyr. X V III—XXI.
9 4 G. v. M erhart, Bonn. Jhb. 147 
(1942) 4.
Grobovi iz Škocjana, Šmihela, Tržišča pri Cerknici in s Križne gore naj- 
starejšega a horizonta stopnje Notranjska II predstavljalo v času form iranja 
železodobnih kultur del širše, na področje zgornjega Jadrana omejene, kul- 
turno-zgodovinske skupnosti (karta 2), ki se v ostalem slovenskem prostoru 
najbolje odraža na grobišču v Tolminu, L jubljani (dvorišče SAZU) in pa gro­
biščih Mokronoga.9 5 * Igla s stožčasto glavico in pa enozankasta fibula z nizkim 
lokom sta v prvi fazi form iranja novih železnodobnih skupnosti osnovni zna­
čilnosti tega prostora.
Pojav in uveljavitev železa na slovenskem prostoru je bil eden najpo­
membnejših vzrokov, da se je v kasni HaB3 stopnji (Notranjska II b) formi­
rala nova kultumo-zgodovinska skupnost — t. i. jugovzhodna predalpska hal- 
štatska skupina. Železne ločne fibule, železne ovratnice in zapestnice, brona­
ste in železne večglave igle ali igle z uvito glavico, keram ične oblike kot so 
posode Stillfried — Hostomice v glini, posode v obliki situl itd. povezujejo 
ves prostor jugovzhodne predalpske halštatske skupine v enoten kompleks, 
ki se na podlagi navedenih značilnosti razlikuje od drugih sosednjih skupin 
sevemoitalskega in balkanskega področja. Poleg teh elementov, ki vežejo ves 
prostor jugovzhodne predalpske skupine pa imamo nekaj posebnih oblik, ki 
nam v okviru te kulturno-zgodovinske skupnosti, ločujejo ves prostor na nekaj 
manjših bolj ali m anj samostojnih skupin.
Tako imamo na severozahodu v svetolucijski skupini, gorenjskih najdiščih 
in v Ljubljani (SAZU) svojske elemente kot npr. fibulo očalarko brez osmice, 
skodelice tipa Stillfried — Hostomice v glini, žebljičenje keram ike z bronasti­
mi gumbi, ki jih notranjska skupina ne pozna. Nasprotno pa poznamo na No­
tranjskem predm ete kot so fibula očalarka z veliko osmico, bronaste in železne 
narebrene manšete in železne enozankaste fibule, ki so omejene na omenjeno 
področje. Takšne samostojne skupine so se izoblikovale zaradi svojega geo­
grafskega položaja, vplivov sedanjih kultur in lastnega oblikovnega razvoja.
Zaključena kultumo-zgodovinska skupnost na slovenskem prazgodovin­
skem ozemlju pa se na prehodu iz Ha C 1 v Ha C 2 stopnjo vključi v širši m a­
terialni kulturni krog Vzhodnih Alp. Dolenjska skupina doživi močno spre­
membo v grobnem kultu, saj nadomestijo za celotno jugovzhodno predalpsko 
skupino enoten žgan pokop na tem področju rodovne gomile s skeletnim poko­
pom. Prostor notranjske skupine pa v tem obdobju (stopnja Notranjska in ) 
doživi, z razliko od ostalih časovnih obdobij, v m aterialnem pogledu močan 
impuls iz istrskega in japodskega prostora.
Horizont knežjih grobov in velike prazgodovinske naselbine tega časa 
pričajo o bogato razviti prazgodovinski družbi našega prostora. Im porti grških 
in italskih dragocenosti nam dokazujejo politično oziroma ekonomsko- po­
membnost jugovzhodne predalpske skupine v starejšem halštatu."
V stopnjah N otranjska IV in V ali bolje rečeno, v horizontu kačastih in 
certoških fibul, pa na vsem slovenskem prostoru im portirani predmeti medi-
9 5 Cfr. op. 27.
9 8 V Ha C 2 stopnji so mediteranski 
importi v jugovzhodni predalpski sku­
pini izredno številni. Npr.: oinochoe iz 
Stične (S. Gabrovec, K. Krom er, Inv. 
