■ golov ML
Leto XIL, Stev. 142
Upravmitvo; Ljubljana, Knafljeva i ulica 5. — Telefoe St 3122. 3123, r 3124. 3125. 3126, Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova oL 3. — TeL 3492 lo 2492 Podružnic« Maribor: Aleksandrova cesta It 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča K. 2 — Telefon St 190.
pri pošt ček, zavodih: E»job» Ijana St 11542. Praha čisk) 78180 Wlen St 105.241.
DobOaiia, torek 23. M ^
Con I Din
iMMOStTO
25.— 40.— Dm.
Uredništvo: __Knafljeva obes S. Telefon
it 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
iefon it 2440 (ponoči 2582). Celfc: Kocenova al & Tefcf. St 190.
Rokopisi se ne vrača ja — Oglasi po
tarifo.
Politični preobrat
na Bolgarskem
Katastrofalen poraz vlade pri parlamentarnih volitvah — Opozicionalni blok |e dobil dve tretjini glasov in mandatov — Pred demisijo vlade
Sofija. 22. iuniia t>r- Včeraj so se vršile po vsej Bolgariji parlamentarne volitve. Da si so poznavalci razmer že pričakovali močno ojačanje opozicije, vendar ni mhce računal, da bo doživela vlada pri teh volitvah tako katastrofalen poraz. Opozicijski blok si je priboril skoro dvetretnnsko večino, dočim je vlada s skrajnimi silami komaj zbrala tretjino vseh mandatov. Borba je bila zelo napeta in oba tabora sta zastavila vse sile, da si priborita čim vec Klasov Opozicija pod vodstvom Malinova ie spretno izkoristila splošno nezadovoljnost kmetskeza prebivalstva proti sedanjemu režimu, ki le že sedem let na krmilu in nosi zato vso odgovornost za obupni pojozai kmeta Včerajšnje volitve so dokaz, da :e nezadovoljstvo v Bolgariji doseglo vrhunec in da bo morala državna politika kreniti
»a nova pota.	. _ .
Čeprav bodo končni rezultati znani seie jutri, ie že iz dosedanjih rezultatov, ki se v razmeriu ne bodo mnogo več izpremema. razvidno da ie dobil nacilonaht! blok nai-mani 150. vladne stranke Pa skupno komaj 65 mandatov. 44 mandatov, takozvane državne centralne liste se razdeli med stranke. ki imajo v posameznih okrajih največje ostanke glasov. V poštev prihajata samo vladni in opozicijski blok. tako da bo vlada dobila okrog 15. opozicija pa še 29 mandatov.	_
Kakor računajo v notranjem ministrstvu, bo končni rezulkt nekako naslednji: vladni blok 80 opozicijski blok 177. makedonstvu-Jaščl 8 ln komunisti 7 mandatov. Ostale manjše stranke, med njimi tudi socialni demokrati. ki so imeli v sedanjem Sobranju H poslancev, so ostale brez mandata, ker niso dosegle niti dveh odstotkov skupnega števila glasov. Celr« v Sofiji ie bila vlada poražena, dasiravno je tn glasovalo za njo vse uradništvo. Opozicija je dobila 22. vlada oa samo 13 tisoč glasov.
Sofija, 22. junija. AA. Po dobljenih rezultatih parlamentarnih volitev, kolikor so bili mani do 13. ure in ki obsezajo vso državo razen 6 volilnih enot, je dobil vladni blok 372 tisoč glasov, opozicija pa 661 tisoč. Komunisti so dobili okoli 14.600 glasov.
Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska agencija poroča, da ]e notranje ministrstvo objavilo rezultate volitev v Sofiji. Po uradnih po-
datkih dobi narodni blok (opozicija) v Sofiji 22.382 glasov, vlada 13.031, neodvisna delavska stranka pa 9659. Ostale stranke so v Sofiji dobile le neznatno število glasov-
Pred demisijo vlade
Sofija, 22. junija p. Poloficiozna »Slobod-na Riječ«, organ Ljapčeva, piše danes, da bo vlada glede na izid volitev podala ostavko še pred sestankom parlamenta. Najbrž bo Ljapčev že jutri predložil kralja demisijo celotne vlade in pričakuje se, da bo vladar nato poveril mandat Malinovu.
Sofija, 22. junija. A A. »Zora« piše: Nedvomna je velika zmaga koalicije narodnega bloka, torej opozicije. Čeprav še ni znano točno razmerje glasov, se vendar po mestih vidi, kakšen je tam rezultat volitev, in ni verjetno, da bi te Številke mogli bistveno izpremeniti izidi na deželi, lz vsega se lahko sklepa, da bo dobil narodni blok okoli 140 mandatov, vladna koalicija pa okoli 60.
Nasilja vladnih strank ln makedonstvujuščih
Sofija, 22. junija p. Kljub temu, da zatrjuje vladni komunike, da so potekle volitve v redu in miru, prihajajo na dan vedno strasnejše podrobnosti o nepopisnem terorju, ki so ga vršile vladne stranke s pomočjo makedonstvujuščih nad pristaši opozicije. V Kamobati so makedonstvuju-šči zaprli volilni odbor in odnesli volilno skrinjico. Liberalni kandidat DžebarsJd in 35 njegovih pristašev je bilo hudo ranjenih. V zaporu je bil ubit vodja opozicije, nacionalni liberalec Bojadžijev. V Harkovu je bilo ubitih 12 ljudi. V Plovdivu so ma-kedonstvujušči ubili župana, ki je bfl pristaš opozicije.
V Sofiji so pristaši opozicije priredili velike demonstracije proti vladi in živahno aklamirali Malinova in druge opozicijske voditelje. Pred stanovanjem Malinova se je zbrala ogromna množica, na katero je imel Malinov kratek nagovor. Demonstracije so trajale pozno v noč.
Današnja »Zarja« priobčrje Številne proteste opozicije zaradi volilnega nasilja vlade. Vladni listi s svoje strani napadajo opozicijo, da je baš opozicija vršila nasilje nad vladnimi kandidati.
Madžarske parlamentarne volitve
Vlada s svojim izrednim volilnim sistemom zmaguje, opozicija pa pla čuje — Mnogoštevilne volilne sleparije
Budlmpeita, 82. junija, g. Volilna komisi-
ja je danes nadaljevala pregled tako zvanih priporočilnih pol. Večinoma se odklanjajo le priporočilne pole opozicije. Tako so v Budimpešti proglasili za dvomljive 40.000 glasov opozicije. Opozocijske stranke so bile ■pozvane, naj preskrbijo v 24 urah nove podpise. število tako zvanih glasov izvoljenih poslancev v vsej deželi znaša po oficijelnih podatkih 38. Značilno je dejstvo, da je predsednik Bethlenove stranke bivši minister Aleksander Szabo dobil malo glasov, da je
njegova Izvolitev zelo diromljtva, štirje dami vlade pa so dobIM že dvodne mandata V Szegedu je od 35.000 oseb dalo 32.000 svoje podpise za vlado, vendar se zdi, da ti podpisi niso pravilni, ker je že mnogo oseb vložilo ovadbo ter izjavilo, da so podpisi v priporočilnih polah ponarejeni. V političnih krogih, celo v vladnih krogih izjavljajo, da se sistem priporočilnih pol ni obnesel. Celo vladni organ »Pester Lloyd« piše, da otvar-ja ta sistem vse mogoče poti za sleparijo.
Morje vrača svoje žrtve
Polagoma prinašajo valovi na suho trupla nesrečnih izletnikov 3 potopljenega parnika »St. PhHfbert«
Pariz, 22. junija. d. Potapljači so v so« boto potegnili iz kabin ob ustju Loire po« topljenega para'ka »St. Philiberta« tri žen« ska trupla. Domnevajo, da je v notranjo« s ti parnika le še malo trupel, ker so mrt* vece odplavili valovi. Polagoma prihajajo na morsko površino že raznadajoča trupla utopljencev. Zato so oblasti v St. Nazairu odposlale na morje vse razpoložljive vlačil« cs in več letal, ki so v nekaj urah zbrali 45 silno skaženih trupel ter jih prepeljali v St. Nazaire. T^m&d teh so jih mogli iden« tificirati le 22. Razen tega poročajo iz obrežnih krajev, da je morje naplavilo ka«
Bivši predsednik Fallieres umrl
Parfz, 22. hmija AA. Dav? J^ na svojem
pnsestvn pri Agenu umrl bivši predsednik francoske republike Fallieres. Za predsed-n ka ie bil od leta 1906 do 1913.
Pariz, 22. junija AA. Predsednik francoske vlade Laval je poslal vdovi Armanda Fallieresa in njegovemu sinu sožalno brzojavko. Oba sta se mil ganjeno zahvalila.
Zločini
med makedonstvujušcimi
Sofija, 22. junija. AA. Snoei umorjen* Makedonec, ki je podlegel ob 9. zvečer v predmestju Los en ©v, se imenuje Tomo Pavlov in je bil protogerovec. Njegov spremljevalec Ekren Matejev je bil tudi ranjen, m sicer nevarno. Nanju so srtrelja« le tri neznane osebe. Policija je dva sum« lirvca že prijela. Gre očividno za osveto Tnihajlo-vcev zaradi umora, ki so ga proto« gerovci izvršili pred nekaj dnevi.
Polet »Do X« po Brazffifi
Berlin, 22. junija. AA. Letalo »Do X« je včeraj odletelo iz Bahije in pristalo v San*Pedru, kjer so mu priredili slavnosten sprejem. V ponedeljek odleti »Do X« da* lje v Rio de Janeiro.
kih 30 žrtev katastrofe. Trupla so vedno« ma v takem stanju, da je bil njihov prevoz v St. Nazaire ali Nantes nemogoč. Zato so odredili, naj se mrtveci pokopljejo ta« koj na pokopališčih občin, kjer jih je mor« je naplavilo. Zaradi identificiranja pome« sreč ene ev naj pošljejo posamezne kose oblek in razne ori mrtvecih najdene pred« mete pristojnim oblastem.
Kasneje so ribiški čolni potegnil! femor« ja še 12 nadaljnjih trupel žrtev katastrofe parnika »St. - hiliberta«, izmed katerih so mogli štiri identificirati.
Katastrofalna vročina
Newyork, 22. junija, č. V Ameriki vlada zadnje dni strašna vročina. V Zedinjenih državah je zaradi vročine umrlo že nad 100 ljudi. V državah Srednjega zapada imajo 34 do 40 stopinj v senci.
Budimpešta, 22. junija. 5. Včeraj je bil na Madžarskem najbolj vroč dan ne samo
v	letošnjem letu, marveč v zadnjih 100 letih. Toplomer je kazal v senci 39 stopinj. Zaradi silne vročine se je mnogo ljudi onesvestilo. Štirje so umrli. Zaradi suše je nastala tudi cela vrsta požarov. Naj« večji požar je bil v Kečkemetu, kjer je pogorel velik mlin. škodo cenijo na 3 mi« lijone pengov.
Ruska polarna ekspedicija
Moskva, 22. junija, g. Že pred nekaj dne«
vi	so listi zabeležili vest, da bo znameniti ledolomec »Maligin« od Arhangeljska od« plul na novo polarno raziskovanje. Ledo« lomeč »Maligen« bo s skupino inozemcev posetil otok Gubgerov, kjer se nahaja najsevernejša radio»meteorolo®ka postaja. Ledolomec bo nato odpluti na najsevemej* šo točko Prestolonaslednika Rudolfa d ©že« Ie ter na tem otoku in na ofcoJeu Jacksom iskal ostanke pogrešanih polarnih eikspe« dicij. Ker se je na raznih straneh pojavila domneva, da se mogoče na tem ozemlju nahajajo tudi preostanki raziskovalca Amundsena, jih bo ledolomec skušal najti.
ENO LETO ZA OKREPITEV SVETA
Silen odmev Iniciative predsednika Hooverja — Za eno leto na] se odloži vsako plačevanje dolgov med državami
Waahlngton, 22. junija d. Predsednik Hoover je v soboto poslal poslanikom in-teresiranih evropskih držav sporočilo, ki pravi med drugim.
>Ameriška vlada predlaga enoletno odgo-ditev vseh plačil na račun reparacij ter vojnih in obnovitvenih dolgov; moratorij bi se nanašal tako na obresti kakor tudi na amortizacijske kvote. Ameriška vlada sama je pripravljena izvršiti ta predlog, ako tudi vse važnejše upniške države v Evropi prav tako pristanejo za eno leto na odgoiitev njim dolžnih ;ilač:l iz računa z«>pa,Tac;j in drugih državnih dolgov.
Ta korak, pravi dalje predsednik Hoover, Je že odobrilo večje število senatorje7, kakor tudi 18 članov reprezentančne zbornice. Bil je nadalje odobren od poslanika Da-wesa in Owna Tounga, ustvariteljev obeh reparacijskih dogovorov. Namen tega koraka je, posvetiti prihodnje teto gospodarski okrepitvi sveta. Depresija, razširjena nad vsem svetom, je prizadela evropske države bolj kakor Zedinjene država Teža državnih dolgov, ki bi bila v normalnih časih znosljiva, pritiska zaradi te depresije težko na mnoge narode. Posledica depresije je tudi abnormalni pritok zlata v Zedinjene države, s čemer je bila zmanjšana kreditna zmožnost mnogih tujih držav, pa tudi njihova kupna moč za naše izvozno blago. V zvezi s tem pojavom je tudi naraščanje brezposelnosti pri nas in trajno nizkih cen naših kmetijskih proizvodov. Pravočasni ukrepi so torej nujno potrebni. Od vodilnih članov obeh zbora'c kongresa mi je v to svrho že zagotovljena iskrena podpora Bistvo mojega predloga je v tem, da se dolžnikom da čas za dosego njihove nacionalne prosperitete, in zato naslavljam na Američane apel, naj bodo v lastnem int»*esu dobri upniki in dobri sosedje. Nihče izmed naših dolžnikov ni zahteval ali predlagal, da se črtajo vsote, ki so nam Jih dolžni. Ker pa je bila podlaga fundiranja teh dolgov plačilna sposobnost dolžnika pod normalnimi razmerami, izvajamo le dosledno naša lastna načela, ako upoštevamo sedanje nenormalne razmere na svetu. S tem hočemo prispevati k skorajšnji okrepitvi svetovne prosperitete, na kateri Je naš narod prav tako močno interesiran, kakor vsi ostali.«
Hoover zaključuje: >0*prav nima naš korak ničesar skupnega z konferenco za splošno omejitev oboroževanja, ki Je določena za prihodnji februar, vendar upamo, da bo spričo močnega vpliva tekmovalnega oboroževanja na sedanjo depresijo, pripomogel k izpopolnitvi prijateljskih odnošajev, ki so potrebni za rešitev važnega raz-orožitvenega vp!"i*snia.«
Newyork, 22. junija, a Predlogi ameriške vlade glede moratorija pomenijo za ameriški proračun v prihodnjem fiskalnem letu izgubo od 266 milijonov dolarjev. Za to vsoto se bo zvišal deficit, pač pa se bo, kakor izjavljajo v državnem zakladnem uradu, izenačil z olajšanjem v mednarodni gospodarski krizi. Demokrati in republikanci soglasno odobravajo akcijo Hooverja.
Hindenburgov klic na pomoč
Berlin, 22. junija, d. 2e od petka je bila državna vlada v neprestani brzojavni ln telefonski zvezi z Washingtonom in 8 pri« zaderimi evropskim' glavnimi mesti, da spravi v tek reparacijski problem. Zadnje reparacijsko plačilo 15. junija je bilo iz» vršeno že s tolikimi težavami, da se je šele v zadnjem trenutku posrečilo nalka« zati vsoto 500 milijonov mark Banki za mednarodna plačila v Baslu. Zato je držav« ni kancelar Brihring ;mel z nekaterimi ml« nistri in v Berlin poklicanimi nemškimi poslaniki v četrtek razgovore, na katerih so razpravljali, ali naj se državna vlada posluži pravice moratorija na podlagi Youn« govega načrta. Vlada je bila mnenja, da bo lahko počakala do srede avgusta, ker je hotela prej razpravljati o tem še z angle« škimi državniki, ki bi prispeli sredi junija v Berlin, in z ameriškim državnim tajnJ« kom Stimsonom. V petek pa se je položni tako poslabšal, da je državni predsednik Hindenburg v noči na soboto poslal dalj« so brzojavko 'predsedniku Zedinjenih dr« žav Hoovru: v brzojavki je izjavil, da }e položaj Nemčije tako obupen, da ne mo« re več zadostiti reparacijsVm obveznostim. HindenbuTg se je pri tem skliceval na pr« vo izjavo Hoovra o položaju v Nemčiji, ki jo je podal v petek ter je pristavil, da mo« ra prit; napovedma pomoč čim hitreje, ako hoče biti uspešna.
Kakor vse kaže, pa je prišel Hindem« burgov kiFc na pomoč že post festum, ker se je bil Hoover odločil že poprej in je bi« lo njegovo poročilo poslanikom evropskih držav že sestavljeno, predno je prejel br« zojavko iz Berlina. Pri akciji gre torej za čisto ameriško iniciativo.
Navdušenje v Nemčiji
Berlin, 22. junija. AA. Nemško časopis« je navdušeno komenrira Hoovtov predlog in pravi, da M se Nemčija tako osvobo« dila za eno leto reparacijskih plačil. Nem« ški politični krogi so nekoliko v skrbeh zaradi stališča Francije, ki se zdi po pa« rških vesteh nekoliko dvomljivo, res pa je. da so Anglija, Italija in Japonska bTez odlašanja sprejele Hoovtov predlog, kar je v Nemčiji zbudilo veliko zadovoljstvo. Francija ne bo vztrajala na svojih pri drž« kih, ki bi utegnili preprečiti ameriško so« delovanje pri finančn- obnovi Nemčije in Evrope. Ker davi vodilni nemški listi niso izšli, je prineslo prve komentarje o Hoov« rovi incijatfvi šele večerno časopisje.
»Berlin er Tageblatt« "'menuje ameriške« ga predsednika »junaka dneva«, ki je v te« žavni zgodovinski situaciji korektno in lo« gično nastopil.
Socialistični »Vorwarts« m cm, da je Hoovrova akcija ojačila optinrizem in omi« lila pesimizem v Nemčiji.
»Deut9che Allgemeine Zeitimg« poudar« ja, da je pričela biti za Nemčijo že 12. ura, ko je prispela vest o Hoovrovi interven« cij\
Nacionalistični »Lokalanzeiger« piše, da bo enoletni moratorij sicer samo začasen, da pa mora Nemčija izrabiti vsako priliko za oddih.
Berlin, 22. junrja, s. Kakor poroča Wol« fov urad, je poslanica ameriškega predsed« nika Hooverja ustvarila za nemško držav« no banko m za devizni trg popolnoma nov položaj. Državna banka računa z močnim psihološkim olajšanjem m s tem, da mo« zemstvo ne bo več v sedanjem obsega od« povedovalo svojih kreditov Nemčiji in da bo tudi v Nemčiji sami nastopilo splošno po« mir j en je.
Macdonald obljubuje
angleško podporo
London, 22. junija s. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Macdonald na vprašanje, ki ga je Baldwin stavil kot voditelj opozicije, odgovoril, da angleška vlada z vsem srcem pozdravlja pomembno inici-jativo predsednika Hooverja. Z naše strani, je dejal Macdonald. izjavljamo, da v načelu s polnim srcem podpišemo predloge Hooverja in da smo pripravljeni sodelovati pri določitvi podrobnosti, da se bodo mogli predlogi takoi praktično izvesti. Spodnja zbornica pa ne more pričakovati, da bi sedaj več povedal o tej stvari.
Baldwin in Lloyd Gerge sta se zadovoljila s to izjavo ministrskega predsednika.
London, 22. jinrja. AA. Tukajšnji poli« tični in gospodarski krogi splošno odobra* vajo Hoovtov predlog, naj se odg ode za eno leto vsa plačila državnih dolgov in reparacij v davčnem letu, ki se prične a prvim julijem. Zedinjene države pristajajo na to odg odi t ev pod pogojem, da store to tudi druge države*upnice. Tremutno se ne more pravdno oceniti dalekosežnost ame« riškega predloga, splošno pa menijo, da bo zelo olajšal težko gospodarsko stanje v Nemčiji in tako omilil tudi »vetovoo go« spodarsko krizo.
Davi so narasli na londonski bocd vsi vrednostni papirji.
»Times« pišejo, da je Hoover <W modro smenroo, ki jo mora Anglija kar najbolj pozdraviti. S svojim korakom je ameriški predsednik priznal, da sedanja gospodar« ska situacija v Evropi vpliva tudi na Ze« din jene države. List pravi, da bo psiho« loški vtis ameriškega predloga odličen, ^n upa, da bodo evropski državniki storili vse, da postanejo rezultati nove ameriške politike trajni in koristna.
Francosko mnenje
Parte, 22. Junija AA. Merodajni krogi pozdravljajo Hoovrov predlog, naj se odgo-dijo vsa plačila za leto dni, poudarjajo pa, da se bo moral načrt moratorija spraviti v sklad z Toungovim načrtom in da bodo morale evropske države izmenjati o tem vprašanju svoja mnenja.
Pariz, 22. junija g. Hooverjev načrt je bil tukaj sprejet z izredno rezervo. Ofici-elno še niso zavzeli stališča, kar se utemeljuje a tem, da se nahajata ministrski predsednik Laval tn zunanji minister Briand v provinci in da tudi besedilo Hoover-jevega načrta oficielno še ni znana V francoskih krogih opozarjajo na to, da je za Hooverjev predlog potrebna odobritev ameriškega kongresa, ki pa še nikakor nI zagotovljena. Finančni minister Flandin Je že danes zaradi tega vprašanja stopil v zvezo z guvernerjem francoske narodne banke.
Pomisleki Belgije ^
Bruselj. 22. junija, s. Belgijski zunanji minister Hymans je danes vzel na znanje predloge predsednika Hooverja, ki so mu bili sporočeni brzojavnim potom. Stopil ja takoj v zvezo z belgijskim strokovnjakom za reparacijsko vprašanje Guttom. K tem posvetovanjem so bili kasneje pritegnjeni tudi finančni minister m več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Popoldne se je sestal ministrski svet, na katerem je Hy-mans podal pregled o položaju, ki je nastal po ameriških predlogih. V vladnih krogih opozarjajo na to. da dobiva Belgija od Nemčije ietno približno pol milijarde frankov več kakor mora plačati Zedinje-ni mdrzavam. K temu pride približno še 20 milijonov mark iz nemško - belgijskega dogovora o marki. Ta vsota pride v belgijskem proračunu zelo v poštev. Hvmans je dal belgijskim zastopnikom v inozemstvu nalog, naj stopijo v zveze t ostalimi vladami.