Arch. 5 [1962] Jugoslavija, Y 41: 8) in
Mosta na Soči (Sv. Lucije) (C. M arche- 
setti, Boli. Soc. Adr. 15 [1893] T. 6: 10); 
fiala iz Stične (S. Gabrovec, AV 15-16 
[1964-65] T. 3: 4); predvsem pa apulska 
keram ika (O.-H. Frey, o. c., 76 s, sl. 44).
teranskih centrov močno upadejo in se povezanost jugovzhodne predalpske 
skupine omejuje na sosednje halštatske centre, predvsem pa na venetsko sku­
pino estenskega kulturnega kroga. Bogata knežja oprema dokazuje, da je do­
lenjski knez živel v razvitem Ha D enako razkošno, kot v najstarejših obdob­
jih, vendar pa nam oblike in arhaičnost umetnostnega izraza na situlah, kažejo 
na nezmožnost progresivnega razvoja tedanje družbe. Celo redki samostojno 
izoblikovani predmeti m aterialne kulture, kažejo močan vpliv sosednjih kultur, 
predvsem estenskega kroga.
Vzrok izolacije osrednjih halštatskih skupin jugovzhodno predalpskega 
prostora moramo iskati v spremembi trgovskih tokov, ki se ravno koncem 7. 
stol. ter v 6. stol. preusm erijo na eni strani na zahodno keltsko področje preko 
kolonije Massillie, na drugi pa na vzhodno keltsko ozemlje preko kopne poti 
centralnega Balkana in Madžarske (Novi Pazar, Artand).9 7 Skrom nost najdb 
bogate zgodnjelatenske kulture ter pom anjkanje grškega oziroma etruščan- 
skega importa nam nesporno kažejo na zaprtost tega prostora za tedanje go­
spodarske, politične in osvajalne tokove.
Premiki keltskih ljudstev iz Srednje Evrope na eni strani v severno Ita­
lijo, na drugi pa v podonavski prostor se odražajo tudi v grobovih 4. stoletja 
v predalpskem prostoru, kjer se poleg klasičnega mladohalštatskega gradiva 
pojavijo nove, tuje oblike kot so zgodnjelatenske fibule, trikotne predrte pas­
ne spone, svinčene zapestnice z značilno' profilacijo in prvi prim erki latenskega 
orožja.9 8
N otranjsko-kraški prostor kaže, da v tem horizontu doživi podoben raz­
cvet, kot ga pozna prostor dolenjske in svetolucijske skupine, vendar pa 
ravno v tej stopnji (Notranjska VI) številne avtohtone oblike z razliko od 
prejšnjih obdobij dokazujejo vedno večjo samostojnost razvoja naše skupine, 
ki se ravno v tem času loči od ostalih kasnohalštatskih kulturnih krogov jugo­
vzhodno predalpskega prostora ter začne pod vplivom severnoitalske latenske 
m aterialne kulture skupaj s sosednjo idrijsko skupino samostojen razvoj.
Zadnji premiki in osvajanja Keltov konec 4. stol. in v začetku 3. so spre­
menili politično, deloma pa tudi etnično podobo na kasnejšem slovenskem 
ozemlju. Najdišča mokronoške skupine, ki vsebujejo deloma še značilno laten­
sko — keltsko gradivo Kräm erjeve LtB2 stopnje, predvsem pa srednjelaten- 
ske oblike, govore za vojaško osvojitev podonavskih Keltov v halštatskem 
času bolj ali manj redko poseljenega področja (severovzhodna Slovenija — 
Formin, Drešinja vas), delno pa tudi osrčja dolenjske halštatske skupine (Mo­
kronog, Roje).
M aterialni ostanki stopnje N otranjska VII pričajo o avtohtonosti ne­
katerih srednjelatenskih elementov, kot tudi o številnih povezavah s keltskim 
prostorom severovzhodne Slovenije. Številni samostojno izoblikovani elementi 
(cfr. karta 4) dokazujejo, da prostora notranjske, predvsem pa idrijske sku­
pine, ni zajel isti osvajalni oziroma naselitveni val, kakor se je to zgodilo 
v severovzhodnem predelu Slovenije, ampak bomo morali iskati kasnejša
9 7 D. Mano-Zisi, Lj. B. Popovič, No­
v i Pazar ilirsko grčki nalaz (1969) in M. 
Parducz, Acta Arch. Acad. Seien. Hung.
17 (1965) 137 ss.
9 8 Zgodnjelatenske elem ente s slo­
venskega ozemlja je zbral Lj. Slapšak, 
Jacobstahlov Early Celtic A rt in zgod- 
njelatenski elem enti v Sloveniji (1970) — 
sem inarska naloga, tipkopis.
»keltska« plemena notranjsko-kraškega prostora med plemeni, ki so v 4. stol. 
zavzela in poselila severnoitalsko ozemlje, na našem področju pa osnovala t. i. 
idrijsko skupino.
Samostojnost notranjske skupine, čeprav mogoče v povezavi z idrijsko, se 
v materialni kulturi ohrani do prihoda Rimljanov v zadnjih desetletjih pr. n. e., 
ko so padle in zamrle največje postojanke prebivalcev tega ozemlja: Šmihel, 
Tržišče pri Cerknici in dr. Z razliko od dolenjskega prostora, k jer se je po 
rimski zasedbi prebivalstvo verjetno pod pritiskom pa tudi zaradi intenziv­
nega prehoda na poljedelstvo, izgradnje magistralnih poti in legijskih tabo­
rov, preselilo iz utrjenih višinskih postojank v plodne doline ter ob poštne 
postojanke oziroma tabore, pa žive na področju notranjske skupine manjša 
gradišča dalje po svojem prvotnem načinu, čeprav s korenito spremenjeno 
m aterialno kulturo v čas 1. in 2. stol."
Ob koncu klasifikacije arheološkega gradiva je treba omeniti še poskuse 
etnične opredelitve ozemlja Krasa in Notranjske. V kronologiji notranjske 
skupine ni bil naš namen, osvetliti ali celo razrešiti ta problem, vendar pa je z 
prezentacijo številnega arheološkega gradiva dan že eden, če ne, za prazgodo­
vinska obdobja, najpomembnejši člen za razsvetlitev tega vprašanja.
Iz zgodovinskih virov, pri katerih prednjači Strabon, je moč sklepati, da 
so živeli Japodi v bližini Ocre (Hrušica) ter na obeh straneh Albijskih gora 
(Snežnik).9 9 1 0 0 Za lociranje na področje med Alpami in Dinaridi potrjujeta tudi 
podatka Appiana Alexandrinskega in Cezarja, ko omenjata roparske napade 
na kolonije Tergeste in Aquileio.1 0 1
Vsekakor se ne motimo, če na podlagi gornjih podatkov, identificiramo 
omenjene Japode s prebivalstvom notranjsko-kraškega področja, ki je po vsej 
verjetnosti poseljevalo tudi manjše območje Kvarnerskega zaliva,1 0 2 vendar pa 
bo ostalo do nadaljnjega odprto vprašanje v kolikšni m eri so prebivalci naše 
prazgodovinske skupnosti genetično povezani s »pravimi« Japodi, ki so prebi­
vali od Vinice prek liškega področja do Jezerin.
Arheološko gradivo naše skupine im a zelo malo zvez z japodskim pod­
ročjem (cfr. str. 473), prav tako se razlikujeta prostora v najvažnejšem — v 
duhovni kulturi. Pretežno žgani pokop naše skupine se močno razlikuje od 
skeletnega na japodskem področju, prav tako pa sam sestav grobnih pridat­
kov, ki se najbolje odraža pri prilogu orožja, keramike v notranjski skupini, 
kaže na odločno razliko med obema kulturno-zgodovinskima skupinama.
Nekoliko drugačna je slika v prvih stoletjih rimske okupacije, ko imamo 
ohranjene natančne sezname plemen slovenskega prostora,1 0 3 čeprav zaenkrat 
ostane še vedno odprto vprašanje ali lahko o Kamih, Subocrinih in Rundictih 
govorimo o latenskodobnih iz starejših obdobij izvirajočih prebivalcih ali pa 
jih pripišemo keltskem u etnikonu.
9 9 Npr.: Slavina (M. Urleb, A V 8 
[1957] ss), Čepna pri K nežaku (Narodni 
muzej Ljubljana, neobjavljeno), etc.
1 0 0 Strabon, G eographika IV, 6, 10;
VI, 6, 1; VII, 5, 2.
1 0 1 Appian, Illyr. IX, 18. Caes., Bell.
Gal. VIII, 24.
1 0 2 N ajdišči G robnik in Kastav im a­
ta notranjski skupini zelo sorodno gra­
divo, k ar bi tudi pomenilo logično po­
vezavo z gradišči v dobni Reke. Za 
podatek o novejših izkopavanjih v K a­
stavu se zahvaljujem kustosu R. M a­
tej čičevi.
1 0 3 Cfr. P. Petru, A V 19 (1968) 361 
s citirano literaturo.