Sodba Japonske
Tokio, 22. Junija AA. Jaiponski Usti 8e niso utegnili presoditi in komentirati Hoov-rovega predloga, vendar je odlični japonski finančnik in nekdanji finančni zastopnik japonske vlade v Londonu, Parizu dn Wa-shingtonn, Kengo Mori, ki je danes član senata, izjavil v razgovoru z novinarji, da bo ta Hoovrov ukrep napravil dober vtis In imel pozitiven gmotni in psihološki učinek ter pomagal odpraviti sedanjo gospodarsko depresijo. Mori misli, da bo od tega imela •korist tudi Japonska
Presojanje v ženevi
Ženeva, 22. junija, s. Kakor se doenava lz dobro poučenih krogov pripisujejo tudi v vodilnih krogih sekre.arijata Društva na« rodov koraku Zedinjenih drž.v največjo važnost. Označujejo ga kot eno največjih političnih inicijativ po končani vojni in kot čm, ki lahko pomeni odločilen preokret v .vsej svetovni zgodovini. V Ženevi so pro»
pričani, da bo tudi Francija v tej a£ oni
obliki sodelovala pri tej akciji, čeprav jo od vseh udeležencev najbol' neposredno tangirana. V krogih gospodarskih m finančnih organizacij Društva narodov upa» jo, da bo akcija predsednika Hooverja do« vedla do pospešitve sanacije gospodarstva, svarijo na tudi pred mišljenjem, da bi sve« tovna gospodarska kriza bila sedaj z enim mahom ^rebrodena.
Svetovna finančna konferenca
Amsterdam, 22. junija AA. finančni krogi pravijo, da Je ameriški sa-kladni tajnik Mellon predlagal predsedniku Hoovru, naj septembra skliče v Washing-torau konferenco, ki naj razpravlja o vojnih dolgovih bi reparacijah. Pravijo, da Je ministrski predsednik Macdonald obljubil udeležbo angleške vlade na predlagani konferenci Prisostvovali bi zastopniki vlad ln predsednika narodnih bank vseh prizadetih držav.
VpHv na borze
Berilu, 22. jiiulja. 2. Hoovru* predlog s
dovolitvi enoletnega moratorija je našel velik odmev tudi na vseh evropskih borzah. Tekom današnjega dne so domači ti v Berlina poskočili za 10 do 12 odstotkov, Toungovo posojilo je naraslo za 5 odstotkov, dočim se je nemška marka znatno popravila. Generalni svet nemške banke ss je sestal k izredni seji, mi kateri je razpravljal o najetju večjega inozemskega posojila v znesku 500 do 600 milijonov mark za kritje deviznih izgub. Glede na ta, da je Anglija dovolila večje posojilo Avstriji, a Francija za posojilo Nemčiji za enkrat ne pride ▼ poštev, prevladuje mnenje, da bo Nemčija najlažje dobila zaželjeno posojilo v Ameriki.
Zahvala poljskih novinarjev
Beošrad. 22- hmija AA. Ob odhode fz Jugoslavije so poljski novinarji poslali predsednika jugoslovenskega novinarskega udruženja toie brzojavko:
Prosimo vas. z. predsednik, da Izrufito izreči tovarišem novinarjem vseli mest v Jugoslaviji ki smo x njimi potovali, našo globoko hvaležnost za nrisrčiio gostofjubie in prekrasni sprejem. Nai živi jugoslovenski tisk! — Podpisani so: Gieržvnski Po-wicki m SchSnberg.
Namestnik
n n 11 KI i
Beograd, 22. junija. AA. Ker je finančni minister DjurkS v inozemstvu, je s lAnrcira Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev na podlagi čl 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave postavljen sa na« mestnika finančnega ministra NikoAa Uz*» novič, mm »ter brez Ustnica.
likvidacija agrarne reforme
Beograd, SS. Junija A A. NJ. VfcL kralj
je na predlog ministra aa kmetijstvo po sa-sMšanJu predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o likvidaciji agrarne reforme na velepoeestvfli. Zakon e likvidaciji agrarne reforme na veleposesbvih končno likvidira vprašanja agrarne reforme na veleposestvth. Na podlagi paragrafa 1 tega zakona se smatra za veleposestvo v dravski banovini posestvo z nad 87 kata-stralnih oralov obdelane zemlje aH 174 ka-tastralnih oralov zemlje sploh.
Zagrebška Katoliška akcija Vatikana
Zagreb, 22. jtmija. n. »Hrvatska Straža« poroča, da je bU včeraj sestanek KatoffiSce akcije v Zagrebu, ki so se ga udeležile vse katoliške organizacije, članice Osrednjega katoliškega narodnega saveza S tega se« Stanka je bila odposlana vatikanskemu dr« žavnemu tajniku brzojavka, v kateri izjav« lja katoliški savez svojo popolno soiidar« nost z razpuščenimi organizacijami Katoli« ske akcije v Italiji ter svojo vdanost in zvestobo do papeža.
Povratek ministra Deiuetrovtča v Zagreb
Beograd, 22. junija č. Po Izrugtvi ministrskih poslov svojemu naslednika je minister g. Juraj Demetrovič snoči odpotoval iz Beograda v Zagreb. Na kolodvoru so se poslovili od njega uradniki ministrstva in mnogi prijatelji.
Poslanik Bafjfnsfcf premeščen v Haag
Beograd, 22. junija AA. Poljski poslanik na našem dvoru Vaclav Babinsfld js premeščen v Haag. Na svoje novomesto odpotuje konec t. m.
Skupščina zdravniškega društva
Beograd, 22. junija AA. Kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva se bo vršil od 17. do 19. septembra v Novem Sadu. Glavna tema: »Skrb za duševne bolezni in za duševno manjvredne«. Stanovska tema je: »Svobodna izbera zdravnika pri delavskem zavarovanju«. Referenti naj se čimprej obrnejo s svojimi temami na dr. R. Z. Lopaševiča, Stenjevac pri Zagrebu, aH pa. na tajništvo kongresa, Beograd, poštni predal 310,
Socialna vzgoja mladine
LJubljana, 22. junija.
Šolsko leto se nagiblje h koncu. Ju* nij je v šolah mesec najvišje napeto« sti: koliko je tu vrvenja, pričakova« nja, strahu, napora, a tudi tihega ve« selja, osrečujočih mislil Vrše se izpiti; več tisoč absolventov bo samo v Jugo« slaviji zapustilo srednje šole in stopilo v svobodnejše življenje. Drugi se zo» pet pomaknejo bližje temu cilju. Ne prezrimo tudi številnih tisočev, ki za« puščajo ljudske šole in s starši vred tipajo okrog usodnega vprašanja: kam sedaj? Saj je prav v tem mesecu kri ž* potje med šolo in življenjem najbolj vidno, najbolj mikavno, a kajkrat vzrok sto zadregam.
Junij, mesec, ko pomlad dozori v po* letje, ko pokošeni travniki in prvo sad* je kažejo, da vse pomlajeno življenje v prirodi nujno vodi v zrelost, v daj a* nje sadu, ta mesec bi moral biti čas, ko bi največ razmišljali o mladini, o šolstvu, o prosveti. Kako malo jih je izven šolskih krogov, ki se živo zave* dajo, kakšna ogromna naprava je v so« dobni državi šolstvo in kolikšna arma* da mladih ljudi koraka ob tem času novim stopnjam svojega dozorevanja naproti! Šolstvo je, da se izrazimo v jeziku naše tehnične dobe, mogočna in« dustrija najdelikatnejših človeških po* treb: znanja, vzgoje, okusa, mišljenja, izživljanja moralnih in intelektualnih sil v človeku. V tej »industriji« se pri* pravlja za življenje najdražje, kar ima* m o. najvišje, kar je ustvarila priroda —-človeška duševnost, pripravlja se za fi« žično, socialno in duhovno funkcijo v narodu, državi, človeštvu. Če začnemo misliti na šolstvo in mladino, vstaja pred nami dolga vrsta vprašanj, ki o njih ne vemo, katero je važnejše, ka* tero usodnejše.
Danes se spominjamo pred vsem do* zorevajoče mladine, v letih, ko se že oblikujejo prvi življenski in svetovni nazori, ko začenja mlad človek tipati okrog največjih vprašanj človeškega bitja in žitja ter iskati usmerjenosti v slepilnem labirintu, ki se imenuje živ* lienje. Na tej mladini, bodočih inte* lektualcih, leži največje in najboljše, kar morejo odhajajoči rodovi zapustiti svojim naslednikom. Zato bi se mo* rali vedno znova vračati k temu izho* dišču, vedno znova proučevati hotenje in stremljenje tega rodu, pomagati mu, da najde pravo pot in da vendar ohra* ni ono svojevrstnost, ki jo prinaša v življenje vsaka fizično in duševno zdrava generacija.
Vprašanj te vrste je veliko; mi se Pc moremo spuščati v naštevanje in podrobnosti. Poudariti hočemo samo eno izmed mnogih in najsplošnejših. Za mladino prejšnjih rodov so bila po* sebno važna vprašanja kulturne usmer* jenosti, verstva, cerkve. Dobro vemo, da danes v duši mladega, dozorevajo* čega intelektualca prevladuje neko drugo zanimanje, ki je vtisnilo pečat vsemu našemu času: zanimanje za so* cialne probleme. Živimo v času, ko se je sociologija tako rekoč vtelesila: po« stala je meso in kri. Vprašanja čistega človeškega obstoja, kruha, materialnih pogojev sploh, vprašanja odnosov med človekom — poedincem in družbo ter njenimi ustanovami in silami se dan* danes vidijo važnejša od metafizičnih in estetskih problemov, ki so tolikanj zanimali prejšnja pokolenja mladih ljudi. Najbolj nadarjeni mladi ljudje so za te nove probleme najbolj dovzet«
ni.
Ne mislimo dajati v tem pogledu ni* kakih določenih smernic. Zaustavlja* mo se pri tem samo zbog tega, ker je to v resnici ena najusodnejših zadev našega časa. Mislimo, da se današnje šolstvo vobče še premalo zaveda de* janske razpoloženosti mladega rodu in da ga tu ostavlja na cedilu približno tako kot v drugem, fizično usodnem vprašanju mladega človeka, v seksual« ni vzgoji. Ni naloga šole, da bi dajala mladim ljudem socialno opredelitev, kakor to hočejo in n. pr. v Rusiji iz* vajajo marksisti, morala pa bi jim da« jati trdnejše pojme o socialnem življe* nju in jih tudi tu vzgajati h kriticizmu in čutu odgovornosti.
Kakor se vzlic vsemu prikrivanju in svetohlinstvu ne dajo pred mladim člo« vekom skriti usodne zadeve seksualne* ga življenja, tudi ni mogoče prikriti valovanja socialnih idej, ki v raznih oblikah in inačicah gredo skozi člove* štvo in soustvarjajo bistveno podobo našega časa. Te ideje si volens — no* lens najdejo pot do mladega človeka: ni pa vseeno, na kakšna tla padejo. Za« to torej poudarjamo vzgojo za kritiei« zem in za čut odgovornosti na področ« ju socialne kulture. Nekritičen je člo* vek predvsem nasproti onemu, kar se mu vidi tajinstveno, mistično, nedosež« no njegovemu spoznanju. Skrbeti bi morali — javnost, šola, starši, vsi či« nitelji— da bi mlad človek poznal vo* dilne socialne ideje človeštva in da bi jih presojal kritično. To je mogoče sa* mo tedaj, če se sociologiji kot vedi o človeški družbi, vedi, ki je najbližja da« našnjemu človeku, prizna stalno in sa« mostojno mesto v šoli.
Med današnjo evropsko mladino se vse preveč širijo neki sociološki miste* riji, to pa zbog tega, ker nima solid* nega znanja in kritičnih pogledov na socialno življenje. Ta problem dana* šnje mladine bi bilo treba reševati z vso delikatnostjo in veščino. Na nas vseh starih in mladih, leži danes usod« na odgovornost za socialni razvoj na* rodov in človeštva. Zašli smo v dobo, ko se v življenju družbe često dv\gajo cikloni in uničujejo mnoge pozitivne, vsem prospešne vrednote.
Današnjo mladino je treba že v na* čelu in preventivno odvračati od soci« alne mistike in jo voditi k socialnemu realizmu. Treba ji je vcepiti zdrave ideje ,dati ji vero, da se družba s po* zitivnim, smotrenim socialnim delom trajnejše in boljše preobražuje in vodi k pravičnejši razdelitvi dobrin in od« pravi bede, nego z revolucionarnimi eksperimenti, ki sproščajo prvinske sile ia;vprinašajo razdejanje in kaos. Danes je treba socialno delati. Vsa čudovita podoba modernega sveta je nastala iz dela. Mlademu človeku se vse preveč govori o karijeri, o praktičnih rečeh, a premalo o idealih, o smotru življe* nja, o večnih nalogah družbe. Z idea* lom socialne pravičnosti prežet in za konkretno socialno delo vzgojen lz« obraženec bo najboljša barijera zoper boljševizem in druga mistična gesla, ki jih nekateri zmotno istovetijo z na* predkom. Tak človek se bo zavedal ve* like odgovornosti svojega deianja in nehanja in bo vedel, da je bistvena skrivnost svobode baš njena odgovor* nost.
Vzgoja k socialni kritičnosti in od* govornosti — evo enega izmed mnogih mladinskih problemov, ki je več kot mladinski: je problem vsega današnje« ga javnega življenja.
Banova pomoč opustošenim krajem
Ban dr. Marusič si je osebno ogledal po neurjih povzročeno škodo in odredil vse potrebno za hitro pomoč
Ljubljana, 22. junija. AA. Včeraj se je g. ban dr. Marušič v spremstvu svojega •tajnika odpeljal čez Gornji grad, kjer ee mu je pridružil sreski načelnik Kandrič, v Mozirje in druge kraje, ki so najbolj trpe« li po zadnjih neurj;h. Prebivalstvo Mozir* "ja je bilo ob prihodu g. bana že polno* številno zbrano na trgu, da mu predloži svoje želje in prošnje. Ves trg je razobe« sil zastave. G. b^na sta v Mozirju pozdra« vila župana tržke in okoliške mozirske ob« čine. G. ban si je ogledal na licu mesta po povodnji v trgu prizadeto šikodo ter nato na občini sprejel deputac;je iz trga in okolice. V okoliški občini jc toča uniči* la skoraj vse poljske pridelke. G. ban je lVrekel prizadetemu prebivalstvu 6voje iskreno sožalje, dal 6reskemu načelniku potrebna navodila za ustanovitev pomož« nega odbora ter tudi s svoje strani oblju* hI hudo prizadetemu prebivalstvu svojo pomoč.
Nato je ban nadaljeval pot v Celje, kjer sta se mu pridružila sreski načelnik Hubad in kmetijski referent inž. Dolinar. Iz Celja se je odpeljal v Šmartno v Rožni dolini. V spremstvu župana si je ogledal na licu mesta škodo, ki je tem večja, ker je pri* zadeta vsa župnija Tudi tukaj je g. ban dal potrebna navodila za pomoč. Po kosilu v Celju si je g. ban ogledal škodo v občin4 Dramlje. ki je bila po neurjih najbolj pri« zadeta. Še pol ure pred prihodom g. h;na Je ponovno nad občino divjala huda nevih« ta. ki je uničila še to, kar je pustilo zad« nje neurje. V tej občini so uničeni vsi polj« ski pridelki, tako da se na nrvah sploh več ne pozna, kaj je rastlo. Uničeno je tu« di sadno drevje, povodenj pa je poplavila tudi vse travnike. Še po prihodu g. bana je na nekaterih krajih ležala toča do 5 cm visoko. Vihar je odnašal opeke s streh ter celo prekucnil kozolec nekega posestnika. Ves kraj je nudil žalostno sJiko opustošenja in je bilo prebivalstvo popolnoma zbega« no, a zato temholi hvaležno g. banu. da mu je s svojim prihodom vlil novega po« guma. S solzami v očeh se je obrnilo za po« moč g. banu, ki je tudi takoj na licu mesta
najpotrebnejšim izročil za prvo silo de« narno pomoč. V Dramljah 6e je pridružil g. banu sreski načelnik v Šmarju pri Jel» šah g. Kartin, s katerim je g. ban nato čez Ponikvo, kjer je tudi sprejel deputacilo prizadet;h krajev, odpotoval proti Šmarju. V tem srezu si je ogledal predvsem hudo prizadeti kraj Močle v občmi Šmarje okn» lica. Tudi tukaj ga je prebivalstvo spreje« lo polno hvaležnosti za takojšnjo pomoč.
G. ban sc je šele pozno zvečer vrnil ▼ Ljubljana
Zanimiva pravda po avtorskem zakonu
Beograd. 22. junija č. Pred beograjskim sodiščem je bil danes zaključen zanimiv proces po avtorskem zakonu. Beograjski odvetnik Gojko Niketič je očital svoječasno v beograjskih listih gimnazijskemu profesorju Vladimiru Marinkoviču, da je pod svojim imenom izdal kopijo nekega nemškega zemljevida Jugoslavije. Proces je bil zaradi obširnega dokazovanja zelo dolgotrajen ter se je danes končal z obsodbo odvetnika Niketiča, ki je bil obsojen na 30 dni zapora in 4.000 Din globe.
Dopust uradnikom za treznostni kongres
Beograd, 22. junija AA. Ministrstvo pravde je dovolilo potrebni dopust za tridnevno potovanje vsem svojim uradnikom in drugim nameščenceem prvostopnih sodišč, ki bi se radi udeležili letošnjega četrtega jugoslovenskega kongresa treznosti dne 3. in 4. julija t. 1. v Beogradu.
Telefonski razgovor med Splitom hi Londonom
Split, 22. junija n. Danes se je vršil prvi telefonski razgovor med Splitom in Londonom. Londonska telefonska centrala je hotela preizkusiti, ali se more z našo rivijero govoriti po telefonu. Poizkus je zelo dobro uspel. Večminutni razgovor se je slišal jasno in brez motnje.
Poglobitev banovinskega skrbstva za naso vas
Pri banski upravi se ustanovi poseben referat za kmetskosocialna vprašanja naše vasi.
Uprava dravske banovine si prizadeva. da v sedanjih težkih gospodarskih časih, ki zlasti neusmiljeno pritiskajo na kmeta in delavca, vse poskusi in vsa- stori, kar bi moglo gospodarsko življenje olajšati. V slovenski vasi je polno važnih gospodarsko - socialnih vprašanj, ki jih je treba pričeti reševati premišljeno in sistematično. Od teoretičnih razmišljevanj je treba preiti k drobnemu praktičnemu delu. Naš kmet jp skromen, toda niti najskromnejšega često nima več. V bolezni ne more k zdravniku; zdravstvene občine bodo v tem prinesle olajšave, zlasti ako se bo riaše ljudstvo organiziralo v zdravstvenih zadrugah. Starostna preskrba kmet-skega delavca in malesra kmeta je vsaj v najskromnejši obliki zelo potrebna, Štednja mora v naši vasi postati še važnejši socialni faktor, saj je inflacijska doba mnogo kmetij potegnila / naravnost neznosne dolgove. Zadružništvo je pri nas sicer dobro razvito, toda malih drobnih zadrug z neposrednimi socialnimi nalogami je malo.-Naša vas ne more ostati brezbrižna do dogodkov v sosednem industrijskem kraju, kamor se rekrutirajo delavci iz kmetskih hiš. C.m težje postaja življenje, tem več socialnih potreb ima naša vas, k' posta ia preobljudena in nima zadost' kruha na lastnih njivah in ne v drugih zaposlitvah.
Ban dravske banovine g. dr. Marušič vodi o teh pojavih strogo evidenco. Zato se je odločil, da ustvari pri banski upravi poseben referat za izrazito kmetska socialna vprašanja, za dnevne socialne probleme vasi. Na ta način bo banovina dala vsem drobnim in večjim socialnim potrebam podeželja izrazitejši poudarek. V selo hoče prinesti koncentracijo in večjo doslednost. Referat je g. ban po dogovoru poveril ravnatelju OUZD dr. Joži Bohinjcu, ki pozna potrebe naše vasi, ima v socialnih problemih praktične skušnje in teoretično poznanje snovi. V tem ukrepu banske uprave vidimo dobro jamstvo, da bo socialno delo za našo vas dobilo svež razmah.
Zaključitev zagrebškega procesa
Zagreb. 22. junija, n. Po 37dnevni raz* pravi je bil danes naposled zaključen pro« ces proti Marku Hraniloviču in tovarišem. Na današnji, razpravi sta govorila še dva zagovornika, nakar so nekateri obtoženci podali kratke izjave, zatrjujoč- svojo ne« dolžnost. Predsedn'k je nato objavil, da bo sodba razglašena 30. junija ob 9. dopoldne.
Kongres jugoslovenskih mest
Sarajevo, 22. junija. AA. Kongres zve« ze mest kraljevine Jugoslavije je včeraj končal svoje delo. Predsedstvo je ostalo isto kakor lani. Včeraj so imeli udeležen* ci kongresa več tovariških sestankov in so si tudi ogledali Sarajevo, Ilidže, izvir Bos« ne itd. Popoldne in zvečer so delegati za« pustili Sarajevo.
Novosti iz Metlike in okolice
Metlika. 19. junija.
Naša dolina solnca. belih cest in brez, napadov trt in sadja, se pripravlja sedaj, da proslavi svoj veliki dan. ko se vseli v to nad 500 let staro mesto načelstvo novo-osnovanega sreza metliškega in ko bo zasvetila v Metliki elektrika. Letos dalje proslavlja metliško prostovoljno gasilno društvo 601etnico obstoja; društvo je torej eno naistareiših v državi. Ustanovljeno je buo leta 1871.. jubilejna proslava pa se bo vršila letos dne 19. julija.
Težak je bil čas in poiožai. ko so naši stari oričeli z delom. V onih dneh. ko so bila gasilna sredstva še dokaj primitivna, izvedba organizacije in pojm o disciplini pomanjsliiva. ie bilo delo kaj težko, vendar oa si ie znalo društvo pod vodstvom vplivnih mož pridobiti sredstev, izvesti organizacijo in ustvariti društveno disciplino ter s tem postaviti temelj, ki je danes društvu v ponos, a vsem v varnost; društvo razpolaga danes z najmodernejšim gas-.b nim orodjem, ki je sijajno prestalo svoj ofnieni krst ob priliki ogromnega požara na Zaioki pred dobrim letom, a številno članstvo ie odlično izvežbano v manipulaciji in se z vojaško disciplino pokorava svojim voditeljem. V dneh častitljive proslave ki bo največja, kar jih je kdaj videla Metlika, bomo videli in opazovali ek-saktnost v izpolnjevanju dolžnosti, ki jih članstvu nalaga društvo.
Proslave se udeleže vsa društva s to in onstran Kolpe, a društvo vabi tudi oddaljene. da oosetijo »Dolino solnca« in si ogledajo starodavno Metliko, gnezdo junakov. ki so branili svoj in naš dom pred Turkom!
V petek 19. junija se ie vršila izredna seia občinskega odbora, na kateri se je odbor predstavil novemu in s tem prvemu načelniku sreza metliškega, ki je v lepih besedah obrazložil pomen novega sreza Jn pozval gospode odbornike, da izrazijo želje občanov, ter jim je obljubil vsestransko pomoč, apeliral pa ie na složnost in delo v odboru v prospeh Metlike. V imenu odbora se je za izredno zanimanje g. načelnika zahvali! in ga toplo pozdravil odbornik g Malešič Ivan ml., nakar, jp gospod načelnik nazdravil Ni. Vel. kralju in g. ministr. predsedniku Zivkoviču in s tem zaključil pomembno seio občinskega odbora.
Poraz Cocheta v WimWedonu
Wimbledon, 22. junija AA. Veliko senzacijo je vzbudil poraz svetovnega prvaka Cocheta na wimbledonskem turnirju. Že v prvem kolu ga je izločil od nadaljnjega tekmovanja Anglež Sharpe ki je zmagal 6:1, 6:3, 6:2.
Vulkan na Gorjancih
Nepričakovano )e ▼ nedeljo v lesnem nasipu vrh Gorjancev izbruhnil vulkanski požar — Ogenj Se niso omejili — Doslej je škode preko 200.000 Din
Novo mesto, 21. junija.
Gorjanci, ki prednjačijo vsem gozdnim kompleksom na Dolenjskem, so že od nekdaj bogati vir dohodkov gozdnim posestnikom, ki imajo tu svoje parcele. Pod vnožjem Trdinove gore je bila že pred 10 leti postavljena parna žaga, ki je svoje posestnike pogosto menjavala. Sedanji lastnik, ljubljanski industrije« g. Ivan Šiška pa je podjetje razširil in povečal tako, da parna žaga lahko tedensko nareže 9 do 14 vagonov stavbnega lesa. Vsi odpadki rezanega lesa so se že preko šest let speljavali od tovarne kakih 30 korakov stran v približno 50 m globok, 80 m dolg in 20 ra širok lesni nasip, ki se jc v tej vrsti let zelo razsušil od vročine. Že leta 1927 je na tem mestu izbruhnil požar, ki je napravil lastniku na zgorelem lesu ogromno škodo. Ognja takrat niso mogli popolnoma zadušiti in so goreči nasip enostavno zasipali.
Včeraj okrog četrte nre zjutraj pa je opazil upravnik in delovodja parne žage g. Zemljak, da se iz tega ogromnega nasipa vali gost oblak dima, ki ga je spremljalo pošastno podzemsko bobnenje, nakar se je iz nasipa plane-če dvignil visok temnordee ognjen steber, ki se je z grozovito naglico razširil na ves ogromni nasip. To je bilo ravno v času, ko pri tovarni ni bilo zaradi nedeljskega praznika pri rokah nobenih delavskih moči. G. Zemljak je takoj poklical tovarniškega šoferja, ki se je s tovornim avtomobilom podal v mesto po gasilce, ki so takoj odšli z ga-
silskim avtomobilom in motorno brizga ln o na kraj požara. Prišli so še gasilci iz Stopie in Gaberja, ki so se vsi z vso požrtvovalnostjo in vnemo trudili, da bi ogenj vsaj nekoliko omejili. Žal, to se jim do tega časa, ko to poročamo še ni posrečilo.
Gasilno moštvo, ki je bilo ves nedeljski dan in čez noč v akciji, je bilo danes zjutraj zaradi utrujenosti izmenjano z novimi močmi, prišli pa so na pomoč tudi tovarniški delavci, ki so doma izpod Gorjancev. Tovorni avto je odpeljal iz novomeške gasilske orodjarne na kraj požara tudi parno briz-galno, da se bo poleg ostalih še z njeno pomočjo, če ne drugo, ogenj vsaj lokaliziral. Nevarnost za razširjenje požara je zelo velika, ker stoji veliko tovarniško skladišče rezanega lesa in tovarniških objektov, kakih 10 korakov od gorečega nasipa. Za enkrat je sreča ta, da je veter obrnjen v nasprotno smer. Ogenj je v celoti objel preko 600 vagonov lesenih odrezkov, ki 80 se prodajali voz po 30 Din, katerih dobri odjemalci so bili zlasti v Beli KrajinL
Škode je do sedaj 200.000 Din, ki pa se bo v primeri, da se požar ne omeji, še povečala. Lastnik, kakor smo izvedeli, nima zavarovanega ne lesnega skladišča, kakor tudi ne ostalega lesa. Pogorišče nudi meščanom veličastno grozotno sliko, ker se vali ogromen oblak dima iz vrha Gorjancev in je videti kakor bi bljuval Vezuv. Zaradi silne vročine, ki jo povzroča goreči nasipa se je pričel užigati tndi stoječi les obsegu 1000 m2.
Zopet nevarno
neurje s točo
Šesta vremenska katastrofa v tem mesecu — Dravska banovina ima od teh neviht škode za približno 20 milijonov Din — Pustošenja v domžalski okolici
Ljubljana, 22. junija.
Letošnji junij je res mesec težkih lokal« nih neviht, ki so povzročile po mnogih krajih Dravske banovine kmetom že ogromno škodo na poljih, sadovnjakih in drugod. Celotna Skoda po komisijah še ni točno ugotovljena, pač pa ni pretirana pri* bližna cenitev, ki navaja, da so dosedanje junijske nevihte v naši banovini napravile že do 20 milijonov Din škode. Doslej je bilo namreč v juniju zabeleženih, že' 6 huj« ših neviht s točo. Te nevihte se dokaj red« no pojavljajo pa le nekaj dni'trajajoči so* parni vročini. Vremenske beležke zadnjih let pa že kmalu ne beležijo za ihesec jdnii tako pogostih neviht.
Lepa Gorenjska
je bila že v nedeljo dopoldne zagrnjena v
težke, črne oblake, ki niso prav nič dobre* ga napovedovali. Bili so znanilci neviht in nalivov. Po hudi dopoldanski vročini Je začelo že okoli 10.30. dopoldne .pri Rete« čah, Škof j i Loki in Medvodah deževati. Vlila se je precej močna ploha, ki je vse dopoldanske kopalce odpodila s Sore. Pot« niki opoldanskega gorenjskega vlaka pa so pripovedovali, da se je na Jesenicah vlila huda ploha s točo. Pozneje so se deževni oblaki razgnali, kajti zavel je močan seve« rozapadnik.
Črni oblaki eo se počasi proti ponnemu popoldnevu nakopičili nad Ljubljanskim poljem, Mengeškim poljem, okoli Kamni« ka, nad Posavjem in Barjem. Na tem te« renu se je okoli 18.10 pojavila silna nevih* ta spremljana s točo. Silno neurje je na mnogih krajih uničilo še one pridelke, ki jih niso dosegle prejšnje plohe. Zanimivo Je, da so se pred nedeljsko nevihto pojavili po mnogih okoličanskih krajih silni ve« trovni vrtinci, ki so visoko^ v zrak dvigali cestni prah in premetavali po travnikih sen ene kopice. Prevrnil Je piš celo visoko* naložen senen voz. Med nedeljskim nali« vom na je tudi silno treskalo, da je bilo ljudi kar groza.
V LJubljani blagodejen dež, v okolici toča
Barometer je popoldne naglo padal, a se je začel pozneje prav tako hitro dvigati Ob nalivu je barometer beležiH okoli 762. pozneje ob 21. pa že 765. Ze pred nalivom ie zavel preko Barja na vzhodni strani si* len severozapadnik, ki je pridrvel z Go« renjske. Imel je hitrost do 12 m na sekun« do. Liudje so bežali domov pod varnostre« ho. Vsak je slutil, da se bo kmalu pribli* žala silna nevihta; osobito, ker so se Se nad Golovcem prav nizko podili gosti ževni oblaki.
Točno ob 18.10. pa se je nad Ljubljano in okolico vlilo in lilo je kakor iz §kafa. Po mestu so bile mahoma vse ulice pod vodo. a prav tako tudi ceste v okolici. V mestu ni -padlo niti eno zrno toče, dočim v okolici ponekod do prst na debelo. Kma« lu po nalivu se je vsula na Barju, na Je« žici in okoli Brezovice toča, ki je bila za lešnik debela. Na Barju je nemekod toča potolkla salato. stolkla j« tudi fižol, krom« pir rn žito. toda škoda nI tako velika, ker ie toča zavzela prav ozek pas. Vsula se Je le v daljavi par kilometrov In na ozko. Naliv se je gnal z Barja proti Krimu in da« Ije čez. kier pa se ie spremenil v blagode* jen dež. zlasti na Notranjskem. Okoli Vrh« nike. Borovnice in proti Igu ni napravil nikjer nikake škode.
Strela zažgala nnklern hlev
Nevihta je huje besnela okoli Brezovice Okoli 18.30 je močno treskalo
Treščilo je med drugim v hlev posestni* Va Alojzija Koširja, p. d. Čudna. Njegovo posestvo se nahaja nekoliko v stran od gkvne ceste med vasjo Dragomer in Log. nriMižno ool ure od Brezovice. Je lepa kmetija. Hlev se ie po streli vžgal in ogenj se je kliub nalivu naiglo* širil, kajti na hlevu je bilo do 30 voz letošnjega sena v vrednosti 60000 Din. Strela je posestniku
ubila tudi 4Ietnega bika, dočim so ostalo
živino še pravočasno rešili. Gasilci iz Bre* zovice, Loga in bližnjih krajev so takoj prihiteli na pomoč in požar prav IcmaJu pogasili. Posestnik ima več desettisoč Din škode. Zavarovalnina je minimalna.
V pasu med Dolgim mostom tn Pod* smreko je prav tako toča močno rassajaJa. Na zelenjavi in sadju je napravila večjo škodo, prav tako na fižolu in žitu.
Toča v Zalogu
Tudi v vzhodnem delu ljubljanske oko* lice je bil močan naliv. Hujše so prizadeti 'kraji od Zaloga proti Lazam. Dočim je padlo okoli Zaloga, Vevč in Sostrega prav malo zrn toče, se je ta od Zaloga v Pod* gradu. Gostincih in na Lazah vsula kakor iz vedra. Ti kraji so bili že pri zadnji ne« vihti močno prizadeti in so jim bili pri* delki povsem uničeni. Sedaj jim je nedelj« ska nevihta uničila še zadnje ostanke. Sko« da je velika. Zlasti je velika škoda v Pod« gradu in na Lazah. Od tu se je nevihta vlekla proti Litiji, od koder tudi poročajo o večji katastrofi.
Pravo pustošenje okoli Domžal
Kamniški okraj je že v drugič zadela naj* hujša vremenska katastrofa. Okoli Dom« žal, Ihana in Radomlja so polja spremen ie« na v prave pustinje. Nevihta se je pojavila okoli 19. zvečer in je besnela nad eno uro. Kmalu je začela padati gosta toča, ki ie vse sklestila, kar je še od zadnje nevihte ostalo. Skoda je ogromna. Sreski glavar v Kamniku dr. Ogrin in gospodarski refe« rent g. Hladnik sta si danes ogledala na licu mesta po neurju povzročeno škodo. Koliko ta znaša, še ni mogoče točno ozna« črti. Cenilni možje navajajo, da trpe ti kraji nad 150.000 Din škode. Nevihta v Kamniku samem ni napravila večje škode.
Nevihta in toča v kostrevnlški okolici
Velika Kostrevnica, 22. junij«
Tukajšnjo okolico, kakor tudi sosednje kraje v Jablanski dolini in Javorje je oško* dovala huda nevihta že prejšnji teden v ponedeljek. Včeraj pa se je nesreča pono« vila. Okrog 13. je nastal hud naliv, a so se temni oblaki čez nekaj časa zopet raz« maknili. Ob 16. pa so se začeli zopet zbi« rati v smeri proti Črnemu potoku in se jo kmalu vsula iz njih toča, ki je ponekod pa« dala dobrih 20 minut, po drugod celo pol ure. Proga nevihte se je vlekla iz črnooo* toške smeri proti Dolgemu brdu ter zajela širok pas, ki ga tvorijo vasi Črni potok. Mala Kostrevnica, Velika Kostrevnica. Lu« pinica, Jevša, Preska, Cerovca in Dolgo brdo. Nekateri od teh krajev so bili moč« no oškodovani že prejšnji teden v po« nedeljek, druge pa je udarila toča prvič in to tem hujše, ker je padala na suha.
Polja, njive in vrtovi nudijo porazno sliko opustošenja, prej pa so obetali ne« navadno dobro letino. Najhujše je bilo ob pol 5. popoldne, ko so strele cepile celo stare hraste nad Malo Koprivnico. Toča je dosegla debelost orehov. Najhujše so prizadeti kmetje iz gornjega dela Male Kostrevnice in ker jim je ta vremenska katastrofa uničila vse, bodo morali prositi pristojne oblasti za podporo ia za odpis davkov.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo vreme bo trajalo dalje. — Situacija včerajšnjega dne: Severno Evropo pokriva razprostrana barometerska depresija. V zadnjih dneh se je formirala tudi na Sredozemskem morju slaba depresija, ki sega deloma tudi v področje manjših morja. Samo centralni del kontinenta pokriva relativno višji pritisk. Razlika v pritisku, je razmeroma majhna. Barometerski pritisk je neznatno padel samo na jugu.
Dunajska vremenska napoved sa torek: Zopet toplejše, toda nezanesljivo iasno vreme
it Již
Naši kraji in ljudje
Pisatelj Panait Istrati v Liubljani
____po tfM, Iti Jo Je poklonil
uredništvu »Mm s posvetilom: »Dnevnika »Jutro« v LJubljani, ki me Je rešilo!«
VA * ' -f-
Pisatelj Panait Istrati v prijetni družbi na terasi hotela
Bellevue
Od leve na desno-. dr. Ante Debeljak, urednika, »Jutrac D. Ravljen in Božo Borštnik, dn Stanko Leben, Panait Istra«, Oton Župančič ln Anton Lajovic.
Tretje „Jutrovo"
potovanje v Pariz
na kolonijalno razstavo v dneh od 11. do al. julija 1931
Tretje »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo je določeno za čas od IL do 21. julija. Vsem gg. interesentom, ki so se že prijavili, in onim ki se še mislijo javiti, sporočamo v naslednjem natančni program in pogoje izleta:
11.	julija: Odhod iz Ljubljane ob 20.50 t, gorenj, brzovlakom. Vožnja v direktnem vozu HI. razr. pojde čez Jesenice-Schwar-?ach - St. Veit - Innsbruek - Buchs - Cu-rich - Basel - Pariz. Kdor hoče v nočnem delu vožnje od Podrožčice do Buchsa uporabiti n. razred, lahko doplača razliko 190 Din za tja in ravno toliko za nazaj. Doplačilo za vso vožnjo Ljubljana-Pariz in nazaj v II. razredu, znaša 710 Din. Udeleženci se zbero 11. jidija med 19.30 in 20.30 uro v vrtnem salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani ,kjer lahko tudi večerjajo. Družba se bo seznanila m prejme že zadnja potrebna navodila.
12.	julija: Prihod v Pariz ob 28. nri. Po sprejemu na kolodvoru se odpeljejo udeleženci z avtokari v hotel.
13.	julija: Celodnevna prehrana v hotelu. Ogled Pariza v avtokarih. Dopoldne: bazilika du Sacre coeur de Montmartre s krasnim razgledom na Pariz, Gare du nord, delavska borza, Plače de la Bastille s Co-lonne de Juillet, cerkev Notre dame s slovitimi slikarijami na steklo, Pantheon, Quartier latin, senatna palača z vrtovi du Luxemburg, justična palača. Sorbonna (univerza), Louvre. — Popoldne: veliki bulvarji, velika opera, cerkev Madeleine, Palače de la Concorde z obeliskom Luxor-jem in osmimi veličastnimi spomeniki, predstavljajočimi osem velikih francoskih mest, Champs-Elysee z elizejsko palačo, rezidenco predsednika republike, Grand et Petit Palais, Plače de 1'Etoile in Are de Triomphe z grobom neznanega vojaka, Avenue du Bois de Boulogne, Dom des Invalides, Pare Monceau. Slednjič ogled Pariza ob ponočni bajni razsvetljavi.
14.	julija: Celodnevna prehrana v hotelu. Dopoldne: Ogled velikih javnih živilskih tržišč in potem znamenitega muzeja v Louvru. Popoldne: Ogled Trocadera in potem dostop na Eifflov stolp.
15.	julija: Zajtrk in večerja v hotelu. Dopoldne: Obisk malmaisonskega gradu, kjer hranijo relikvije Napoleona I. Kosilo v Versaillesu. Popoldne: Obisk gradu v Versaillesu s čudovitimi parki in vrtovi. Povratek v Pariz čez Bois de Picarde-Ville d'Avray St. Cloud s krasno panoramo na Pariz in Bois de Boulogne. Zvečer: Obisk predstave v veliki operi (balkonska loža). Ako se spremeni operni repertoar se preloži obisk opere na drug večer.
16.	julija: Zajtrk v hotelu. Celodnevni obisk kolonijalne razstave. Kosilo in večerja v razstavni restavraciji. Po večerji ogled nočnega vrvenja v razstavi. Povratek domov proti polnoči.
17.	julija: Celodnevna prehrana v hotelu. Predpoldne: Obisk velikih bazarov (Prin-temps ali Louvre). Popoldne: Vožnja na parniku po Seini v Sevres. Ogled znane porcelanske tovarne in muzeja. Povratek po Bois de Boulogne.
18.	julija: Zajtrk in večerja v hotelu. ls-let v avtokaru čez Barbison v Fontainebleau. Obisk gradu. Kosilo v Fontainebleau.
19.	julija: pelodnevna prehrana v hotelu. Ves dan je na prosto razpolaganje udeležencev. Na željo so na razpolago vodniki.
20.	julija: Zajtrk v hotelu. Odhod z Ju-
tranjim brzovlakom ia Pariza. (Prostori rezervirani).
21. julija: Prihod v LJubljano ob 8.40 dopoldne.
Stroški za desetdnevno potovanje in bivanje v Parizu so proračunani na 3300 Din. V tem znesku je obseženo: Vožnja III. razreda iz Ljubljane v Pariz in nazaj v Ljubljano, hotelska preehrana v Parizu (in sicer zajtrk, kosilo in večerja brez pijače) začenši z večerjo 12. julija do vštevši zajtrk 20. julija (prehrano med vožnjo si mora preskrbeti vsak udeleženec sam), nadalje prenočiščee v dobrem hotelu v sobah z eno ali dvema posteljama, avtokari, vsi ogledi in izleti glasom programa, vse vstopnine v muzeje in gradove, na kolonijalno razstavo in v opero (razen posebnih vstopnin v posamezne specijelne paviljone kolonijalne razstave), nadalje vodniki, zmožni raznih jezikov po želji, ter napitnine in davščine.
Posameznosti programa se lahko dogovorno x voditeljem ekskurzije spremene. Tudi vodstvo ekskurzije si pridržuje event. spremembo kake podrobnosti programa. Potovanje se bo vršilo, ako se prijavi zanj primerno število udeležencev.
Vsi intereseenti, ki so se že doslej prijavili ali se mislijo še prijaviti, prejmejo pismeno gornji program s detajlnimi pogoji in obrazec obvezne prijave, katero naj blagovolijo podpisati in vposlati nam najkasneje do 4. julija ln sicer za vsakega udeleženca posebno prijavo.
Obenem prosimo, da nam udeleženci po položnici, ki jo prejmejo, nakažejo pavšalno vsoto 3300 Din čim prej, najkasneje do 4. Julija, ker sicer ne bi mogli prevzeti nobene odgovornosti, da bodo pridržana potrebna mesta, če kak udeleženec iz kateregakoli vzroka po gornjem roku odstopi od udeležbe, mu zapade iz naslova stroškov za priprave ln prijavnino 10% gori določene pavšalne vsote.
Vsak udeleženec naj blagovoli preskrbeti si takoj potni list, katerega naj nam tudi vpošlje do gornjega roka in še eno sliko, da bomo preskrbeli francoski in avstrijski vizum, katerih stroške bodo udeleženci povrnili na dan odhoda. Stroški za oba vizuma in za razstavno legitimacijo, ki gredo posebej na breme interesenta, stanejo Din 13+30+60, skupaj 103 Din. Vse prijave, dopisi in druge pošiljke naj se naslovijo na: Tajništvo uredništva »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ki daje vsa potrebna pojasnila.	_
»JUTRO«.
Sprejem čeških Sokolov v Mariboru
Maribor, 22. Junfja.
Ze davno pred napovedanim prihodom posebnega vlaka s češkimi Sokoli, ki s« udeleže pokrajinskega zleta Sokola KJ na Jadranu v Splitu, se je pričela zbirati na slavnostno okrašenem mariborskem kolo« dvoru velika množica občinstva in Sdkol« stva. Posebno številno je bila zastopana tu« kajšnja češkoslovaška kolonija, ki je prišla pozdravit svoje brate. V rokah naših vrlih Sokol i c in malčkov pa so bile bujne košare češenj, s katerimi 6o malčki pogostili go« ste, člani pa so prinesli več zabojev 6tekle» nie slatinske vode.
Med viharnim pozdravljanjem obSnstva in sviranjem vojaške godbe 45. pešpolka je nekaj minut po pol 15. počasi privezi! po» sebrei brzovlak, ki je bil ves okrašen e če« škoslovaškiimi in jugoslovenskimi zastavica« mii in zelenjem, iz "katerega je nešteto rok mahalo z robci v odzdrav na pozdrave na« ših Sokolov. Po kratkem, nekaj minut tra» jajočem pozdravljanju, je pristopil k vago« nu, iz katerega je stopil vodja transporta br. HeJler, nedavno imenovani naslednik načelnika Češke obce Sokolske brata Va-nička, dr. Pivko ter pozdravil njega in vse prispele češke brate in sestre v imenu ju« goslovenskega Sokolstva, ki vedno sprem« lja vse podvige in borbe COS z največjimi simpatijami. V kratkih in jedrnatih be6©» dah se je dr. Pivku zahvalil za sprejem Heller in podčrtal ljubezen, katero goje če« Ski Sokoli do nas in do našega morja. Po« vabil je naše Sokolstvo, da se udeleži v največjem številu vsesokolskega zleta pri« hodnje leto v Pragi. ...	-
Pri pozdravu so bili med drugim navzora greskn poglavar dr. Ipavic. zastopnik žu« pana magistratni nadsvetnik Kohler, prvi državni pravdnik dr. Hojnik, zastopnik ban^kega inšpektorja dr. Pol jen ec, starosta mariborske sokolske župe dr. Kova-Sč, minister v pokoju dr. Kukovec, zastopnik jčiige dr. Reisman in drugi.
Le prekmalu je odpeljal poeefcnd vlak z dragimi gosti, ki so večinoma mlajši člani in članice ter so nedavno prestopili iz nara« Sčaja v članstvo, proti jiugu_
Pri razdraženih živcih, glavobolu, no-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Utopljenec v Stranjah
Kamnik, 22. junija.
Po Kamniiku so se ▼ nedeljo razširile ve« sti, da so v soboto ^ Stranjah ob betonskem mostu potegnili iz vode nekega ne« znanca, starega okrog 60 let. Obvestili so orožnike v Kamniku, ki so našli pri njem nekaj nad 9000 Din denarja brez vsakih listin.