Cronologia del gruppo preistorico della Notranjska (Carniola Interna)
II gruppo preistorico della N otranjska (Camiola Interna) con le localitä 
di Škocjan (San Canziano), Šmihel, Tržišče presso Cerknica, U laka e Križna Gora 
(cart. 1 e tabella 1) form a un’ insiame geografico ehe abbraccia il Carso (Kras) 
e una parte della stessa Cam iola Interna, tra il Passo di Postojna e la Podgrad 
(Valle di Castelnuovo dTstria) con le valli della Pivka e del Reka (Timavo superiore), 
ergendosi a regione transitoria naturale tr a i Balcami, ossia la Pannonia, e l’A dria- 
tico, scandendo da una parte Valle Padana.
I -rinvenimenti archeologici dei gruppo sono stati suddivisi in otto gradi crono- 
logici m aggiori di cui il grado N otranjska I fa parte della C ultura dei campi di 
urne, m entre i rim anenti sette rappressentano l’ Etä del Ferro dello H allstatt su­
periore (dal grado II a quello VI) e del La Tene inferiore (il VII e 1 ’ VIII).
II grado dei Cam pi -di tim e e rappresentato in Slovenia d al gruppo di Ruše, 
lim itato alie vallate nord-occideotali della regione, ai di fuori delle quali ci sono note 
solo due loca-litä: L jubljana (SAZU) e Škocjan, le quali pero, per cultura m ateriale, 
vanno a connettere Torigine allo spazio del bacimo danubiano.
P er 1 ’inc-ompletezza delle publicazioni e l’ irraggiungibilitä dei m ateriali appar- 
tenen-ti alia neeropoli di Škocjan — pod Brežcem, nella presente amalisi, il grado No­
tranjska I viene presentato solo som m ariam ente (fig. 1). Il grado dei campi di 
urne di Škocjan e d atato nel grado H a B, ossia al tem po dal X all’ V III secolo; 
trattando il detto grado ci siam-o limi-tatd a illustram e 1 ’eterogeneita delle origini 
degli oggetti del deposito e della neeropoli sancamziamini (ann. 3 e 9) composti da 
elementi -danubiani (spüle, rasol ti-po Oblekovice, elmi crestati, ecc.), balcanici (spade 
e fibule a due bottoni — fig. 1) e italic! (ann. 24). Anche piü tardi, allorquando 
premdono form a i gm ppi culturali dell’ E ta del Ferro e l’ insediaimento, a causa di 
migrazi-oni, m a principal-mente p er ü sorgere di nuovi ra-pporti sociali condizionati 
dai -nuovi processi p-roduittivi, passa dalle valli alle zone m ontane tra la Sava e la 
Kolpa nonche sul Carso e nella Cam iola Interna, grazie alia posizione geografica di 
fronte all’ Italia settentrionale e alie im portanti vie di co-municazione ehe la attra- 
versano, queste non si estinguomo e oontinuano a vivere fino all’ epoca romana.
Le tom be di Škocjan, Šmihel, Tržišče presso Cerknica e K rižna Gora, apparte- 
nenti al piü rem oto orizzonte »a« del N otranjska II, sono, all’ e-poca della 
forma-zione delle culture deli’ E ta del ferro, parte della oomunitä storico-culturale 
facente capo alia regione dell’ alto A driatico (cart. 2), rispecchiantesi nel resto della 
Slovenia attraverso le neeropoli di Tolmin, L jubljana (SAZU) e Mokronog. La spilla 
dalla testa oonica (fig. 2: 2) e la fibula a una maglia e dall’ arco basso (fig. 2: 1) 
nella prim a fase della formazione delle nuove com unita dell’ E tä del ferro sono oa- 
ratteristiche basilari della nostra area verso la m eta dell’ VIII secolo (ann. 27—30).
La com parsa e l’ efferm azione del ferro sul territorio slovemo fu la piü im por­
tante ragione ohe nel Ha B 3 tardo (Notranjska II b) portö alia formazione 
della nuova com unita storico-culturale denom inata gruppo h allstattiano prealpino 
sud-orientale. Le fibule di ferro, le collane e i braccialetti di ferro, gli spilloni 
a globetti o a teste ritorte, form e di ceram ica come i vasi dei tiipo Stillfried — 
Hostomice d’argilla, i vasi a form a di situle ecc. fondono tutto lo spazio prealpino 
sud-orientale dei gruppo hallstattiano in u n ’ unico oomplesso il quale, in base alle 
citate caratteristiche, viene a differenziarsi dagli altri gm ppi vicini appartenenti 
alio spazio italico settentrionale o a quello balcanico.
Nell’ am bito di questa grande com unitä storico-culturale esistono dei sotto gruppi 
differenziantiisi tra loro in alcuni elementi, investendo lo spazio occupato con la 
propria creativdtä. II m ateriale piü caratteristico dell’ orizzonte II b dei gruppo 
N otranjska e rappresentato da fibule di ferro a una maglia, collane di ferro, fibule 
ad occhiali con otto grande e i polsdni di ferro stiria ti (fig. 2: 5—14, T. 4—6; 10: 1—5).
L’ orizzonte N otranjska II c — epoca del grado Ha C 1 classico — respecchia ü 
ritorno all’ ornam ento bronzeo le cui caratteristiche maggiori sono le fibule lunate, 
spilloni a globetti e braccialetti m assicci (fig. 2: 15—20, T. 7—8).
L’intera com unitä storico-culturale, occupante lo spazio preistorico sloveno, nel 
passaggio dal grado H a C i a quello Ha C 2, va a inserirsi nella piü vasta cerchia 
della cultura m ateriale delle Alpi O rientali. Le fibule a naviccella e quella a bot­
tom, i bracciaetti m assicci stiriati con term inali sovrapposti e le collane nodose 
sono la caratteristica del nostro grado N otranjska III (fig. 2: 21—26, T. 9, 11). Agli 
inizi di questo grado, le loealitä archeologiche di Tržišče presso Cerknica, Škocjan e 
K rižna Gora, ricevono im forte impulso di cultura m ateriale dallo spazio istriano e 
giappodioo (grado N otranjska III a) notabile nella caratteristica form a degli anelli 
tem porali Istrani, dei cerchioni oranici e delle fibule ad occhiali con piastrina dor­
sale (fig. 2: 27—33, T. 10: 6—14, aim. 42—45). Gli scavi condoti sulla K rižna Gora, 
con tecniche recenti, hanno reso possibile, con 1 ’ausilio dei metodo statistk», ni- 
cercare 1 ’orizzonte III b, non piü oaratterizzato da influssi istriano-giappodici, m a 
rappresentato da fibula bim agliata cava e da quella con piede lungo e term inale 
pistilliform e (fig. 2: 32—35, T. 10: 15—16; ann. 46—47).
I gradi N otranjska IV e V sono rappresentati da m ateriale sporadico inseribile, 
solo in base a com parazione tipologiea con i vicini gruppi dello H allstatt recente, nel 
corrispettivo orizzonte delle fibule serpeggianti ossia certose (fig. 2: 36—46). T ra il 
m ateriale presentato sono una particolaritä le fibule serpeggianti m assicce dei tipo 
Tržišče (fig. 2: 39), caratteristiche per la N otranjska (cart. 3). A ll’ epoca del grado 
Ha D i e Ha D 2 possiam o osservare su tutto il territorio del gruppo prealpino sud- 
orientale un forte afflusso di im portazioni da centri m editerranei e, inoltre 1 ’allen- 
tam ento dei vincoli verso i vicini centri h allstattian i e in particole verso il gruppo 
veneto deli’ am biente culturale ©stense.
Gli spostam enti dei popali celtici dali’ Europa centrale verso lT talia setten- 
trionale e verso il D anubio si rivedono nelle tom be del IV secolo in tutto lo spazio 
prealpino. Accanto al m ateriale classico dello H allstatt recente, compaiono nuove 
form e allogene come le fibule del La Tene recente, fibie triangolari forate, braccia­
letti plum bei dal profilo caratteristico e i prim i esem plari delle arm i di La Tene (ann. 
58, 59). II Carso e la N otranjska (Cam iola Interna) all’ epoca del grado Lt B (No­
tranjska VI), subisce u n a fioritura come quelle riscontrate nei gruppi della 
Dolenjska e di M ost n a Soči (Santa Lucia di Tolmino), seppure a differenza delle 
epohe precedenti, proprio in questo tempo, si presentano num erose form e di sviluppo 
della cultura m ateriale del nostro gruppo. La N otranjska (Cam iola Interna) 
si viene a staccare, proprio in quel periodo, dagli altri centri di cultura tardo- 
hallstattiana dello spazio prealpino sud-orientale e inizia, sotto 1 ’influsso delle cul­
tu ra m ateriale di La Tene, assieme al vicino gruppo di Idrija, uno sviluppo del 
tutto autonomo verso la fase successiva.