Poizvedbe so doigmale, da je hči utopljenec v soboto v Stranjah v neki gostilni ter da je bil baje živinski mešetaT in da je v družbi izjavil, da ga bo kmalu konec.
Truplo ne kaže nikakih znakov nasilne smrti in je mogoče, da je moža zadela kap. Domneva se, da je prišel k strugi, hoteč piti vodo in da ga je zaradi vročine zadela kap, nakar je padel v vodo, ki je precej narasla.
Mož je močne rasti, temno oblečen, oble« ka je sicer obrabljena, vendar pa dobra. Na sebi je imel belpmodro pisano srajco. Ima sive lase ter kratke brke. Leži v mrt» vašnici v Mekinjah, od koder bo danes po« greb. Mrliča so po odredbi župana pre« oblekli. Kupili so mu črno obleko ter po« skrbeli, da ga dostojno pokopljejo. Orož« niki so takoj ukrenili vse potrebno, da bi se dognalo kdo je utopljenec, a so poiz« vedbe doslej še brezuspešne.
Poljski pevski zbor Echo
si je včeraj ogledal Ljubljano, ob 15. pa J» položil krasen venec na Prešernov sporne« nik ter zapel pesmi »Gaude Mater Pelonia« in »Haslo«. Velika množica je priredila poljskim pevcem navdušene ovacije.
Tragična smrt mladega para
V Kamnita Je strela ubila zaročenca Rudolfa Valjavca in IvaiAo Balantičevo, kI sta vedrila pod kostanji
Kamnik, 22. junija.
Včeraj popoldne je bilo v Kamniku »il« no soparno in vsak čas se je obetala huda nevihta. Proti 7. uri zvečer se je močno stemnilo in kmalu se je ulila sailna ploha. Ulice so se mahoma spraznile, ker so vsi, ki so se tedaj znašli zunaj, iskali zavetja po vežah, pod strehami hiš in pod d rev 'jem.
Na pota profti kolodvoru je zatekla ne« vihta, 251etnega Rudolfa Valjavca in 22 let« no Ivanko Balantičevo, ki sta šla na ko« lodvor Ivankini materi naproti. V hudi plohi sta se zatekla pod kostanje pred Ekslerjevim vrtom. Nista še dolgo vedrila, ko je udarila strela in končala na mah dvoje mladih življenj. Ravno tedaj sita pri« vozila mimo dva kolesarja in avtobus tvrd-ke Kregar in Fajdiga, ki je vozil izletnike na postajo. Tudi posestnik g. Pavlič je videl od svoje hiše, kako se je med silnim gromom mladi par pod kostanjem zgrudil na tla. Takoj je tekel na pomoč, spotoma pa pozval dva fanta, naj tečeta v Kamnik po zdravnika g. Julija Polca. Ta je v naj« večjem dežju hitel na pomoč. Ko je prispel na kraj nesreče, je bilo tam že mnogo ljudi, ker je baš tedaj prispel tudi že večerni vlak iz Ljubljane.
Še pred prihodom zdravnika sta skušala Kamničana gg. Stergar in Bervar z umet«
patrulja ustrelila napadalca
Tragična posledica napada kmečkih fantov s kamenjem
Novo mesto, 22. junija.
V soboto zvečer je prispela iz Toplic orožniška patrulja obstoječa iz dveh mož, narednika Miloša Prenta in kaplarja Matije Jereta, na Uršna sela. kjer sta vi-dirala v gostilni g. Jakšeta lovskim zakupnikom lovske karte in orožne liste. V tem času, ko sta orožnika opravljala svojo službo, so prišli v gostilno 231etni kmečki fant Klobučar Janez, 281etni Vincenc Klobučar in cigan Matija Brajdič. Zahtevali so od gostilničarja liter vina. Videč, da so fantje pijani, jih gostilničar ni hotel po-streči .fantje pa se niso hoteli odstraniti Navzoči posestnik Janez Klobučar, oče pijanega fanta, je prosil sina, da se odstrani in gre domov ter mu je dal še kozarec vina in cigareto.
Ker se fantje kljub gostilničarjevemu opominu niso hoteli odstraniti iz sobe, sta jih k temu prisilila orožnika. Ko so morali tako vsi trije fantje zapustiti gostilno, so se podali vsak na konec hiše in čakali trenutka, da orožnika zapustita gostilno. Orožnika sta se okrog pol 23. podala iz gostilne ter zaprla vrata za seboj. Naenkrat je pričelo iz teme na oba orožnika deževati težko kamenje, ki se je več-
krat odbijalo tudi od gostilniških vrat. Ko sta opazila, da leti kamenje preko bližnjih dreves, je narednik Prent ustrelil za strašilo preko dreves, kmalu nato pa je opazil v temi senco, ki se je zganila kakih 20 korakov od njega za kupom gramoza. Ker na razne klice kamenje ni hotelo nehati deževati, je orožnik Prent ustrelil drugič, to pot proti senci in je zadel napadalca, ki je z vzklikom: »Joj!« stekel še kakih 8 korakov dalje, nato pa .padel.
Orožnika sta spoznala v ranjencu 231et-nega pijanega Janeza Klobučarja iz Uršnih sel. Ranjenca so naložili na dvokolnico, ga zapeljali v domačo hišo, kamor pa ga njegov lastni oče ni hotel sprejeti, marveč ga je pustil ležati zunaj hiše na trati z besedami: »Kdor ga je, ga naj tudi spravi kamor spada!« Fant je ležal na trati pred hišo do prihoda vlaka, ki vozi ob pol 6. uri proti Ljubljani. Ta ga je pripeljal v kandijsko bolnico s težko rano, ki mu jo je povzročil strel v trebuh. Fant je zaradi smrtno nevarne poškodbe včeraj ob 14. v bolnici umrl. Danes se je vršil sodno-zdravniški komisijski ogled. Ustreljeni mladenič je bil baje precej divje nature ter je bil že večkrat kaznovan
nhn dihanjem obuditi It * »4 strele k 8w
1 jen ju. Zdravnic g. dr. Podeč je na prvi po« gled videl, da ni več pomoči Da pa ae ne bi zamudilo nobeno možnosti, so z umet« nim dihanjem vendarle nadaljevali skoro dve uri, a niso mogli vriniti življenja mia« demu paru, ki je koval rarvno na svoji usodni poti najlepše načrte za srečno bo« dočnoot Pri rešilnih poizkusih je b8 na« vboč tudi g. dr. Matjašič, ki se je baš to« daj vrnil v Kamnik. Valjavca je silno ožga« lo na levi strani obraza, Baiančičeva. pa jo bila ožgana do sredino prs.
Valjavec in Balantičeva sta bfla aaročo« na in oba uslužbem v tovarni Titan v Kamni-ko. Valjavec jo bil orodničar in z*» lo sproten delavec. Pred letom si je svoje znanje t^popoknfl v Nemčiji, kamor je šel z nekaterimi tovariši pod vodstvom tožo> njerjev na eiksfcunzijo. Rodoan je bH k Sen« čurja pri Kranju, stanoval pa je Pod Za* pričami št. 22 pri g. Macfatigu. Ivanka Ba« lantičeva je bfla doma iz Godiča. Valjaveo zapušča mater in brata, Balantičema pa oba roditelja, brata in dvoje sester.
Popoldne, ko je prvič deževalo, je par v družbi nekega prijatelja vodršl nad Sam« čevim predorom pod drevjem. Tudi te« daj so govorili o bodočnosti in je Valjavec dejal, da bo treba s poroko še nekaj časa počakati, ker si nista še dovolj prištedSs-Pred dogovorjenim odhodom na kolodvor je brl Valjavec še v svojem stanovanju m mu je gospodinja odsvetovala, naj ne ho« di v takem nalivu na ulico.
Čudno je, da je strela treščila ravno ▼ najnižje kostanje, ko so v bližini veliko višja drevesa in tudi veliko poslopje. Rudolf in Ivanka sta imela dežnike z železnimi palicami in je mogoče to vzrok strašne nesreče. Valjavca so položi!« najprej na mrtvaški oder v njegovem stanovanju, pre« peljali pa ga bodo najbrž v mrtvašnico v Mekinjah, kjer leži Ivanka, ker hočejo sorodniki urediti skupen pogreb zaročencev.
Tragična usoda vzglednega, mladega pa« ra, ki je bil združen v smrti tako, kakor poprej v ljubezni, vzbuja globoko sočutje.
Otvoritev tramvajske proge na Vič
Ljubljana, 22. junija.
V	soboto ob 9. dopoldne se bo vršU ko« misijonelni ogled tramvajske proge od glavne pošte po Šelenburgovi uMci skozi Gradišče, dalje po Rimski cesti in Tržaški ce6ti do konca proge. Tega komisijonelne« ga ogleda se bodo udeležili zastopniki ban* ske uprave, železniške in poštne uprava, načelnik ljubljanskega sreza, zastopniki mestne in viške občine in policijske uprave. Komisijonelni ogled bo trajal dopoldne in tudi popoldne, kajti progo bodo stro« kovnjaki pregledala v vseh tehničnih po« drobnostih.
V	soboto ob 6. zvečer pa se bo vršila m« pred glavne pošte slovesna otvoritev tram« vajske proge. i
VSEH
!
t
Domače Testi
♦	NI. VeL kraljica v blejski trgovini. Z
Bleda nam oorofiajo, da je 20. t. m. Ni. Vel. kraljica Marija s kraljeviči posetila trgovi-no g. Josipa Hočevarja in nakupila razne igrače. Omenjeno trgovino ic kraljica obiskala tudi že prejšnja leta. . .	,
♦	Napredovanje. S kraljevim ukazom e napredoval v višjo skupino g. Josipr NanuU računski pregledovalec glavne kontro,, on železniški direkciji y Sarajevu. n,lhrov.
♦	Velika mornariška svečanost v Dubrovniku. V Dubrovniku se ie v nedeljo vršila velika mornariška svečanost torofiitvc> časL ne zastave podmornici »Smelemu«. Zastava ie dar Jadianske straže Svečanosti so prisostvovali vsa podmorniška Aotilia pod komando kapetana bojne« broda Janka Kr-šnjavega, gojenci pomorske vojne ^ademi-ie in tudi četa grške mornarice s Šolske Ud ie »Aris«. ki se nahaja v dubrovniskem pristanišču Kralja ie zastopal komandant pomorske vojne akademije ob Prisotnosti c;vilnih in vojaških oblastev in kulturnih n naciionalnih društev. Profesor Lovričevič e v lepem govoru naglašal pomorski m kulturni pomen Dubrovnika v nreteMojtiKomandant pomorske vojne akademije se ,e zahval'1 Jadranski straži za pozornost. Ki i0 ie izkazala naši vojni mornariCK Stota-ko tudi komandant podmorniške flotUie. ki je Jvo govor zaključil z besedami: Tu. kjer smo bili že tisoč let. bomo tudi ostali«. Poročmk bojnega broda in komandant »Smelega« g. Pire je poljubil zastavo .n prisegel da bodo sedanja kakor tudi bodoče posadke »Smelega« ostale zveste svoii zastavi, vselej pripravljene junaško umreti v borbi za ideale naše domovine.
♦	Skupščina davčnih uradnikov. Pod predsedstvom Svete'Stoianoviča se je nretejcio nedelio vršila v Beogradu izredna skupščina Udruženi- davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Razen beograjskih članov so se skupščine udeležili tudi delegati nosa-meznih sekcij iz vse države. Predvsem je skupščina sklenila izpremembo drustvemfl pravil v duhu novega uradniškega zakona. Stori en ie bil tudi sklep da se iz društvene imovine osnuie kreditna zadruea davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Izvoljen je bil v to svrho ustanovni odbor, ki nai izposluje odobrenie pravil in stori potrebne korake za ustanovitev zadruge.
+ Treznostni konsres v Beogradu. Legitimacija za znižam vožn!- za udeležbo na kongresu stane 30 Din in se naroča narav, nost iz Beograda poštni predal št. 138. Pošljite nemudoma denar v Beograd in osebne podatke Udeležba iz Dravske banovine bo velika Zaradi prostora na vlaku se pri-iz Celia in iz Maribora Pa se priključijo javite ori prof. Pavlicu iz Celia. Iz Ljubljane gredo z brzovlakom. ki odhai* ob 1955. iz Celja in iz Maribora pa se priključijo udeleženci na Zidane™ mostu.
+ Zdravljenje invalidov v toplicah. Ooo-zar.iamo vojne invalide, ki imajo pravico do zdravljenja v toplicah, da bo Invalidski dom v Dolenjskih Toplicah otvorjen s 1. julijem- Reflektanti naj se takoj priglasijo ker '"e treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru Vse tozadevne Informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih Udruženia vojnih invalidov.
♦	Vpisovanje na državni meščanski šoli v Zgornji Šiški bo 29. t. m. od 9. do 12. dopoldne v zdravniški sob; poleg glavnega vhoda. Učenci, ki se bodo vpisali v I. razred. nai prinesejo s seboj rojstni list n šolski izkaz.
♦	Novi grobovi. V Krškem je v nedeljo preminila ga Julija Lapajnetova. rojena Zužkova. soproga upokojenega ravnatelja meščanske šole in odbornica ondot-ne posojilnice. Pokojnica ie bila blaga in dobra žena. — V Hrastniku ie umrla ga. Jera Knezova, bivajoča v koloniji 143. — V Celju je umrla v ubožnici 75 letna R'oza Bračičeva. v celjski bolnici pa 60 letni posestnik Gašper Ko res iz Že-tal. 31 letni mali posestnik Miha Grohar iz Arclina 68 letna mala posestnica Uršula Ropotarjeva iz Medloga. 36 letna občinska reva Rozalija Ambroževa iz Ponikve in delavčev sin Viljem Bel cel iz Gaberja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalie!
♦	Mesto babice }e razpisano za zdravstveni okoliš združene barjanske občine s sedežem na Igu. Delokrog: občine Tomi-šeli. Vrblienje. Iška vas. Iška loka in Pi-java goi«a, Letna plača 1200 Din in 100 Din za hsbiško orodje. Prošnje naj se po-šljeio županstvu občine Tomišelj.
♦	Novi stroi za sortiranje sadja je izkon-struiral. kakor nam pišejo iz Slovenske Bistrice. tamkajšnji posestnik in vodja Lesne m gospodarske zadrug g Iv*1
Te dni fe stroi pregledala in odobrila posebna komisija strokovnjakov iz Maribora, ki se le o konstrukciji ln uporabnosti naprave izrazila zelo laskavo. Izdala je g. Po-lancii tudi oismenio priznanje Stroj sortira na ar-^riški način hkratu večjo množino sad ia doets-i precizno in se lahko uporablja na ročni in motorni pogon. Dobrodošel bo raznim sadjarskim zadrugam in večjim trgovcem,
♦	Vpisovanje v 1. razred dekliške vadnl-ce na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani bo v torek 30. t. m. od 9 do 11. V septembru ne bo vpisovanj.
+ Velike plasti zelenega marmorja. Pred kratkim so v bližini Tetova odkrili velike
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Liubliani
številke za označbo kraja pomenilo: 1. das opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
22. junija
Ljubljana 7. 769.2. 15.5. 86. NEl. 10, de?, 16.5: Maribor 7. 767.5. 15.3. 78. NW6 6 dež 30-8: Zagreb 7. 767.° 17.9 87 NWl. 8 dež, 14.3: Beograd 7. 765,1. 17.2. 90. NW6. 10, dež. 17.5: Sarajevo 7. 765.2, 18.1. 84 tiho.
10.--: Skoplie 7. 763.0. 21.8. 7S, tiho. 8,
—. —: Kunfbor 7. 761.6. 24.3 80, NNE1 4,
—. —: Split 7. 762.4. 25.7. 44, N8 0,--;
Rab 7. 764.5. 22,8. 45. NEl. 1. —. —: Vis 7. 763.0 23.2. 56, N4 0. del, 2.2,
Temperatura: v Ljubljani 28.8 13,4: Mariboru 23.6. 10.4: Zagrebu —. 16.5: Beogradu 35.2. 17.2: Sarajevu —. 16-3: Skoolju —. 16.2: Kumboru 32.9 20 0: Splitu 32.8. g0 5: Rabu 31.9. 19.3: Visa .32.0.. 19.8. r Solnce vzhaja ob 4-12. zahaja ob ^9.51. Luna vzhaja ob 11.16. zahaja ob 23.46.
plasti marmorja. Razen ogromne količine črnega marmorja so delavci naleteli tud: na debele sloje zelenega marmorja. Ta zeleni marmor je podoben onemu, ki se nahaja v cerkvi sv. Dimitrija v Solunu. Po dosedanjih odkritjih kaže. da je v bližini Ohrida velika množina marmorja, ki predstavlja ogromno vrednost.
*	Ljubljana v Ameriki. V Clevelandu in sicer v predmestju Euclid. so imeli nedavno leoo slavnost. doslej edino te vrste v Ameriki. Ameriški Slovenci so. kakor poroča »Ameriška domovina«, pri mestni upravi izposlovali. da dobi ena izmed novo nastalih ulic slovensko ime. ime po naši beii4 Ljubljani Mestna uprava .ie želji naših rojakov ustregla in dala novi ulici ime »Ljubljana Drive«. To imenovanje nove ulice so naši elevelandski rojaki na svečan način proslavili. Proslave so se udeležili tudi rojaki iz Newyorka. Chicaga in drugih ameriških mest.
*	Zaradi bede ie šel ▼ smrt. V Zagrebu se je v soboto popoldne v svoji delavnici obesil čevljar Slavko Paja. Ko je prišla v delavnico neka ženska, je prestrašena opazila obešenca. ki je bil že mrtev. Na mizi je pustil listek, v katerem izjavlja, da gre v smrt zaradi bede. ker ne more več preživljati žene in četvero otrok.
*	Tragedija nezakonske matere* Pred sodiščem v Požegi je sedela na zatožni klopi 23 let stara Rioza števinovičeva. ki je 19. avgusta lanskega leta ustrelila kmečkega fanta Jos. Jakovljeviča, ker jo ie v poletju 1. 1929 na polju napadel in posilil. Obljubil M je. da jo bo v?el za ženo. če ga ne ovadi sodišču. Ker se ie čutila mater, je nekega večera šla v sosednjo vas k babici. Med potjo je srečala Jakovljevjča in zahtevala od njega, naj izpolni sedaj svojo obljubo, nakar pa ii je odgovoril da jo vzame za ženo. če ima 20.000 Din. K nesreči je obtoženka imela pri sebi revolver in je v iezi streljala na Jakovljeviča. ki se je mrtev zgrudil na tla. Nesrečno dekle se je onesvestilo in nekaj ur pozneje na mestu porodilo. Sodišče je obtoženko obsodilo na šest mesecev zapora, ki ga bo pa odsedela šele potem, ko bo otrok že več:: in močnejši ter bo že mogel pogrešat; materinsko nego.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va. oHsira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Le PAN ovratnik vas napravi elegantnega.
ITO zobna pasta najboljša!
Iz LjuMfane
u— Pevsko društvo »Echo« |z Krakova
bo danes ob 10. uri pelo pri maši v »telnici Spremljal jih bo na orglah ravnatelj g. Premrl-
u— Trnovčani bodo drevi kresovali v čast sVojega farnega patrona Janeza Krstnika. Kresa sicer ne bodo žgali, da se nikomur ne zamerijo, pač pa bo od pol 21. do pol 22. svečano razsvetljena farna cerkev, streljanje in obenem koncert »Zarje«, nato pa zabavna družabna prireditev pri Inkretu.
u— Društva, predvsem pevska in narodno občinstvo vabimo, da se udeleži v nedeljo ob pol 15. odkritja spotninskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku v Cerkljah pri Kranju. Isti dan bo v šoli izredne interesantna razstava cerkljanskega okraja in pa razstava, ki se bo nanašala na dela raznih veljakov, ki so doma v cerkljanski občini in ki so uživali prvi pouk na cerkljanski šoli Šola praznuje namreč isii dan zelo slovesno 140 odnosno 120 letnico svojega obstoja. Kakor kažejo priprave in napovedana udeležba bo v nedeljo v Cerkljah nravi narodni tabor.
u— Društvo državnih opokolencev in upokojenk. Redni občni zbor bo 29. t. m. ob ool 10. dopoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za primer nesklepčnosti, bo zbor pol ure pozneje uri vsakem številu članstva.
u— Gospodinjska šola »Mladfka« priredi
v času od 25. t. m. do 5. julija poseben tečaj s predavanji in praktičnimi poizkusi za pripravo zeleniadi in sadja po načelih najnovejših izkustev na polju prehrane. Vpisovanje v ta tečaj je v sredo 24. t. m. od 17 do 19. Prednost za sprejem imajo go-spodinie ki se same bavijo s kuhanjem.
u— favna produkcija gojencev drž. kon-servatorija bo drevi točno ob 20. v veliki Unionski dvorani. Nastopi konservatorijski orkester Spored obsega naslednje točke: Beethoven Uvertura k Egmontu. dirigira Miiller Gustav: Beethoven Allegro in Scher zo iz VII. simfonije dirigira Šušteršič Vinko: Puccini: Arija Tosce iz I. dejanja, poje Mlekuš Marijela. pri klaivrju Gallatia. Beethoven: Koncert za klavir s soremljeva-niem orkestra. Igra absolvent visoke šole Šivic Pavel, dirigira profesor Škerianc: odmor! Laiovic: Pesem o tkalcu. Novak: Melanholična l.iubavna pesem. Strauss-Ce-cilija. oo>e Arko Herta. pri klavirju Gallatia Mozart: Koncert za violino s soremljeva-n.iem orkestra, igra Prevoršek Uroš. dirigira profesor Šker.ianc: F;"3le iz simfonije Jupiter, dirigira Lipovšek Marijan; Weber: Uvertura k ooeri Carostrelec. dirigira Šivic Pavel. Podrobni spored se dobi v Matični knjigarni, ravnotam tudi vstopnice od 10. Din navzdol. Zaradi bogatesra sporeda vabimo k obilni udeležbi. Naslednja produkcija bo v sredo 24. t. m. zadnja pa v petek 26. t. m.
h— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes in v četrtek ob 20. obvezna vaja mešanega zbora. Odbor.
u— »Jugrad« ;ugos^......'-i gradbena in
kreditna zadruga r. z. z o. z. priredi predavanje o brezobrestnem posojilu v vrtnem paviljonu restavracije »Novi svet«. Gosposvetska cesta v soboto 27. t. m. ob 20 in ne 28. t. m. kakor je bilo prvotno določeno.
o— Prve marelice na trgn. Včeraj so bile na .trg pripeljane prve marelice, došle 'z Italije. Cene so bile 22 Din kg na drobno. Marelic ie bilo okoli 20 zaboičkov.
u— Močno poškodovan kandelaber. Neki šofer se je pri obračanju tovornega avtomobila na oglu Lingarjevp ulice in Poga-čarjevega trga zaletel v kandelaber in ga podrl. Škodo cenijo na 1700 Din. Zadeva ie
Površnike, obleke In vsa draga oblačila sa gospode In deeo nudi v največ)! izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12.
prijavljena policiji, odnosno sodišču zaradi poškodbe tuje lastnine, u— Neprestane tatvine koles. Samo letos
je bilo že nad 200 koles ukradenih. Tudi v vročih časih so te tatvine na dnevnem redu V Štepanii vasi stanujočemu pleskarju Fr. Zoretu je bilo pred dnevi z dvorišča gostilne »Perles« ukradeno črno pleskano kolo s prostim tekom. Kolo ima tovarniško znamko 66.336. Delovodji Albinu Magistru je neznan tat odpeljal iz veže hiše št. 9. na Aleksandrovi cesti črno pleskano kolo zi.im ke »Torpedo«. Kolo ie bilo last mestne plinarne.
o— Aretacije. Nedeljska v--" - in poznejši dež sta menda povzročila, da so mirovali v nedeljo tatovi in drugi nepridipravi. Od nedelje do včeraj dopoldne je ljubljanska oolicija aretirala le 4 razgrajače. neko mlajšo prostitutko, ki je bila oddana v bolnico, in mladega pekovskega vajenca. ki je svojemu gospodarju že pred mesecem ukradel kolo in ga na Vrhniki prodal za 150 Din. Kolo so dobili in vrnili lastniku. Vajenec je tatvino priznal in pride pred sodnika-poedinca.
u— V znamenju noža. V ljubljansko bolnico so včeraj dopoldne pripeljali dve žrtvi fantovskih pretepov. Prvega so pripeljali iz Sela pri Ihanu, namreč 28 letnega delavca Antona Urbanijo. ki ga ie nekdo v nedtlio med pretepom sunil z nožem v levo roko in mu prerezal žilo dovodnico. Njegovo stanje ie bilo preoei resno, ker ie izgubil mnogo krvi. V Velik; Češnjici so se fantje v neki gostilni sprli kakor običajno zaradi niiače in deklet. Neki fant ie opazil ooset-nikovega sina Leopolda Potokarja tako močno oo levi nosri. da mu io je zlomil. Tud; ta ie iskal včeraj zdravniške pomoči v bolnici.
Iz Maribora
a— 8 častnimi diplomami bodo odlikovani ob priliki 601etnice obstoja mariborskega prostovoljnega gasilnega društva člani reševalnega oddelka: Borovič Tone, ki je opravil že okoli 5000 voženj, dalje Roschel Tone, Egger Henrik, Bernhard Bruno, Schell Franjo in Stumpf Lojze.
a— Sokolski jubilejni župni zlet dne 28. In 29. t. m. Dne 28. t. m. ob 15. nastop vojaštva, ob pol 21. telovadna akademija aa prostoru poleg let. telovadišča, Dne 29. t. m. ob pol 11. povorka s telovadišča, ob pol 12. stik na Trgu Svobode, razvitje župnega prapora po banu g. dr. Marušiču. Ob 15. javna telovadba, potem narodna veselica na telovadišču. Prijave za prenočišča najpozneje do 26. t. m. na naslov: Sokolska župa v Mariboru, Narodni dom.
a— »Echo Krakowskie«. eden naiboljšiti poljskih moških zborov, ki ie že delj časa na zelo uspešni koncertni turneii po Jugoslaviji. bo koncertiral danes v gledališču Spored obsega najznačilnejše skladbe novejše poljske zborovske literature. Dirigent ie Boleslav WaIIek-Walewski
a— Prihod poljskih pevcev. Danes ob 15-se pripeljejo z ljubljanskim brzovlakom pevci krakovskega pevskega zbora »Echo« Vse narodno občinstvo naj se oo možnosti udeleži v čim večjem številu spreiema dragih poljskih gostov, ki prirede zvečer koncert v gledališču.
a— Gostovanje članov zagrebške drame v gledališču. Za zaključek letošnje sezone se je gledališki upravi posrečilo pridobiti odlične umetnike zagrebškega dramskega gledališča za gostovanje. Uprizorila s* bo Klabundova duhovita komedij-- »XYZ«. ki io je zrežiral pred par dnevi preminuli režiser Ivo Raič. Ker vlada za to gostovanje članov najboljše jugoslov. drame «eliko zanimanje, prosimo, da se vstopnice čim prej nabavijo. Predstava v sredo. 25. t m. velja za red B.. v četrtek za red A. Red 3 ie zopet razdeljen med B in A. Lastnike blokov opozarjamo, da velia prvi večer le 20 blokov, drugi večer na ostali. Zato prosimo. da se za prvi večer nabavijo vstopnice čim prei v predprodaji.
a— Prva banovinska sadna razstava bo v oktobru pod protektoratom g bana dr. Marušiča v Ptuju. Tozadevni sklep zbora sadjarjev v Ptu.iu je odobril občni zbor Sadjarskega društva, ki je bil pred dobrim mesecem v Mariboru. Takoj nato se pa udeleže sadjarji iz dravske banovine državne sadne razstave v Čačku.
a— Sreski kmetijski odbor Maribor-levi breg. Uradni dnevi sreskega kmetijskega odbora za srez Maribor-levi breg se vrše vsako sredo od 9. do 11. v prostorih sreskega načelstva soba št 61-II nadstropje. Ako pride na sredo kak praznik, potem ta dan odpade. Ob teh uradnih dnevih bo navzoč načelnik sreskega kmetijskega odboia g. Alojzij Schicker.
a— Gospodarski nedostatek. Kmetje iz Dravskega polja se neprestano pritožujejo, da se nahaja v mariborski mestni klavnici samo ena tehtnica, kar zelo otežko-čuje stajno naraščajoči obrat Vsekakor bi bilo zelo potrebno, če bi se čimprej e nabavila še ena tehtnica.
a— Igralni avtomat] prepovedani. Sresko načelstvo je izdalo n"~-oved za vsako i«rra. nje na igralnih avtomatih, ki sr ie zelo razpaslo po Mariboru.
a— Policijska kronika beleži samo tri aretacije in večje število prijav zaradi kršitve cestnega reda. Precej nenavaden način klicanja stražnika je uporabil plačilni natakar Č. Anton, ki je oo polnoči ustrelil z revolverjem v zrak. ko ie čul. da s e prepir« v Koroščevi ulici večja družba ponočnih razgrajačev.
a— Kap je zadela v Trubarjevi ulici 70-jetnega Jožeta Pivca rz Sv. Jurija ob Pesnici. Onemoglega starčka, ki je bil brei krova, so prepeljali z reševalnim avtomobilom na poziv krčevinske orožniške postaje v bolnico.
a— Avtomobilska nezgoda. V nedeljo se je vračal okoli 28. gostilničar Klug iz Pesnice s svojim tovornim avtomobilom znamke »Chevrolet« iz Maribora proti domu. Vozil je trgovec Srečko Kranjc iz Sv. Lenarta z največjo previdnostjo. V Krče-vini pa je voznik opazil pred tvornico Wogererja nekega dokaj vinjenega mota, ki je preslišal vse make s hupo. V kritičnem trenutku je okrenil g. Kranjc avtomobil v nasprotno stran, da bi se izognil pijancu. Na spolzki eesti p« je avtomobil zdrčal preko cestnega jarka v plot gosp. W5gererja ln ga porušil. Kljub silnemu sunku, pri katerem se je zlomila avtomobilska os in odleteli obe kolesi, sta ostala oba potnika k sreči bres resnih poškodb. Polomljeni avtomobil so odpeljali člani reševalnega oddelka v lastnikovo garalo v Pesnici.
a— Nezgoda železniškega uradnika. Ko
se ja okrog 28. vračal ielezaišlci nradalk Drago čebular z izleta r Studencih na svoje stanovanje v Košakih, se je zaletel
od eadaj vanj neki avtomoMHst. k! )e vozil proti državni meji, ae da bi dajal svarilna znamenja, čebul ar je bil tako težko
poškodovani da so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanje se je že nekoliko zboljšalo.
a— črešnje Je obirala. Pri Sv. Benediktu
v Slovenskih goricah je 251etna posestni-kova hčerka Liza Kranjčeva splezala na črešnjo in kakor sama pravi, se je tako zagledala v lepe črešnje, da je pozabila, kje stoji. Nenadoma je treščila iz višine 5 metrov na zemljo in padla tako nesrečno, da si je nalomila obe roki. Prepeljali so jo v bolnico.
a— Voz sena je padel na ovinku Tržaške
ceste pri vojaškem vežbališču na Teznem na kolesarko Perles Angelo ter jo ookooal pod seboj. Vsi prisotni so takoj pričeli razkopavati prevrnjeno seno ter po kratkem času rešili preplašeno kolesarko. k> te ostala popolnoma nepoškodovana.
a— Čoln brez lastnika ie plaval včeraj okoli 5 ure ziutrai po umazanih valovih Drave. Zarad; zgodnje ure ga ni nihče tvegal ustaviti in plul je proti Sv. Pet;u. Ni izključeno. da se ie pripetila kje na -orijem toku Drave kaka nesreča, o kateri na še ni vesti.
a— Obtožnico proti morilcu Mohorku Je
prič^'0 državno tožiteljstvo že sestavljat:, ker jp izročil v soboto nreiskr:va'm »odnik vs2 soise nanašajoče se na z.r.čine Rudolfa Mchorke. Pričakovati ie. >3a se bo razprava vršila sredi julija.
a— Sprememba oosestl. Ivan m Terezija Schwarzl. gostilničarja in posestnika \t Eggenberga ori Gradcu, sta kupila od Ane Jeseničnik hišo v Pristaniški ulici 2.
a— Kino predstave. Grajski kino: do vključno torka: 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »V službi cesarja«. - JTnior kino: do vključno torka 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Ljubav Renate Langen«.
Iz Celja
e— Za ali proti napredku tujskega pro» meta v Celju? V našem mestu je tujski paomet v zadnjih letih znatno narasel in si to zaslugo dele med seboj razni v poštev prihajajoči faktorji. Letos je že pričetek sezone pokazal, da letoSnje poletje v po« gledu tujskega prometa ne bo zaostalo za lanskim. Tujci so z mestom, okolico, sta« novanji, hrano in končno večinoma tudi s cenami vidno zadovoljni. Zlasti pa jim je zelo všeč, da imajo v dnevih, ko si morajo oddahniti od celotnega napora in skrbi, na razpolago nekaj dobrih restavrcaijekih or* kestrov, obenem pa 90 že doživeli tudi ne« kaj drugih razvedril. Stroški, ki jih mora nositi lastnik hotelskega podjetja za dober orkester, so zelo visoki. Poleg tega mora plačevati še celo vrsto drugih taks, kot na pr.: avtorsko takso, banovin sko dokla* do. državno takso, policijsko takso, i. t. d., vrhu vsega pa še zelo visoko občinsko vc« gelično takso. Menimo, da bi morala mest« na občina z ozirom na povečanje in napre» dek tujskega prometa znižati omenjeno takso na najnižjo mero, če je to mogla v nekem slučaju storiti celo banska uprava, ki je znižala svojo takso za celih 80 odstot« kov, zlasti še, če gre za vrtne koncerte brez vstopnine. Celjska kot letoviška obči« na bi morala uvedbo vrtnih koncertov v večjih tujskoprometnih podjetjih z obema rokama podpirati, ne pa ovirati oziroma celo onemogočat'' s pretiranimi taksami. Če bomo vsak dober začetek na tak način ubijali, bomo kmalu ostali sami in se nas bo vsak tujec izognil; zakaj če ne bo kon« certov, bodo odhajali v zabavnejša Ietovi« šča, če bodo pa morali glasbeno razvedrilo plačevati, bodo pa tudi odhajali tja, kjer bo ceneje odnosno v tem pogledu zastonj. Za zgled si vzemimo Bled, Rogaško Slatino itd., kjer zdraviliške uprave oziroma obči« ne na lastne stroške naročajo velike godbe, le da pritegnejo tujce, ki se ne smejo dol« gočasiti. V Celju pa bi podjetja sama pla« čevala godbe. Pa tudi °a to je treba pomi« si i ti, da se ob dobrem koncertu in večji udeležbi konzumira veliko več in ima ob« čina tudi sigurne dohodke. Zato je vsaka ozkosrčnost neumestna in škodljiva. Vsa« kemu podjetju, ki je zmožno nuditi tujcem, kakor tudi domačinom, brezplačne dobre koncerte, naj bi šla občina na roko in jih oprostila plačevanja veselične takse, 6e pa že to ni mogoče, jim pa vsaj znižala takse na najnižjo mero.
e— Dva koncert« Celjskega pevskega društva. V soboto zvečer in v nedelio po« poldne je priredilo agitno Celjsko pevsko društvo v veliki dvoTani »Celjskega doma«c velik vol ak al n o« ork est ral ni koncert v pro« slavo 80*letnice skladatelja P Hugolina Sattnerja, ki se je nedeljskega koncerta udeleži)! osebno. Koncert je v umetniškem oziru izpadel zelo dobro, mestoma celo od Meno, zJasti če pomsilimo na težavnost skladb, ki pač zahtevajo mnogog večji in močnejši zbor, kot ga ima CPD. Kljub te« mu pa so tako pevci, kakor tudi orkester rešili svojo nalogo v popolno zadovoljstvo občinstva, ki je napo'nilo dvorano v zelo zmernem številu. Uvodni govor o jubilan* tu kot človeku in glasbeniku fe imel g. prof. Fink. Sledile so z vsem razumeva« niem ter ljubeznijo, pa tud' z globokim občutjem zapete težke Sattnerjeve sklad« be »Vstal je Gospod«, »Ruslrine sanje«, »Svetonočna pesem«,* Nazaj vp4an;ndci raj« in »O nevihti. V drugem delu koncerta pa je bila izvajana Foereterjeva balada »Tur« ki na Slevici«, kjer so se poleg zbora in or« kestra zlasti uveljavili solisti ga. Thaler* jeva (sopran) in dr. Rajhova (mezzoso« pran) ter gg. Zivko (tenor >;n Firok (bas4>a» riton). Celjskemu pevskemu društvu, ka« kor tudi vsem ostalim sodelujočim, mora« mo na nad vse častni, umetniški rešitvi te« žavne naloge iskreno čestitati. Sildadatefj p. Sattner je prejel med burnimi ovacijami iep venec.
e— Razporedi za pridobnin® za I. 1911.
«o na vpogled pri celjskem mestnem na« čelstvu, nakar se opozarjajo davkoplače« valci.
e— Najden obešenee. Včeraj dopoJcfne so našli otroci v Rezar jevi h©st; pri Storah na nekem drevesu moško truplo, ki je bilo obešeno na veji kake 3 metre od tal. Obve« 6tili so o strašni najdbi orožnike, ki so truplo, ki je zelo smrdelo in je ?e razpada« lo, sneli V obešenen so spoznali okrog 40« letnega hlapca trgovca Lokovška iz štor Jerneja Konica, ki so ga domači pogrešil-ie oribližno 3 tedne. Konšek je bil vojni in« vajid In mu je bM ▼ vojni prestreljen že!o« dee. Ker je vedno trpel v želodcu silne bo« ločine, je obupal fn napravil konec svoje« mu življenju na tragičen način. Konšek je bil ponrej zelo dober vrtnar ^ je bil povsod priljubljen. Truplo je bilo do p.okapa pre« peljano v tovarniško mrtvašnico v Štorah.
Iz Kamnika
ka— Odbor OPEST poziva članstvo, da se po možnosti v čimvečjem številu udele« ži pogreba tragično preminulega tovariša Valjavca Rudolfa, ki se bo vršil danes ob 18. v Kamniku.
Iz Laškega
1— Letna skupščina laške podružntca Ciril in Metodove družbe se je vršila 17. t m. Društvo se je omejilo' v minilem društvenem letu, kakor navaja tajnišikopo« ročilo, zgolj na prireditev cvetličnega dneva, ki je donesel lep gmoten uspeh. Števi» lo članstva je naraslo na 60. Po podanem absolutoriju je bil izvoljen ves dosedafiji odbor, a na novo sta bili izvoljeni ga. dr. Roševa kot podpredsednica in ga. Emiliia Strekljeva kot odbornica. Glede letošnje glavne skupščine Ciril in Metodove družbo se je sklenilo, da bo prevzel vsa pripravljalna dela celotni odbor, ki pritegne Jc sodelovanju ostalo članstvo. Tiho in. skromno deluje društvo v zavesti, da tudi ono pomaga pri gradnji velike slovanske stavbe, ki sta jo začela graditi društvena .patrona in blagovestnika sv. Ciril in Mr» tod.
1— Dražba gramoza. V pisarni sresScega cestnega odbora v Laškem bo 29. t m. dražba gramoza za banovinske ceste L m II. reda, in sicer ob 8. za levi breg in ob 10. za desni breg Savinje.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Z redne seje občinskega odbora, ki
se je vršila 16. L m., posnemamo naslednje: Soglasno se je priznala krajevna potreba za podelitev kinematografske koncesije krajevnemu odboru Rdečega križa, v katerega prid je dosedanji lastnik mestnega kina gosp. Oinerzu odpovedal svoio dolgoletno koncesijo. V odbor za tujskoprometno razstavo je delegirala občina gg. župana dr. Schaubacha in dr. Pučnika, ki bosta soodločala pri izbiri razstavnega gradiva. Poleg tega se je sklenilo plačati razstavni prostor v Ljubljani iz občinskih sredstev. Olepševalnemu društvu se je odobril načrt za ureditev Gradišča, kjer bodo prirejeni nasadi, prepreženi s primernimi poti in z otroškim igriščem. Razpisano mesto šolskega.sluge na meščanski šoli se ja oddalo prosilcu Pavlu Justinu. Za stalna sodne cenilce se je sklenilo predlagati gg. Jakoba ŽuVaja, Antona Avguština, Fran.io Kaca in Josipa Pavalca. Dslavki Mariji Brumčevi se je dovolilo jamstvo za gradbeni kredit v znesku 25-000 Din. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta trafikant Franc Justi-nek in njegova mati Terezija. Na predlog upravnega odbora mestne elektrarne se je sklenilo razširiti cestno razsvetljavo v zgornji del Travniške ceste. Izvolil se je poseben odsek za pogajanja s fal?ko elektrarno glede spremembe pogodbe ža ceno toka- V principu se je odobril predlog za odpravo doslej veljavne stopnjevalne tarife, vendar pa se mora skrbeti za čim niž o enotno ceno toka, kar je zlasti za pogonsko silo pri raznih podjetjih in obrtnikih neobhodno potrebno.
sb— Na zadnji seji Lovskega društva j«
gospodar g. inž. Miklau poročal o izredno slabem prezimljenju srnjadi v pohorskih loviščih, kjer se je doslej našlo že 12 mrtvih srn. Temu je kriv predvsem nenavadno višbki marcev sneg, ki je srnjad oviral pri iskanju hrane. Kakor vse kaže. so srne na Pohorju močno trpele in jih bo treba ponovno zaščititi. Glede na to je društvo določilo, da smejo člani v posameznih loviščih odstreliti na zalazu aH na čakanju Te najmočnejše šesterake. Vsakdo pa mora svoj lovski pohod v ta namen javiti dan poprej društvenemu tajniku. Razpravljalo se je tudi o raznih okrožnicah in resolucijah, ki opisujejo letošnje poškodbe sadovnjakov po zajcih in obsojajo to divjačino na neizprosno smrt Ugotovilo pa se je, da so poškodbe zakrivili dotični nespretni šari jerejci sami s tem, da dreves niso zavarovali, dočim je zajcev v naših loviščih še vedno tako malo, da so potrebni celo delne zaščite.
Iz Ptuja
J_ Kresovanje priredimo rta Panorami
nad Ptujem 4. julija, na predvečer pra» mika slovanskih blagovestnikov. Ob veli« kem kresu bo svirala mestna godba m za« žigale se bodo rakete. Za telesne potrebe bo preskrbljeno.
SOKOL
Sokolski Maribor
Dasi stoji sokolski Maribor danes že v znamenju v polnem teku naha.iajočih se priprav na župni zlet. ki bo 28. in 29. t m-vendar ooleg tega ne zanemari* dolžnosti, ki mu iih nalaga bodisi skrb za lastna društva, bodisi za večjo skupnost. Tako .je S. dr. Vlaribor-matica provedlo 13.6 pop. in 14 6 dop po Savezu predpisane tekme, da bo moglo postaviti na župne tekme po teh predp-sih zahtevane dvojice v vseh katego. rijah in oddelkih.
Dalje ie za 14. 6. dopoldne sklical brat-župni prosvetar sestanek okrožnih prosvetnih nadzornikov, na katerem so bratje prosvetni nadzorniki podali slike še precej lepega stanja prosvetnega dela v sok. edini-cah svojih okrožij, ki pa še seveda dolgo ni tako. kakor bi moralo biti. da bi se moglo imenovati zadovoljivo. Na osnovi teh poiočil in oo programu, ki ga ie določil za sestanek br. župni prosvetar. so bile temeljito predebatirane te-le snovi. Prosv. delo v četah: Vzgoia noveza članstva; Mladinski popoldnevi; Film kot sokolsko-vzgojno sredstvo; Lutkarstvo v Sokolstvu. Po teh debatah so bili tudi storjeni konkretni zaključki: 1) Prosvetni nadzorniki si bodo v mesecih juliju in avgustu ogledali prosvetno delo v njim podrejenih sok. edinicah; na tozadevnem jesenskem sestanku se bodo potem storili nadalinii ukrepi, da postane prosv. delo intenzivneje oz., da se tam. kjer se ne vrši pravilno, snelje na pravi tir: 2) Prosvetno delo v sok. četah se ima usmeriti na povzdigo gospodarskega in hi-gijenskega nivoja našega sela, čemur ho avtomatično sledil njegov etični podvig Detajlna okvirna navodila se bodo izdelala do jesenskega sestanka: v tem okviru bodo imele potem čete vršiti prosv. delo v skladu s svoj'mi domačimi krajevnimi razmerami. 3) V svrho vzgoje novega članstva sestavijo prosv. nadzorniki za svoja okrožja na osnovi tozadevnega razpisa savezne-ga PO okvir v katerem si nai ustvarijo društveni orosvetarji svoje zamisli tega dela. Porabivši te zamisli bo potem župni PO v mesecu septembru napravil podrobni program za delovno sezono 1931—32. 4.) Mladinski popoldnevi, film in lutkovni oder tvorijo v bistvu celoto. Navajajoč na pora-
bo teh vzgojnih sredstev in sklicujoč se na članke o mladinski vzgoji, ki izidejo v 6. številki »Sok. prosvete«. bo izdelal br. Lav-renčič (s Domočjo PO Sok. dr. Ptuj) detajlna navod'la za sokolsko-mladinskOf vzgojo.