II m ateriale caratteristico del grado VI e rappresentato dalle grandi fibule cer­
tose, dalle collane m assicce e bracciali, d alle accette con ansa e dalle varianti 
locali delle fibule certose, (fig. 3: 1—8, T. 3; 12; 13: 1—5). La franšizi one continuata
verso il grado N otranjska VII e rappresentato dalle tam be 92, 97, 117 (T. 14: 1—5) 
di Šmihel in oui compaiono accanto alle fibule del medio La Tene quelle certose 
(ann. 64—65). La fibula del medio La Tene dal viticcio aw o lto (fig. 3: 9—10, T. 14: 
6 e la cart. 3) nonche la collana tipo Id rija (fig. 3: 13) sono gli elem enti piü 
caratteristici di questo grado della N otranjska e di Idrija. I resti m ateriali del grado 
N otranjska VII testim oniano l’autoetonitä di certi elem enti dei m edio la Tene e i 
legami intercorsi tra la Slovenia nord-orientale e lo spazio celtico (esempi: fig. 3: 
14, T. 13: 6; 14: 3).
L’ultimo grado dello sviluppo preistorioo dei gruppo carsolino e della 
N otranjska (Cam iola Interna N otranjska VIII) e caratterizzato, da una parte, da 
elem enti tipici dell’orizzonte del tardo L a Tene nelTEuropa centrale e, dall’altra, 
dalle forti im portazioni rom ane d ali’ Italia settentrionale (fig. 3: 16—20, 27). 
La fine dell’autornomia del nostro gruppo e rappresentata dalle distruzione 
ehe subisce 1 ’abitato archeologioo di Šm ihel ad opera delle armi, ben dimostrabili, 
delle unita ausiharie rom ane negli ultim i decenni a. n. e. (fig. 3: 21—26, ann. 90—92).
Volčji grad pri Komnu; prim er kraškega gradišča (kaštelirja). 
Snem anje Geodetski zavod SRS, L jubljana
Voleji G rad presso Komen: esempio di castelliere carsolino (ripreso dal 
Geodetski Zavod SRS di Ljubljana)
O 200
6
Gradišča na K rasu: 1 — 'Zagrajec, 2 — Volčji grad (Debela griža), 3 — Vahta pri 
Kazljah, 4 — Sv. Ambrož pod Trsteljem , 5 — Štorje (Sv. Mihael), 6 — Sv. M artin
pri Kom nu (po C. M archesettiju)
Castellieri del Carso: 1 — Zagrajec, 2 — Volčji grad (Debela griža), 3 — Vahta pri 
Kazljah, 4 — Sv. Am brož pod Trsteljem , 5 — Štorje (Sv. Mihael), 6 — Sv. M artin
pri K om nu (dopo C. M archesetti)
Depojska najdba iz Škocjana (po C. M archesetti, Jhb. f. A ltert. 3 [1909] T. 22) 
Deposito di Škocjan (secondo C. M archesetti, Jhb. f. A ltert. 3 [1909] T. 22
Šmihel, grobišče Mačkove.
Bron 1—3, 7— 10; ostalo železo; vse 1/2
Šmihel, grobišče Pod Kaculem.
Bron 1—2, 5; železo 3—4; ostalo keram ika; 6 = 1/4, ostalo 1/2
Šmihel, grobišče Pod Kaculem.
Bron 2; železo 1, 3; ostalo keram ika; 4—5 = 1/4, ostalo 1/2
Šmihel, grobišče Pod Kaculem.
Bron 1—3, 5; železo 4; keram ika 6; 6 = 1/4, ostalo 1/2
Šmihel, grobišče Pod Kaculom. 
Bron 1—4, 6; železo 5; vse 1/2
Šmihel, rekonstruirana grobova po A. M iillnerju (Argo 1 [1892] 83 s., T. 7:18—19). 
Železo 1, steklo 6, ostalo bron; vse 1/2

o- 1 «
Tržišče pri Cerknici, izbor iz depojske najdbe.
B ron 1, 5, 8, ostalo železo; različno m erilo
Tržišče presso Cerknica, selezione dal deposito, scale varie
Šmihel, grobišče Za Polšno 
Bron; vse 1/2