11 junija popoldan pa je priredilo svojo prvo javno telovadbo Sok. dr. Maribor III. na okusno opremljenem dvorišču krčevm-ske osnovne šole. Nastopile so vse telovadne kategorije, ki so seveda v podrobni izvedbi nokazale. da je še društvo v pocet-kih. Toda vidi se dobra volja ter pravilna smer — in prednjački zbor more biti s tem kar so telovadci in telovadke (od največjih do naimaniših) nudili, za enkrat čisto zado-voiien. Zato je tudi kljub raznim drugim atnkcijam še številno občinstvo nagrajalo nastopajoče z živahnim aplavzom. Neome-nieno še naj ne ostane, da je prihitel Mariboru ITI na pomoč Maribor I z eno vrsto na bradlji ter da je 45. pešpolk dirigiral na prireditev krog 200 vojakov, ki so z očitnim dopadaieniem sledili posameznim telovadnim točkam. Spored ie obsegal tudi nekoliko ideino-prosvetnih točk: otvoril ga ie z globoko zasnovanim pozdravom in za-kliučil z zahvalo br. društveni podstarosta prof Struna, pevske točke pa sta podala i soKolski mladinski zbor pod vodstvom br. I Bratuža ter zbor Dev. društva »Lune«, ki se bo nredvidoma v doglednem času prelevi! v sok. pevski zbor. Prireditev je dokumentirala. da se tudi neposredna severna okolica mesta Maribora drami. •.
Zadnja številka Sokolskega glasnika pri« občuje izpod peresa br. Jesiha zanimiv članek »Narodno politični položaj bolgar« skih »Junakov«. Vsekakor bi se moralo posvetit; razvoju sokolske misli v Bolga« rija več pozornosti, kakor dosedaj. Razprav« Ijanje o tem pa ne spada. 6emkaj. Članek »Misli..!« razpravlja o akademskih sokol« skih krožkih, nato pa sledi poročilo iz zle* ta o Splitu o srednješolskih zletnih dne« nih, kjer je prosvetnega ministra zastopal br. M. Voiinovič, podnačelnik saveza So« kola KJ. Iz službenih razglasov moramo omeniti važne spremembe društvenih in -kupnih pravil glede podpisovanja spisov. Vsa ostala vsebina lista je običajna. Priob« ceni sta dve sliki od splitskega nastopa dijaštva.	.
Drobne vesti iz našega Sokolstva. Snuje se sokolska četa na Lavrici kraj Ljubljane pod varstvom Sokola IV. Tudi v Cavtatu so ustanovili novo društvo, ravno tako p* tudi v župi Biokovski v kršni Zagori. — Sokolsko društvo v Tesliču v Bosni išče dva do trj prednjake in jim preskrbi dobre službe. Kdor bi želel podrobnejših infor* macij, naj piše sokolskemu društvu Tes« lič. Bosna. V Solinu poleg Splita je bil otvorjen te dni nov Sokolski dom, odkoder po poslali tamošnji Sokoli lep pozdrav sa« vezu. V Ribnici na Dolenjskem že vozijo skupaj materijal za stavbo Sokolskega doma. — Velika sokolska manifestacija vsega hrvatskega Zagorja in sosednih so« kolskih društev bo danes v Krapi ni, kjer se vrši okrožni zlet zagorskega okrožja ob sodelovanju zagrebških in drugih sosednih
društev.	„ .
Opozarjamo! Glavna skupščina saveza je v Beogradu sklenila nekatere 6premem« be društvenih in župnih pravil v svrho lažjega poslovanja. Sokolski Glasnik pn« naša v zadnji svoji številki 25. avtentičen tekst vseh navedenih sprememb ter prlpo« Točatno br. društvom im župam, da izstri« žejo vse korekture in jih nalepijo na od« govarjajooo stran »Organizacije I. del«.
Na predvečer Vidovega dne v soboto se bodo zbrali Sokoli ljubljanskih društev na prostornem Taboru, kjer bo svirala god« ba Sokola I. od 20. dalje, društveni prire« d it veni odsek pa bo poskrbel za postrežbo vseh gostov. Vabljeni so vsi prijatelji So« kolstva, da se sestanejo v bratski družbi na Taboru. Vstopnine ni.
Javna telovadba savezne prednjaške šoje v Ljubljani. Šestmesečna prednjaška šola za članice Saveza Sokola kraljevine Jugo« slavije zaključi svoje delo v četrtek 25. t. m. Na predvečer v sredo 24. t. m. prire« di prednjaška šola javno telovadbo na let* nem telovad. Sokola I. na Taboru ob pol sedmih zvečer, da deloma pokaže, kaj in kako se je v šoli poučevalo. Na sporedu so proste in rajalne vaje, redovne vaje, orod« na telovadba, lahka atletika, igre in mla« dinska telovadba, kar rodijo posamezne predavateljice in vaditeljiice, celotno vod« stvo pa je v rokah voditeljice šole, zato m vstopnine, pač pa se sprejemajo prostovolj«
ni prispevki.
Sokolsko društvo Ormož otvon svoje let« no tel ovadi šče v nedeljo 5. julija. Iz pestre« *a programa naj omenimo le obvezne okrožne tekme v odbojki, ki bodo nudile igralcem in gledalcem mnogo užitka, ker se vsa društva skrbno pripravljajo nanje. Tekme se pričnejo ob 8. zjutraj. Popoldan« sk:i nastop vseh oddelkov se prične ob četrt na 4. Svirala bo sokolska godba iz Sredi« šča. Po nastopu prosta zabava. Bratska so« sednja društva, posebno ona, katerim je ar« moški Sokol s poki »številno udeležbo pri« pcvmogel do prireditev, prisrčno vabljena
Za starosto sokolske župe Kranj je bil v zadnji seji saveznega izvršnega odbora imenovan br. dr. Franjo Šemrov iz Kra« nia, ki je že s-voiečasno nekaj let starosto« val tej župi. Dosedanji starešina br. Jan« ko Sajovic je bil svoje funkcije razrešen po lastni želji.
Zlet Sokolstva na Jadrana bo v svojih glavnih dneh gotovo ena največjih sokolskih manifestacij ob Jadranu. Posebno svečano obiležje na bodo zletu dali številni slovanski gostje iz severa. Razpored glavnih zletnih dni je naslednji: 26. iuniia bo seia sodniškega zbora, nakar se bodo na-slednii dan že ob 5. pričele tekme članstva in obeh naraščajev na telovadišču. Popoldne ob 1(5 se bodo nadaljevale tekme v plavališču športnega kluba Jadran, zvečer pa kojta dve sokolski akademiji, koncerti sokolskih godb in pozdravni večer za goste. V nedeljo zjutrai bodo poskusi za nastop čet iz Skopi j a. češkoslovaških gostov in ostalih žup za posebne nastope, nato bodo poskusile čete iz jadranskih žup in starejše članstvo in končno župa Zagreb. Ob 11. bodo nromenadni koncerti sokolskih kaoei ter ob 17. javna telovadba. Članice bodo nastopile z vajami s kiji. nato bo razvitje zastave društva Split, sledil bo nastop članov, vojakov, sokolskih čet iz Skoplja, starejših bratov, gostov in končno župe Zagreb. V ponedeljek pa bo najprej budnica. nato poskusi naraščaja na telovadišču. ob pol 11. pa slavnostni sprevod Sokolstva po mestu. Popoldanska telovadba bo obsegala poleg nastopa članov in članic tudi nara-š^aiske vežbe in nastop decp iz župe Split, nastop mornarice in posebne točke žup in rostov Zlet bo zaključen z veliko akademi-© na veseličnem prostoru.
VejniBn Sekel je Imel v nedeljo 14. t
m. prvi javni nastop. Nastopilo je v vseb oddelkih 119 telovadeeih, samih domačinov. Prva je pridrobila moška in ženska deca ter izvajala mične Drvarje, Perice in Kosce zelo ljubko in naravno. Sledile so vaje ženskega naraščaja v lepi izvedbi in dobri skladbi, istotako se je moški naraščaj osobito s prvo vajo jako dobro odrezal. Dobrega izvajanja članov ni motil malenkostni nesporazum z godbo, pa tudi članice so žele za svoj nastop splošno odobravanje. Sledila je orodna telovadba, člani na bradlji ter moš. naraščaj na kozi in bradlji. Posamezni člani so 8 težkimi in lepo izvajanimi vajami vzbujali pozornost, med naraščajniki pa je kader dobrih bodočih telovadcev. Nastopila je še deca z živahnimi igrami, nastop je zaključila efektna skupina članov in moš..naraščaja. Nastop je napravil zelo dober vtis in se bo društvo gotovo tudi na župnem zletu uveljavilo. Med gledalci je bilo opaziti poleg društvu naklonjenih tržanov tudi Sokolu vedno zveste okoličane iz Nove cerkve, Frankolovega, Dobrne in Šmartnega, zelo skromno je bilo zastopano Celje, značilen pa je izostanek kmečkega življa. Vojniski Sokol živi v težkih razmerah, njegovo seme pada na zelo kamenita tla in le korakoma prodira sokolska miseL Odbor pa ne kloni in ako bo našel za svoje cilje razumevanje in podporo merodajnih faktorjev, si bo Sokol, tekom časa zgradil v Vojniku lastni dom.
Gospodarstvo
Redni občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov
V soboto 20. t m. je imela Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu redni občni zbor. ki ga je otvoril predsednik Zveze generalni direktor Prve hrvatske štedionice g. dr. Branko Pliveric. Po njegovem govoru, obravna-vajočem gospodarske razmere v državi glede na denarništvo in poudarjajočerfl, da malodušje nikakor ni potrebno, se je prešlo na dnevni red-
Sprejeli sta se poročili ravnateljstva tn nadzornega odbora in se je podelil absolu-torij ravnateljstvu in nadzornemu odboru. Zatem se je odobril proračun za naslednie poslovno leto, ki pokazuje višek ^ preko 100.000 Din.
Pri volitvah članov ravnateljstva in nadzornega odbora, ker je nekaterim članom potekel mandat, so bili na predlog generalnega direktorja Jugoslavenske- banke g. dr. Kostrenčifa ponovno izvoljeni v ravnateljstvo gg. Rerkovič Nikola, Crnadak Milivoj, Velisavljevič Gjorgje, Ettinger Juraj, Cvetko Josip, Nikolič Vojislav in dr. Pliveric Branko, a na novo gg. generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke in predsednik Društva bančnih zavodov v Ljubljani dr. Slokar Ivan, generalni ravnatelj Hrvatske banke v Zagrebu Berkeš Pavle, ravnatelj Dubrovačke trgovačke banke Ivo Barač in generalni ravnatelj Banke i štedionice Gorskog kotara Ante Majnarič; v nadzorni odbor pa gg. Sert Dragan, Polic Artur, Navratil Ferdinand, Maričič Roko in Bezdi-ček.
Po občnem zboru se je vršila seja upravnega odbora, na kateri je bil g. dr. Slokar Ivan izvoljen za podpredsednika poleg g. generalnega ravnatelja Srpske banke v Zagrebu Gjorgja Velisavljeviča. Predsednik je ostal g. dr. Branko Pliverit
Bistvo peronospore in oidija
Desetletja semkaj ogražajo ti dve bolezni predvsem vinsko trto. Po domače jim pravimo palež in plesen. Precejšnja razlika je med njima v razvoju in po tem se mora ravnati tudi zatiranje. Mnogi vinogradniki ne ločijo paleža od plesni, zlasti v začetku njihovega razvoja, namreč na drobnih jagodah sedaj po cvetju.
Peronospora je zahrbtna bolezen, ker se, žal, opazi šele tedaj, ko je že vse uničeno. Palež se zaje skozi dihalne reže v list navadno na spodnji strani, odnosno v zelene jagode, posebno če je ugodno vreme: vlažno in toplo. Po preteku nekaj dni šele zapazimo na listih in jagodah rumeno-rjav-kaste madeže, na spodnji strani listov pa še plesnivo prevleko- Važno je torej, da poškropimo trte takrat z vso natančnostjo, ko trta odevete in so jagode še drobne in zelene.
Če primemo sedaj po cvetju grozd in ga previdno odrgnemo, odpadejo mnogokrat jagode v večji množini, odnosno se listi osujejo. Da se grozdje sedaj po cvetju preveč brije ali osipa, je pač največ kriva peronospora. Naši vinogradniki to navadno prezrejo in mislijo, da je trta slabo odeve-tela. Rumenkastorjave odpadle jagode so vedno priča, da je bilo slabo poškropljeno.
Plesen ali oidij se pa bistveno razločuje od paleža, ker živi bolj na površju, oziroma na koži jagod in listov. Oidij je površna ali kožna bolezen. Če odrgnemo pepelnaste jagode, ostanejo le lepo zelene; sivi prah se da brez škode odstraniti. Šele pozne.t°, ko ostanejo kot grah debele, jagode razpo-čijo in se posušijo.
Proti paležu moramo v naših iazmerah vsai trikrat škropiti z bordoleške zmesjo, in sicer od konca maja do prvih dni julija. Proti plesni pa uporabljamo fino zmleto žveplo, ki ga ob toplem in splnčn>m vremenu na fino razpršimo po titab. in to vsaj enkrat po cvetju, drugič pa kaka dva do tri tedne pozneje.
Letos je mnogo vinogradnikov površno izvršilo škropljenje trt. Posledice lega no bodo izostale, čeprav vinogradniki morda mislijo, da se peronospora še ni objavila, če se pa grozdje osiplje, kakor zgoiaj povedano, je temu krivo ali nepravočasno in zamujeno škropljenje, ali pa površna izvršitev škropljenja. Žvepljanje in še bolj škropljenje sta torej le tedai uspešni, če ga ne samo pravilno, temveč tudi pravočasno • izvršimo, sicer-'je zarod za tisto leto izguD-ljen.
= VITI. redni občni zbor Sreskega gre mija trgovcev v Celju bo 2. julija v restav raciji Narodnega doma v Celju s pričetkom ob 8- zjutraj. Dnevni red običajen. Gremi-jalni zbor sestavljajo v smislu gremijalnih pravil le odposlanci, ker ne bo na dnevnem redu volitev gremijalnega načelstva in drugih vprašanj", o katerih bi morali sklepati vsi člani. V smislu pravil bo zbor ob določani uri sklepčen, če je navzočih 30% od poslancev, v nasprotnem primeru bo uro kasneje drug občni zbor z istim dnevaun
redom, ki bo sklepal veljavno ob vsakem žtevilu navzočih odposlancev.
= Kmetijski kredit t pogojem produkcijske preorijentaeije. Veliko pozornost ro
vzbudili med interesiranci podatki angleškega zunanjega ministra Hendersona v spodnji zbornici o nameravani mednarodni agrarnokreditni banki, ki jo je predlagal v Ženevi evropski odbor. Banka naj bi služila agrarnim državam srednje in južne Evrope za omogočenje prehoda od žitarskega gospodarstva na druge kmetijske produkcijske oblike. Ta mednarodna banka bo razpolagala z delniško glavnico 10 milijonov angleških funtov šterlir.gov in 1 milijona rezervnega kapitala. Na vprašanje nekega poslanca, kakšno korist pričakuje Anglija za sebe od te banke, je izjavil Henderson, da v poštev prihajajoče države uvažajo za 15 milijonov funtov blaga iz Anglije.
= Potovanje jugoslovenskih gospodarstvenikov na kolonijalno razstavo v Pariz.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi sporazumno z gospodarskimi organizacijami in s sodelovanjem turističnih društev od 5. do 18. julija potovanje v Pariz na mednarodno kolonijalno razstavo. Ob tej priliki bodo predstavniki jugoslovenskega sospodarstva napravili tudi oficijelen obisk predstavnikov francoskega gospodarstva. Poleg delegatov zbornic in drugih gospodarskih organizacij se potovanja lahko udeležijo podjetniki, a tudi drugi, ki žele s to skupino ogledati si Pariz in mednarodno kolonijalno razstavo. Potovanje se pričn3 5. julija. Bivanje v Parizu bo traia-lo celih 10 dni, tako da bodo udeleženci pole«* izložbe imeli priliko natančneje spoznati Pariz in okolico. Podrobnejše informacije glede potovanja daje interesentom Zbornica za TOI v Ljubljani. Prijave za potovanje sprejema propagand i stična sekcija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njegoševa ulica 5, najdalje do vštetega 26- t. m.
= Podružnica Jugoslovensko - madiar-ske gospodarske zbornice, ki se otvori v Beogradu, bo začela poslovati 1. julija letos.
= Popusti ca vožnjo na veiesejme. S
sklepom ministra za promet je dovoljen F)0odstotni popust na vožnjah na sejme, ki bodo v Zagrebu od 29. avgusta do 7. septembra, v Ljubljani od 29. avgusta do 9-septembra, v Osijeku od 29. avgusta do 7. septembra. Vozni listki, kupljeni pri odhodu, veljajo tudi za povratek. Za blago za te sejme veljajo popusti po drugem delu tarife B 13. S sklepom prometnega ministra so dovoljeni tudi popusti na vožnjah za obisk naslednjih mednarodnih sejmov v inozemstvu (ob odhodu se kupi cel vozni listek, na povratku pa polovičen, tako da znaša popust 25%: v Gradcu od 29. avgusta do 6. septembra, v Libercu od 15. do 21. avgusta, v Bratislavi od 26. avgusta do 2. septembra, v Lvovu od 5. do 15. septembra. v Pragi od 6. do 13. septembra, na Dunaju od 6. do 13. septembra, v Solunu od 16- do 30. septembra, v Lipskem od 30. avgusta do 3. septembra. Omenjeni popusti ne veljajo za SOE. Za blago veljajo popusti po drugem delu tarife B 13.

Borze
22. junija.
Na ljubljanski devizni borzi se je večina tečajev malo okrepila, le Praga je popustila. Nespremenjena sta ostala Curib in Budimpešta, ki sta bila brez zaključka. Celotni promet je bil precejšen. Največ so se trgovale devize na Prago, London. Berlin in Dunaj. Vso potrebo je krila Narodna banka in le nekaj blaga na Trst je dala prv vatna ponudba.
Vojna škoda je na zagrebškem efektnem tržišču malo popustila in se je trgovala po 406 do 408 za aranžma, po 407.5 in 408 ia kašo in po 410 za december. Drugi državni papirji so brez zaključkov. Od bančnih papirjev sta zabeležili zaključk3 Union po 165 in Jugo 67. od industrijskih pa Slavo
Lepi lasje — vzlic vročini in prahu!
Zlasti kadar je vroče, je treba, da
si umivate lase z Elida Sham« p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani. Vi sami pa se počutite prijetno osveženil
Vsak teden po enkrat s! umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
nija po 200, Drava 235, Union mlin 55 in 60, Isis 40 in Trbovlje 235 in 245. Trbovlje so bile zopet čvrstejše.
De rize.
Ljubljana. Amsterdam 22.73 — 22.79 (22.76), Berlin 13.405 — 13.435 (13.42). Bruselj 7.8696, Budimpešta 9.874, Curih 1096.8, Dunaj 7.9226 — 7.9526 (7-9376), London 274 71 — 275.51 (275.11), Newyork 56.32 do 56.52 (56.42). Pariz 221.48, Praga 166.81 do 167.61 (167.21), Trst 294.95 - 296.95 (°95 95)
" Zagreb. Amsterdam 22.76 blago, Dunaj 79° 26 — 795.26, Berlin 13.405 — 13.435, Bruselj 786.96 blago, Budimpešta 985.9 do 988.9, London 274.41-275.21, Milan 294-9578 ao 296.9578, Newvork ček 56.32 — 56.3o, Pariz 220.48 - 222.48, Praga 166.81 do 167.61, Curih 1095.3 — 1098.3.
Curih. Zagreb 9.1175, Pariz 20.19, London 25.095, Newyork 515.5, Bruselj 71.8. Milan 27, Madrid 49-5, Amsterdam 207.oo. Berlin 122.45, Dunaj 72.4, Sofija 3.7325, Praga 15.265, Varšava 57.75, Budimpešta 90.04, Bukarešta 3.07,	____
Dunaj. Beograd 12.575 — 12.615, Berlin 168.67 — 169.17, London 34.56 in pet osmmk do 34.66 in pet osmink. Milan 37.2025 do 37.3035, Newvork 709.95 — 712.45, Pariz 27 825 — 27-925, Praga 21.02875—21.10875, Curih 137-S3 — 138.33.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bU Celjska 150 den., Ljubljanska kredit-na 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J95 den., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406.5 - 407, kasa 406.5 — 407, za avgust 407 — 409, za december 4J.o do 410.5, investicijsko 86 — 86.75, agrarne 48.5 — 50, begluške 64 — 65, 8% Blair 91 do 91.5, 7% Blair 80 den., 7% Državna hipotekama 80.5 — 81.25; bančne vrednote: Hrvatska 50 — 60, Pol jo 53 — 55, Kreditna
Srpska 191 — 193, Zemaljska 118 — 125; industrijske vrednote: Narodna suma 2o den., Gutmann 110 — 120, Slavonija 200 do 205, Danica 65 — 70, Drava 235 — 236, Se-čerana 235 den., Ljevaonica 2fl0 den., Brod vagon 40 — 61, Union mlin 55 — 50, Vevče 120 den., Isis 39 — 45, Dubrovačka 300 den., Jadranska 480 den., Vevče 120 den-. Trbovlje 240 — 245
Beograd. Vojna škoda zaključka 408 m 407.5, investicijsko zaključek 87, agrarno 48.5 — 40, 8% Blair zaključek 91. 7% Blair zaključek 80.75, 7% Državna hipotekama 82 — 82.25, begluške zaključek 65.5, Narodna 6700 — 7000.	_
• Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca ta les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Povpraševanja: 1 vagon bukovih moralov, I.—II., ostrorobih, 58 mm, natančnih, z določitvijo nekaj blaga od 70/70 mm debeline, dolžina od 70 cm naprej (navesti je ceno fco meja Postojna in težo kub. m); slavonska parjena bukovina, zbrana, I—II.,
navesti je debeline in širine, dolžina_ do 5 m, označiti je percentualnost od 3—5 ni, katerih naj bi bilo več kakor ostalih, od 1 do 1.90 m po možnosti izključiti, eventualno se tolerira nekaj malega, medija širine naj bi bila preko 20 cm. blago samo slavonske provenijence, obrobljeno (cene je navesti za I- zase, za II. zase in za I.—II. skupaj, fco meja via Postojna transitno); bukovina, samo slavonske provenijence, L do II., izbrano blago, navesti je percentu-alnost L in II., debeline, dolžine, širin* (cena fco meja Postojna transitno); 60 kub. m bukovih obrobljenih plohov, suhih. ]0 kub. m 28 mm, 85 kub. m 38 mm, 5 kub. metrov 58 mm, 5 kub. m 78 mm, 5 kub. in 98 mm, skupaj 60 kub m. I.—II., fiksna dolžina 2.25 m, od 16 cm naprej (cena fob Sušak); bukovi tavoloni, neobrobljeni, naravni, 28, 38, 58, 68 mm, I.—II., od 2 m naprej, od 18 em naprej (cena fob Sušak'); 1 vagon hrastovih tavolonov, neobrobljenih, suhih, dolžina od 2 m naprej, navesti im treba dimenzije in težo kub. m kakor tudi Ico meja via Postojna transitno.
ŽITO
-f Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca
za žito stalna. Zaključen je bil 1 v. pšenice. Nudi se (fco slov. postaja, mlevska vozni« na, plačljivo v 30" dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265-267-50, okolica Subotica, 7980 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157-5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska *0< po 375 — 380, baška >0< po 360 — 366
+ Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšenice, 8 vag. turščice, 5 vag- moka in 3 vag. otrobov. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79.80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 165—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —195; gornjebaška, 79 80 kg 190—195; srsmska, 78 kg 162.5 — 1675; okolica Indjija, 78 kg 167-5 — 172.5. Turščica: baška. Dunav, Sava 98—100; okolica Sombor 96—98. Moka: baška >0< in >00« 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225—230; >8< 120—130. Otrobi: baški, sremski in banatski H2.5—117.5.
+ Bndimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Tendenca prijaznejša. Promet majhen. Pšenica: za junij 14.65 — 14.70 (obračunski tečaj 14.60). Turščica: za julij 13.28 do 13.30 (13.30), za avgust 13.49 — 13.50 (13.50), za maj 1932 11.50 — H-52 (11.60), tranzitna za julij (10.90), transitna v» avgust (11.00).
Repertoarji
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®.
Začetek ob 20. Torek, 23.: Koncert poljskega moškega
zbora >Echo Krako\vskie<. Izven. Sreda. 24-: X Y Z. B in C. Gostovanje članov zagrebške drame. Fovišane dram-sko C6n9(
Četrtek, 25.: X Y Z. A in C. Gostovanje članov zagrebške drame. Povišane cene. Zadnja predstava v sezoni.

Polni tuge v neizmerni žalosti javljamo pretresljivo vest, da so nam mrzli valovi Save v Zagrebu dne 10. junija ob 17« uri ugrabili v najlepši mladeniSki dobi 25 let našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka, strica, gospoda
Vladimira Škrbca
trgovca na Vrhniki
Ker se zemski ostanki pokojnika še niso našli, se bo pogreb objavil naknadno*
Vrhnika, dne 22. juni ja 1931*
Globoko žalujoč! starši, brat, sestre In vse ostalo
sorodstvo
Iz življenja in sveta
Mrtvaški sprevod v Nantesn
Nov krvni element
Dunajski primarij dr. Edelman je odkril klnetocite
Pri mikroskopski preiskavi človeške krvi je napravil ravnatelj dunajske Childs bolnice, primarij dr. Adolf Edelmann zelo dalekosežno odkritje. Pri študiju o levko-miji, bolezni, pri kateri se silno pomnožujejo bela krvna telesca, so se mu pokazale pod drobnogledom svojevrstne tvorbe, ki so bile doslej neznane. Te tvorbe so okrogla in podolgovata telesca, dolga približno eno tisočinko milimetra! Njih značilno svoj-stvo je živahno samostojno gibanje. Med negibnimi krvnimi elementi stanic izvajajo novo odkrite tvorbe gibanja, ki spominjajo na ples, in sicer se sučejo v vseh smereh. Baš po tej gibljivosti se razlikujejo od drugih sestavin, predvsem od rdečih in belih krvnih telesc.
Množina četrtega krvnega elementa je razmeroma majhna. V kubičnem milimetru krvi nahajamo kakšnih 30.000 takšnih tvorb. Njihovo gibanje pa je zelo energično, lahko rečemo, naravnost brezobzirno. Primarij dr. Edelmann poroča v zdravni-
škem strokovnem vestniku, da je mogoče opazovati s povečalnim steklom, kako morajo rdeča krvna telesca pustiti, da jih vlečejo ta plešoča telesca sem in tja in se jim naravnost pokorijo.
Odkritelj novega krvnega elementa predlaga, naj bi se od njega odkrita telesca imenovala kinetociti. Najdemo jih pri zdravih in bolnih ljudeh ,njihovo gibanje pa ni vselej enako živahno, časih se gibljejo v podolgovati obliki, časih navzamejo podobo dvojne kroglice.
Kakšno vlogo igrajo kinetociti' v člove škem telesu, še ni natančno pojasnjeno. To bo treba šele dognati. Na podlagi dosedanjih opazovanj pa smatra primarij dr Edelmann, da je delovanje kinetocitov odločilne važnosti pri strpnjevanju krvi. Odkritje dunajskega zdravnika, ki vodi bolnico za rakaste bolezni, je tem pomembnejše, ker že dosedanje ugotovitve o znanih krvnih telescih pomagajo določati značaj in potek mnogih bolezni.
„Nautilus" — pohabljen
Wilkins bo moral odgoditi vožnjo na severni tečaj
Po zadnjih avtentičnih vesteh iz Wa-
ebingtona. leži »Nautilus« kakšnih 450 km od Queenstowna na odprtem morju. Kape-tan ameriške bojne ladje »Wyoming«, ki je vzela podmornico v zaščito, je javil ameriškemu mornariškemu departementu, da je v teh razmerah nemogoče nadaljevati vožnjo, ker je podmornica podobna razbiti ladji. Vsi stroji so odpovedali, naprave za dovajanje bencina in olja so pokvarjene, popravila so navzlic prizadevanju posadke popolnoma izključena. Položaj »Nautilusa« postaja od ure do ure težji, tembolj, ker so se potrgale tudi vrvi, ki «o Plužile za vlako podmornice.
\Vilkinsova žena, ki je prispela z »Mau-retanijo« v Southampton, je prejela od svojega moža naslednjo brezžično brzojavko:
»Za nami so zelo težki dnevi. Zdaj smo privezani k bojni ladji, naši inženjerji pa poskušajo popraviti stroje. Upamo, da se jim to posreči v dveh dneh. Ko se to zgodi. bomo nadaljevali vožnjo brez tuje pomoči. čas. ki ga bomo porabili za repara-ture, bo odločal o tem, kje bomo pristali. Zdaj vozimo v smeri Queenstowna proti Irski.«
Druga brzojavka, ki je prišla takoj za
prvo. pa se glasi:
»še vedno smo privezani in napravimo le 8 vozlov na uro. En stroj je zopet v
)>St. Phflibertarc bodo razstrelili
Potapljači .ki jih je poslala francoska vlada, da doženejo pozicijo potopljene izletniške ladje »St. Philibert« in po možnosti pripravijo vse, kar je potrebno, da se ladja dvigne, javljajo, da niso mogli vnovič preiskati ladje zaradi slabega vremena. Pač pa. pojdejo na delo takoj, čim se bo vreme izboljšalo. Ker pa je ladja z žrtvami zarita v pesek, jo nameravajo potapljači najprej razstreliti, da bodo splavala trupla utopljencev na površino, šele potem bo mogoče ladjo dvigniti, da ne bo ovirala plovbe, kjer se je pogreznila na dno.
I
Obsodba nemške zdravnice
Porotno sodišče v Monakovem je te dni razpravljalo o slučaju zdravnice dr. Jose-fine Reinhardt, voditeljice klinike na Grafrathu. Zdravnica je bila obtožena, da je zakrivila smrt služkinje Marije Mess-ner, ki je prišla na kliniko, da bi ji odvzeli polipe. Dr. Reinhardtova je izvršila operacijo, ki se je navidez posrečila. Toda čez nekaj dni so služkinjo popadle silne bolečine v glavi. Preiskava je dognala, da je zdravnica ranila možgane in možgansko opno operirauke. Messnerjevo so prenesli na vseučiliško kliniko, kjeT so jo skušali rešiti, žal, brez uspeha. Državni pravdnik je predlagal za dr. Reinhardtovo 3000 mark globe ali 3 mesece zapora, sodišče pa je zdravnico obsodilo samo na 300 mark denarne kazni in ji dalo ukor zaradi premajhne vestnosti, s katero je izvršila operacijo.
obratu, kar zelo ugodno učinkuje na pomožni stroj, ki je že prej odpovedal. Naše stanje se je toliko izboljšalo, da lahko plo-vemo in oskrbujemo baterije. Morje pa je zelo viharno, vreme slabo, nebo temno.«
Po tem poročilu javljajo listi, da je pozicija »Nautilusa« na 49.35 stopenj širine in na 14.19 stopenj dolžine. Podmornica se je še bolj poškodovala. Poškodbe so takšnega značaja, da ni mogoče popraviti ne strojev ne periskopa, ki se je izgubil. Podmornica je torej brez očesa.
Bojna ladja »Wyomlng« skuša kljub temu ostati v zvezi s podmornico posred stvom radia in daje »Nautilusu« signale z močnimi žarometi. Močni valovi premetavajo podmornico sem in tja ter ne dajo posadki miru in priložnosti, da bi se odpočila.
če je vse to res kakor poročajo, je
»Nautilus« toliko kakor izgubljen. Kape-tan »Wyominga« ne prikriva dejstva, da je podmornica v sedanjem stanju tako opu-stošena, da je ni mogoče niti vleči naprej, po drugi strani pa so poškodbe takšne, da se ne morejo popraviti sredi oceana. Posadka je v nevarnosti in po nekih poročilih se je baje že prekrcala. To bi pomenilo, da je postal položaj brezupen in da bo moral Wilkins vsaj za letos opustiti misel vožnje pod vodo na severni tečaj.
Zanimiv primer psihoze
V Breedeneju pri Ostendu je v nekoliko urah znorelo nenadoma večje število oseb. Začelo se je pri nekem 28-letnem kmetu, ki je pobesnel, da so ga morali vsega zvezati, preden so ga spravili v norišnico. Neki 21-letni delavec je isto tako nepričakovano zblaznel in je tekal z nabitim samokresom po kraju, da bi usmrtil svoje sorodstvo. Tudi njemu so morali obleči prisilni jopič, preden so ga ukrotili. Prav tako je bilo z neko 58-letno ženo, materjo šestih otrok, ki je začela razbijati pohištvo v svojem domu. Ostali primeri so si sledili drug za drugim, a so bili lažje vrste.
Drage orhideje
Med raznimi eksotičnimi čudeži vzbuja na pariški kolonialni razstavi še posebno zanimanje zbirka prekrasnih orhidej, ki so jih poslali s Filipinov v francosko prestolnico. Ta zbirka obsega kakšnih 4200 cvetlic in posamezne med njimi cenijo na celih 25.000 Din.
Filipinsko otočje ima najkrasnejši izbor orhidej na svetu. Ne gojijo jih pa samo za lepoto, temveč tudi za korist. Iz cvetov nekih vrst pripravljajo tam čaj, ki je znan pod imenom burbonski čaj in ki ima okus po mandljih. Iz korenin drugih vrst pridobivajo klejasto maso, ki izborno lepi steklo in porcelan.
Tujina se pa seveda v prvi vrsti zanima za lepoto teh cvetlic, za njih svojevrstne oblike, za njih redkost. Najredkejše, takšne, ki žive samo v nekoliko eksemplarjih, cenijo na ogromne vsote. Zanimivo je, da orhideje v nasprotju z večino eksotičnih rastlin, ne dišijo.
Železniški voz na propeler
V soboto zjutraj je pri vozil v Berlin prvi železniški voz na propeler. Njegove vožnje so se udeležili samo inženjerji, zgraditelji in tehnično osobje z inženjerjem Krucken-
bergom na čelu.
Avstralske živali izumirajo
Avstralska vlada je zopet izdala poostrene odredbe proti brezobzirnemu zasledovanju in uničevanju nekih živalskih vrst, ki jih ljudje neusmiljeno iztrebljajo. Uvedla bo tudi nadzorovalno službo za spoštovanje svojih odredb. Po vsem, kar se sliši, je avstralska fauna življenjsko ogrožena. Med izumirajočimi živalmi stoji na prvem mestu vrečar (kenguruj), ki je postal silno redek zaradi nakupov zooloških vrtov in muzejev. Tudi kljunaš in mravljinčar, ki sta poprej živela povsod na avstralskih tleh, živita zdaj samo še v Tasmaniji in Novi južni Waleškt Slednjič bo uvedena zaščita tudi za opossum. Te živali uničijo vsako leto milijon primerkov, da spravljajo njeno kožuhovino na trg.
Za ceno očesa resfl govorico in sluh
V Gayi na Moravskem se je zgodil___
jevrsten primer ozdravljenja. 191etni steklarski delavec Kamil Moric Je bil od rojstva gluhonem in zdravniki so ga smatrali za neozdravljivega.
Te dni je delal kakor običajno ▼ taw*.mt, Pri tem ga je neki sodelavec po nepazljivosti sunil z žarečim železom v oko. Glu-honemec je v strašni bolečini odprl usta ta zakričal: »Jezus, Marija, mati, na pomoč!« Potem se je onesvestil. Očesa mu niso mogli več rešiti, a za to se mu je razvezal jezik in se mu je vrnil sluh. Zdravniki pravijo, da je ta primer pravcat medicinski kuriozum in dokaz za možnost ozdravljenj po velikih nenadnih prestrašenostih in bolečinah.
Dr. Buresch
doslej deželni glavar Nižje Avstrijske, je sestavil novo dunajsko vlado iz strank meščanske koalicije.
Drobne zanimivosti
Prvi letošnji polet čez Ocean
Z letališča Hasbrouck Heighte v Novem Yerseyu sta te dni odletela proti Evropi letalca Otto Hillig in Holger Hoiriis. Njun cilj je Kodanj. Polet bosta absolvirala v dveh etapah. Prva etapa ima za cilj Har-bour Grace, kjer se bosta nanovo založila z bencinom, druga pa Kodanj na Danskem.
Lowensteinovo letalo zgorelo
Trimotorno letalo, iz katerega je svoj-čas skočil v Rokavski preliv bankir Lo-wenstein in je bilo zadnji čas last neke švicarske letalske družbe, se je te dni na pariškem letališču Le Bourget vnelo pri pristanku na zemljo ter zgorelo, da je ostalo od njega samo ogrodje. Mehanik je bil pri tem težko ranjen.
Knjižnica za 400.000 zvezkov
Iz Vatikana poročajo: Vatikanska knjižnica dobi v kratkem ogromen prostor za 400.000 knjig. Knjižnični prostori bodo v nekdanjem poslopju za izdelovanje mozaikov. Dvorana za knjižnico bo 136 m dolga, 6 m široka in nekaj nad 7 m visoka. Notranjo opremo bo oskrbela neka ameriška tvrdka. Knjižnica bo previdena z vsemi modernimi varnostnimi napravami zoper požar in druge poškodbe.
Evropa brez kolere in kuge
Najnovejši mednarodni statistični izkaz za kužne bolezni pravi, da ni bilo v Evropi v drugi polovici maja nobenega primera kolere in kuge. Koze, ki so v začetku maja razsajale na Angleškem, so proti koncu maja ponehale. O kozah poročajo tudi iz Poljske, Portugalske in Španije. Več primerov pegastega legarja javljajo iz Bolgarije, Lotiške, Poljske in škotske.
Bik nabodel starca
Konec prošiega tedna se je odigrala v bližini admontskega samostana na travniku nenavadna drama. 701etni posestnik Ignac Ried je gnal bika na pašo. žival pa je nenadoma zdivjala, se obrnila proti starcu, ga nabodla na roge in ga še pohodila z nogami. Starca so našli krvavečega v zadnjih zdihljajih in ko so ga prinesli domov, je bil že mrtev.
Kamen ubfl otroka
Is Salzburga poročajo: V Saalbachu na Pincgavskem so konji na paši s kopiti od-krhnili kamen, ki je zadel 61etnega pastirja v sence in ga na mestu ubil.
Cel razred v smrtni nevarnosti
Na izletu, ki so ga napravili otroci neke šole v praško okolico, se je primerila nesreča. Razred je vodila na izlet učiteljica, ki je učencem prepovedala iti v vodo. Otroci pa je niso poslušali in so prišli mahoma v smrtno nevarnost. 27 so jih z največjim naporom rešili, 4 pa so utonili pred očmi sošolcev, ki jim niso mogli pomagati.
Gasilci so se zastrupili
Es Lipskega poročajo: Te dni je izbruhnil v neki prekajevalnici na BrOJ^u ogenj. Poklicali so gasilce, ki so vdrli v kletne prostore pod vodstvom nekega inženjerja. Kljub temu, da so bili opremljeni z maskami proti plinu, pa je 12 mož omamil ogljikov oksid. Tri so kazali tako močne znake zastrupljenja, da so jih morali oddati v bolnišnico, devetorico pa je rešila takojSnja zdravniška pomoč.
TTsočglava množica je spremila žrtve »St Phfflberta« m zadnji potL
Za krsto koraka zastopstvo vlade z ministrom Briandom, ki je poslanec Nantesa.
Tielecke obsojen na 10 let
Razprava proti indologu Tieleckeju se je končala v soboto. Dr L pravdn. dr. Herftse je v svojem ob točilnem govoru bavil z oseb* nostjo obtoženca, o katerem je dejal, da je prenapet patološki tip. Motivj siinovega či« ni niso povsem jasni, zdi se pa. da je pra« va oznaka za njegovo dajan je »uboj«, ne pa »umor«. Kot obteždlno smatra dr. Herft dejstvo, da se obtoženec ne kesa tega, kar je storil, olajševalno pa to, da ie moral mnogo trpeti pod pritiskom matere. Pred« lagal je dvanajst let ječe.
Branitelj dr. Mendel je poudarjal, da je čin, ki ga je izvršil njegov klijent, takšen, da se mora človek vprašati, če je storilec sploh pri zdravi pameti. Treba ie tudi upo« števati deistvo, da je bil Tielecke nepresta, no v smrtnem strahu za svoje življenje. Predlagal je sodbo zaradi telesne poškod* be s smrtnim izidom.
Nato je dobil besedo obtoženec sam. Rekel je: »V slabo mi štejete, ker sem pred vsemi govoril o materi v drastičnih izraizib. Dovolite mi povedati, da izraža vse% kar sem izjavil, moje etično prepričanje, v pra* šali ste me. čemu nisem zbežal od matere. V mojem položaju bi bili vsi tako ravnali
kakor jaz.	. .
Očitalo se mi j« tudi, da sem opisoval čin povsem mirno in stvarno. Ab bi vam bilo prijetnejše kričanje in izbruhi joka i Gospodje, tudi tukaj na zatožni klopi me vežejo reprezentativne do^osti, od kate* rib ne morem odstopiti. Jaz nisem cunja!
Prosim vas. ne pošljite me v kaznilnico. Star sem šele 26 let. Če me irpustite bom imel kljub svobodi težko življenje. Pomi* slite na moio nedolžno ženo in otroka. Ali mislite, da me boste poboljšali s tesm. da mi vzamete svobodo? Nihče me ne more trse kaznovati od mojega lastnega srca Opro. stite, če nisem našel v procesu vedno pri« mernih besed. Dolgotrajna ječa me je vrgla
* To tem govoru se je sodni dvor umaknil na posvetovanje. Ko se je vrnil v dvorano, je bila precitana razsodba. Sodišče je Iie« leckeja obsodilo zaradi uboja, ponarejanja listin in prepovedane noše orožja na deset let in en teden ječe. Obsodba poudarja, da ne kaže obtoženec nobenih znakov abnor* malnosti. Motiv dejanja vidi sodisce v tem, da je Tielecke smatral svojo mater za mu« čilko in videl v njej povsem tujo osebo, ki povzroča samo nesrečo. Tielecke je sprejel sodbo mirno, br-ratelj si je izgovoril pre. mislek.
Barvaste sence
Pod senco si predstavljamo vedno nekaj črnega ali vsaj sivega in vendar so tudi barvaste sence.
Ze Goethe, ki je bil poleg pesnika tudi navdušen raziskovalec učenih problemov, je napisal v svoji knjigi »Farbenlehre«: »Daj o večerni zarji na bel papir nizko gorečo svečo. Med njo in pojemajočo dnevno luč postavi pokončno svinčnik, tako da slabotna dnevna luč osvetljuje, a ne odpravlja sence, ki jo meče svinčnik radi plamena sveče. Senca se bo pokazala v najlepši modri barvi«.
Ta poskus napraviš lahko v svetlem dnevu. Svinčnik osvetliš s svečo s strani, s katere ga osvetljuje dnevna svetloba, in njegovo senco ujameš na bel papir. Senca bo modra. V primerno majhni razdalji dobiš celo dve senci: ena bo rumena, druga modra. Rumena senca nastane tam. kjer svinčnik prestreza dnevno svetlobo. To mesto osvetljuje sveča. Senčna mesta, ki jih ne dosega svetloba sveče, pa se kažejo očesu v modri barvi, ki je za rumeno, kakor znano komplementarna.
Posebno lep bo ta poiav. če vzameš namesto svinčnika roko. Nje senca bo isto tako modra, če oa prste malo razkrečiš. bo prostor med njihovimi modrimi sencami rumen.
Spominjajte se slepili!
Reveži podedovali 35 milijonov
člani neke zelo siromašne rodbina, ki živi raztresena v mestih Brindisi, Leece in Milanu, so te dni prejeli od nekega notarja iz New Yorka sporočilo, da so postali srečni dediči 35 milijonskega premoženja.
Pred 20 leti je odšel v Ameriko EmiHo Tngrosso, ki je v svoji poslednji volji postavil za dediče svoje zapuščine svojo 85-letno mater ter brate in sestre.
Veselje rodbine ob tej vesti je bilo tem večje, ker so vsi sorodniki bili prepričani, da je izseljenec umrl najmanj pred 20 le^ ti. Ladja, s katero se je odpeljal iz Genove v Severno Ameriko, se je namreč v Atlantskem morju potopila. Ker ni pisal mož domov nikoli vrstice, so ga imeli za mrtvega. Rodbina je živela po njegovem odhodu v nepopkni bedi. Sestro pokojnika, ki je vzela za moža nekega brivca, so morali zaradi stradanja oddati celo v umobolnico.
Morilec arzenik
Prošle dni se je za<*el v Bodminu na Angleškem senzacionalen proces proti Sari Annie Hearn, ki je obtožena dveh težkih zločinov, umora svoje sestre in umora neke farmarske žene. Obe žrtvi sta umrli v precej sličnih okoliščinah, po tedne in tedne trajajoči bolezni in obema je med boleznijo stregla obtoženka. Sum na Hear-novo je začel leteti ob smrti farmarjeve žene. Mrliča so izkopali, secirali in ugotovili, da vsebuje truplo razmeroma močne količine arzenika. Nato se je pojavil sum, da je bila takisto zastrupljena tudi sestra Hearnove, ki je umrla nekaj mesecev prej. Sum je še bolj potrdil dnevnik pokojnice, kjer je ba zabeležen natančen potek bolezni. Po smrti svoje druge žrtve je morilka izginila. Po večtedenskem iskanju so namreč našli njen plašč na obali. Iz tega so sklepali, da se je vrgla v morje, šele slučaj je odkril, da je spremenila svoje ime in se vdinila pri neki družini za služkinjo, nakar so jo aretirali in postavili pred sodnike.
Kabaret v zraku
Iz Friedrichshafna poročajo: V nedeljo zvečer se je dvignil v zrak »Grof Zeppe-lin«. Ko so se gostje zbrali k večerji, so doživeli prijetno iznenadenje. Pozdravil jih je clown Dudu Diicker ter pol ure zabaval občinstvo. To je prvi primer kabareta v zrakoplovu.
Poneverbe francoskega kaznlta)-škega uradnika
Iz Versaillesa pri Parizu poročajo, da Je izginil nadpreglednik ondotne ječe in odnesel iz zavodove blagajne 60.000 frankov. Doslej ga še niso prijeli.
Vsak dan ena
»Mama, ali je ta človek črn po celem telesu?« »Seveda.«
»Mama, kako pa veš to?«
*
P. Rosenhayn:
(Dagabund v fraieu
Roman
Državni pravdnik se je ozrl na redarja. »Pokazati moramo govedu teheranskemu policijskemu prefektu, kaj zna newyorška por licija. Čast zahteva, da nocoj dosežemo uspeh.« »Ali right, sir.«
»Ogledal sem si hišo z vseh strani; izhoda sta dva.« »Še to!« je rekel državni pravdnik. »O tem mi ni Oifford ničesar povedal.«
»Kdo je CHfford?«
»Mlad mož, ki ima z gospodom Cascapolom oseben račun.«
»Ta Cascapol mora biti res vražji lopov.«
»Ma električni stol bi ga morali posaditi. To bom tudi predlagal,
ko ga £-*>im v pesti.«
»A kaj napravimo, če je skozi zadnji izhod...?«
»Grom in strela! Dajta, gospoda, skočita okoli hiše!«
»Ne_oprostite, gospod državni pravdnik, da posežem v val
delokrog.«
»Izvolite, gospod prefekt.«
»Predlagal bi: pojdite vi z enim teh dveh redarjev k zadnjemu izhodu; jaz iti drugi redar pa ostaneva tu. Ali vam je prav?« »Imenitno.«
»Ge bi se kaj zgodilo — ali imata vsak svojo piščalko?« »Seveda. Pojdiva, Patterson; nikar se preveč ne dolgočasite,
gospod prefekt!«	_•___
»Upam, da se ne bom.«
Njim koraki so utihnili v nočni tiSinl, ta sivo ridovje, med katerim sta izginili postavi, je požrlo poslednji odmev. Kdaj pa kdaj se je začul iz pristanišča oddaljen, zamolkel glas, zakrožil nad temnimi slemeni in se razkrojil kakor sestavina noči, h katere je bil prišel. Tihota je postajala vse globlja in globlja; le tisti naraščajoči m pojemajoči takt, ki si ga ne more nfliče razložiti, je utripal v tem molku kakor žila časa.
A zdajci so se na oni strani odprla vrata. Bob CHfford je stopil
iz hiše.
Redar je vprašujoče pogledal prefekta; ta je pokfcnal. »To je on: Cascapol. Vzemite za vse slučaje svoj samokres!« Njegov spremljevalec, velikan iz Kentuckyja, se je zasmejal z vsem širokim obrazom. »Samokres? Dotaknem se ga, pa bo ležal!« »Ce bi me potrebovali, zažvižgajte.«
»Ne bo treba, gospod prefekt; z newyorško policijo boste zadovoljni.«
»Dobro. Pokažite, kaj znate.«
Kentuakyjec je poizkušal napraviti nedolžen Obraz. Elegantno kakor beli medved je odkolovratil čez cesto, mahaje z rokami in zibaje se bokih. Bob Clifford mu je začudeno pogledal naproti. »Alo, dečko,« je rekel medved iz Kentuckyja, »kako vam ugaja
ta kraj?«	_
CHfford je skomignil z rameni, kakor da ga ne razume.
»Nalašč za izprehajanje, kaj?« »O — da,« je rekel Clifford. »Posebno če se človek podnevi ne upa na cesto, jelfte? Ker ga preganjajo s tiralico!« »Ali se vam meša?«
Cascapol.«
»Cu jte, stara saMJa, nikar se, no- nraOte. Dobro vem, da ste
'Zdaj mi je pa res neumno!«'
»Merei tudi.« Kentuckyjec je iztegnil roko — nekam čudno, r vodoravni smeri. Še tisti mah je ležal Clifford na pdočniku, kakor je bil dolg in širok.
»Prekleto!«
A že ga je vzel medved v naročje in ga kakor otroka odnesel k avtomobilu, ki je čakal za vogalom.
»Prefekt« je gledai za njima; ravnodušno Je stopfi iz sence ▼ temno hišo, zakaj vrata so bila še odprta.
Izvlekel je žepno svetftjko in krenil po kameni tih stopnicah stare hiše, pod oboki, od katerih se je odbijal korak njegovih nog, mimo čudnih vrat, na katerih so stala imena, ki niso bila podobna nobenemu znanemu jeziku.
Zgoraj so zaškripala vrata; svetloba je pHanila v temo. V okvirni vrat se je pokazala Indijka.
»Vi...?« je rekla z drhtečim glasom. »Kar ghievala sem že od
strahu za vas.«
Nasmehnil se je. »Od strahu?«
- »On je bil tu. Clifford.«
»Vem.«
»Vse mi je povedaS; tudi to, da vas spodaj čaka policija. K3e je Clifford?«
»Aretiran. Kot Cascapol.«
»Moj Bog — ali ste to vi napravili?«
»Da. Moral sem se braniti--
»In so vam verjeli?«
»Meni verjamejo vse.«
Rehabilitacija
Je v nedeljo Iliriji proti vseobčemu prt.
ča k o vanju povsem uspela. Kajti malo Jih ie pač bilo, ki ne bi bili po rezultatih 0 :14 in 1 : 8 zlomili palico nad belo«zelenim moštvom. Morali smo pač registrirati do. godke in izvajati logične zaključke, ki so se vsiljevali sami po sebi.
Toda nogomet in logika? Saj ima nogo« met dobršen del svoje privlačnosti zahva» liti prav neizvestnosti in čudoviti svoje« vmljnosti okroglega predmeta, loi _ mnogo, krat prevrže vsa pričakovanja, najraje ta« krat, ko je rezultat tako rekoč že vnaprei znan.
Niti najmanj ni bilo za ljubljanski no«
gomet razveseljivo dejstvo, da so v Za« Crebu in Beogradu že pričeli govoriti m pisati o veselih pohodih v Ljubljano, kjer so točke kar tako na poljubno razpolago in k:er se da goldiferenca po mili volji kro* jiti in olepšava ti. Moštvo Ilirije je poka« zalo, da so taki vidiki pač dopustni, toda v; a j s pristavkom »če ne bo presenečenj«. Objekt presenečenj pa je mimogrede lahKO sam državni prvak, na take malenkosti so v Ljubljani ne oziramo.
O tekmi s Haškom prav za prav ni bilo dovolj poudarjeno, da je bil nje rezultaf v prvi vrsti individualna zasluga enega sa« tnega igrača, Hitreca. Toda tudi Hitrečev »speh je bil boli plod skrajno slabe tak« Tične ilirijanske obrambe kot -pa- njegovega pozitivnega znanja, kljub njegovemu na« ravnost frapantno preciznemu strelu. Po eeriji golov iz prostih strelom je domače *r oštvo pač izgubilo vero v sebe in tako se je v 90 mfentah nabralo vsega 8 koma« do v. Le gol sfučaj je bH da je ta nezgoda neposredno sledila še danes dokaj neraz« finljivemu debaklu v Splitu.
V	igri proti državnemu prvaku pa se je il rijansko moštvo s čudovito lahkoto otre« slo vsakega sledu neprijetnih posledic prejšnjih nezgod. Prešlo je meni nič tebi. nič preko njih na dnevni red, kakor da jih sploh ni bilo. Dečki so zaigrali lepo, dobro, pametno in koristno. Concordiji so kar od starta zmešali štrene im jo spravili iz kon« cepta. tako da je pač le na trenutke imela priliko pokazati svoje znanje in sposobno« sti. In to samo v prvem polčasu. V reprizi pa Zagrebčanov mestoma sploh ni Pilo opaziti na terenu. Tudi pregrupacija ni nič pomagala. Vzkliki »Kje je Concordia?« so se ponavljali z vso upravičenostjo, saj je končno Concordijino moštvo tik pred po« hodom v Ljubljano porazilo Haiduka. one. ga Hajduka, ki je tako neusmiljeno sipal gole v ilirijansko mrežo. V tej tekmi se je lahko otipljivo opazila Ahilova peta Concordijinega moštva: vse moštvo Je zgrajeno na hrbtenici Demič^PremrkŠimšir, ki se ii eventuelno pridruži še ta ali ona moč (T a vel i č). Ce ta hrbtenica odpove, mo« . štvo sploh izgine!
V	vremenu je imela Ilirija dobrodošlega zaveznika. Po nadmočni igri v prvem pol« č-asu je ob krasnem vremenu iztisnila sa» mo neodločen rezultat 1 : 1. V pavzi pa je začelo liti in je lilo dolgo notri v sredo drugega polčasa. Igrišče se je mahoma pre« tvorilo v težko in globoko močvirje, na katerem je Iliirja že od nekdaj nepremag« 1 ji va. In ob oglušujočem spremstvu treska in groma se je še trikrat potresla mreža Concordije.
Ljubljansko nogometno občinstvo pa je zopet pokazalo svojo pomanjkljivo rutino. Zaupajoč prejšnjima rezultatoma je vzlic lepemu vremenu pred začetkom tekme — ostalo doma. Kakor je bilo mnogim všeč. da niso šli na Haška. tako jim je sedaj fehko žal, da niso prisostvovali napeti in razburljivi borbi, iz katere je izšel državni; prvak poražen. Prvi poraz prvaka sc za« mudili, prav jim je!
Sodnik — »ožji« rojak — je dobro rešil težko nlaogo. Odločnost je bjla vsekakor njegova največja odlika; odločitve pa niso bile vse odlične. Igra in rezultat sta bila realna in to je ono, česar nam dosedat n'so mogli nuditi vsi člani ZNS. ki so vo« d li tekme v Ljubljani.
Ljubljanska udeleženca »ta v ligah star« tala še nekam zadovoljivo. Potem so prišli zaporedoma rezultati 1 : 5, 0 : 14 in 1 : 8. Ali naj pomenja nedeljski popoln uspeh preokret na boljše? Težko je biti prerok, ziasti v Ljubljani!
Zvečer je bilo v Ljubljani povsod ne« kam svečano. Ko je prišla še vest, da je Hajduk pustil točki v Zagrebu, je dobil 4 : 2 še večji sijaj. Ilirija si je zopet za« vihala rokave. »Kibici« so se vrnili v svoje tabore in bodo najbrže zopet do zadnjega na mestu, ko jih bo klicala dolžnost. 0 : 14 in 1 : 8 se izgubljate počasi v klubovo zfio« dovino...
V beograjski ligi
je bil na dnevnem redu samo en dogodek. Tam so sploh še močno zaostali. BSK je odpravil Saškovce s 5 : 2 in si utrdil pozi« eijo na čelu tabele. Ostali partnerji z Ju» goslavijo vred so globoko pbd njim.
\
Vojvodinska liga kaže še največ smisla za red ki kontinu!» teto. Nedeljo za nedeljo se absolvirajo po štiri tekme z menjajočimi se izidi. Izjemo tvorijo »Urugvajci« iz Šabca. Poslužili so nam s svojevrstnim rekordom petih ne« pretrganih zmag 1. : 0, doma in na tujem. Tudi v šesto so zmagali, tokrat pa kar 5 : 2; pregazili so osješko Slavijo, ki je nedavno tudi v Ljubljani pokazala, da ume svoj posel.
Stanje v tej M je naslednje: Mačva	6 6 0 0 10: 2 12
Gradjanski 6 4 0 2 19: 9 8 Bačka	6 4 0 2 10: 6 8.
Slavi ja	6 3 0 3 11:12 6
Vojvodina 5 2 0 3 10:12 4 Obilic	6 2 0 4 12:16 4
Sand	5 1 0 4 6:7.2
PSK	6 1 0 5 11: 25 2
Brez točk torej ni več nobenega kluba. Jugoslavija, Ilirija in Sand so dolgo figuri« rali na koncu tabel z ničlami. Sedaj sta se Jugoslaviji pridružila še Ilirija in Sand, po. slednji se je celo povzpel na predzadnje mesto.
Še bo zanimivosti na vseh frontah v bor«
bah za točke!
ASK1 Primorje (nogom. sekcija). Danes od 17. dalje trening vseh nogometašev.
ŽSK Hermes. V sredo, 24. t m. ob 20.30 seja upravnega odbora v gostilni Zvezda. Strogo obvezno.
Kamniški šport. Kamniški nogometaši so v nedeljo po lepi igri odpravili ljubljan« sko Panonijo z visokim rezultatom 6 : 3. To je bil po dolgem času prvi nastop no. gometašev v "našem mestu: ;	-
Par besed Panait Istratija o umetnosti
>Kaj mislite o 1'art pour l'ar ti zrnu?«
>Umetnost zaradi umetnpsti je nesmiseL Umetnost je borba za človeštvo. Vsak človek naj bo na svojem mestu.«
>Kaj mislite o umetniški slavi?«
>Ne bi želel biti večen.«
»Vaše mišljenje o zapadni umetnosti?«
>Zapadna umetnost je enako denar. To je propast! Ker se ne bori — je mrtva-«
>George Gross, pa on?<
>Da. Močan je, še bolj naj gre na cesto!«
>Tn Picasso?«
>Lepota, velika, žalostna lepota! Spada pa v preteklost.«
»Vaše mišljenje o velikih umetnikih?«
>Vsi veliki umetniki so bili revolucionarji svojega časa. Kadar so se pa lotili organizacije, je bil rezultat negativen. Umetnik mora biti borec za svobodo človeka.«
5-Kaj mislite o umetnosti sedanje Rusije?«
>G. P. U. — diktatura ideje. Umetnik mora govoriti resnično, — se li da to diktirati?«	Peen-
občinstvu velik uspeh. Za njim so dali novo naštudirane »Figurine« Luja Šafraneka Kaviča. To delo sta Baranovi6 in Fromano-va od temeljev osvežila.
Naš rojak Drasomir Štefanovi«; je gostoval v operah jTosca« in >Švanda dudak«. Pokazal je, da ima boljši pevski materijal nego pevske izkušnje in tehniko. Stefanovi-ču manjka še precej pevske kulture, s katero pa bi utegnil doseči na odru lepo ka-rijero. — V »Glembajevih« je gostoval odlični ljubljanski igralec Levar. Ker me je kritiški poklic drugje zadržal, žal nisem mogel prisostvovati tej predstavi. Kritika je Levarja sprejela zelo simpatično in vse kaže, da je njegov nastop imel lep uspeh.
Zagrebška Filharmonija je priredila pod muzikalnim vodstvom ravnatelja varšavske Filharmonije Gr. Filelberga koncert modeme poljske orkestralne glasbe. Na pro-eramu so bila dela Karlowicza, Szymano\v-skega, Jersyia Fitelbersa in Wiechowicza. Poljski skladatelji pišejo pretežno v modernem kozmopolitskem glasbenem jeziku m ne polagajo posebne važnosti na nacionalni izraz ? glasbi. Tem bolj pa jih odlikujeta tehuika in znanje. V tem pogledu je posebno velik mojster Szymanowski, ki ni samo največji živeči poljski skladatelj, marveč tudi eden prvih poljskih skladateljev sploh.
Nedavno je v Varšavi Krešimir Barano-vi6 dirigiral koncert jugoslovenske glasbe. Ta koncert in sedanji koncert poljske glasbe v Zagrebu sta mnogo doprinesla h kulturnemu zbližanju z našimi brati na severu.
Na poslopju naše Tal i je zopet vihra črna zastava: . ^nenadoma je..umrl eden-, izmed, prvakov naše drame p pl. Raie - Lonjski.
Žiga Hirschler.
Iz zagrebške kronike
Domača baletna premijera. — Gostovanje t gledališču. — Koncert poljske orkestralne glasbe.
Zagreb, 16. junija.
Srečen poseg v našo narodno pravljico in — rodil se jc iDjavo i njegov še^rtc. Mladi zagrebški muzik Zlatko GrgoseviC ga je izvedel, ko je živo in sveže obdelal za oder zuano narodno pravljico. Glasbo je tej groteski v 4 slikah napisal rektor glasben* akademije Fran Lhotka.
Delo ima sledečo vsebino: V neki vasi je semenj. Trgovci ponujajo svoje blago, med njimi pa je tudi tujec, lci uganja vsakovrstne čarovnije. To ni nihče drug kot sam satan, ki si hoče pridobiti kakšno človeško dušo- Pa se najde kmečki fant, ki pri njem kupi zlat pas. Brž ko se ž njim opaše, .dobi satan oblast nad njim. Hudi duh ga edvede v peklensko carstvo in izroči svoji gospodinji Babi, da ga poduči v hudičevski obrti. Tri leta se je dečko učil umetnosti ča-rania, pri tem pa je ves čas hrepenel domov. Naposled se ga usmili Baba in ga nauči, kako bo lahko spet prišel domov. Ukrade naj mojstru satanu suknjo in sj jo obleče • tako bo satan izgubil svojo moč in fant bo lahko utekel. To se je zgodilo. Toda hudič se ni dal do kraja prehudičiti in je sledil dečka na zemljo, hoteč mu vzeti suknjo. Preoblekel se je v berača in je toli strastno igral na gosli, da so jeli vsi plesati, kar jih je močno razgrelo. Mladenič ja slekel satanovo suknjo in jo obesil na drevo pod sveto sliko. To priliko je satan izrabil, toda ko je hotel sneti svojo suknjo, udari strela z neba in hudič izgine. Mladenič najde svoje ljubljeno dekle in vse se kar najlepše zaključi.
Temu dejanju je Lhotka napisal nacijo-nalno barvito glasbo. Mnoge ljudske plese odlikuje resnična lepota. Prizori so kratki in ne utrujajo; tako. se balet >Djavo i njegov šegrtc gleda zelo lahko, zabavno in prikupno. Lahko ga postavimo v isto vrsto z »Licitarskkn srcem«; ž njim vred tvori naše najreprezentativnejše baletno delo. Dirigiral je Krešimir Baranovič, režirala pa Margareta Fromanova. Delo je imelo pri
Zbornik ljubljanskih lieejk. Ta zbornik,
zajetna knjisa na 160 s strojem natiskanih straneh, ne bo ugledal belega dne, ker je >natisnjen« samo v 4 izvodih. In vendar je to zainimiv dokument mladega ženskega rodu, izbor literarnega dela letošnjih maturantk na ljubljanski ženski realni^ gimnaziji. V njem je kos izpovedi, ki bo žal ostala v spominih, dokler se močnejše osebnosti med temi študentkami ne razvijejo v pisateljice. Menim, da jih bo nekoliko, ostale pa bodo vsaj dobre, za literaturo res vzgojene čitateljice. >Velika radost je lo, biti na prelomu dveh svetov in kakor pli-menica svetiti mnogoterim in jim biti kakor kruh s kvasom v hrano,« čitamo v uvodu. Prispevki — to so po večini šolske naloge o raznih literarnih vprašanjih in osebah iz slovenske, srbohrvaške in slovanske kulture, primeri pripovednega, pesniškega, literarno - zgodovinskega oblikovanja, celo časnikarske reportaže (spomini na Ljutomer in dr.), potopisa itd. Kakor rečeno: šolske reci, toda zanimive, ponekod nešolsko, književno spisane, prijetno čitljive. ^Prevladuje K. Špur - Muropoljska, ki se že oglaša v javnosti, vendar so zanimivi tudi drugi prispevki. Zanimivi in značilni, priča pravilnega pouka materinščine in slovanskih jezikov: pouka, ki predmet dviga in ga ne spaja samo z razumom (znanje), temveč tudi s srcem (občutje, vživljanje). Šola, ki vzgaja za živo književnost! Koliko jih je še?! Zbornik so liceike posvetile svojemu priljubljenemu voditelju, pisatelju prof. dr. Lahu.
Iz službenih objav
Pri okrajni sodiščih se bodo vršile te-le dražbe nepremičnin:
V Ptuju 10. julija ob 10. zemlj. knj. a) d. o. Velika Varnica vlož. št. 56-, 162, 176; b) d. o. Gradiše, vlož. št. 170. cene: a) 23.484, 8014, 83l4 Din; b) 3400, najmanj
a)	16.325, 5596, 5544 Din in b) 2270 Din.
—	V Kranjski gori 16. julija ob pol 10. zemlj. knj. Javornik, vlož. št. 256, cena 49.040. najmanj 32.700 Din- — V Kočevju 17. iuljja ob 11. polovica zemljišča zemlj. knj.'Brega vlo*. št. 10, cena 16.455, najmanj 8228 Din. — Vranskem 22. julija ob_9, hiša, gospodarsko poslopje in zemljišče, zemlj. knj. k. o. Ločica vlož. št. 60, cena 66.936, najmanj 44.630 Dirt- — V Litiji 30. julija ob 10. zemlj. knj. a) Zagorje, vlož. št. 130; b) vlož. št. 131. Cena a) 404.625;
b)	17.112, najmanj a 269.750; 6 11.408 Din.
—	V Sevnici 21. avgusta ob pol 11. zemlj. knj. Dolsko vlož. št- 3; cena 145.597, najmanj 125.000 Din. — Na Vranskem 31. julija ob 9. polovica posestva zemlj. knj. k. o. Prekopa, vlož. št. 152; cena 7995, najmanj 5120 Din. — Istotam Istega dne ob 10. hiša, gospodarsko poslopje in zemljišče k. o. Go-milsko, vlož. si. 69, 195, 206, 110, k. o. Šma-tevž vlož- št. 151, k. o. Podvrh vlož. št 174; cena 64.369 Din. — V Celju 23. t m. ob 10. zemlj. knj. Zagrad vlož. št. 1, hiša z gospo-
Plačilno
natakarico
prvovrstno, z znanjem nemSCine ln zmožno kavcije, IŠČEM za takoj.
Le prvovrstne moči naj se zglase v gostilni KOŠAK, LJubljana, Krekov trg 11. 8516
darskimi poslopji 127.000 Din zemljiške parcele 58.582 Din, pritikline 14.560 Din, najmanj skupaj 112.261 Din. — V Mareu-bergn 14. julija ob pol 11. zemlj. knj. Sv, Jernej vlož- št. 35. cena 129.967, najmanj S8.644 Din. _ V Litiji 23. julija ob 10. zemlj. knj. Vodice, vlož. §t 594. cena 19.754, najmanj 10.003 Din. — V Celja 10. julija ob 9. zemlj. knj. Leveč, vlož. št 114, hiša cena 30.000, gospodarsko poslopje s kozolcem 25.000, zemljišče 56.791 Din, najmanj skupaj 75-254 Din. — V Novem mesta 5. julija ob 8. parcela 953, k. o. Mirna peč, zemlj. knj. Mirna peč, vlož. št. 74, zemlj. knj. Hmelčič, vlož. št 316; cena 22.373, najmanj 14.915 Din. — V Rogatca 13. julija ob 11. zemlj. knj. Spodnja Kostrivnica, vlož. št 12 in 108, cena 133-110, najmanj 88.740 Nin. — V Slovenjgradcn 4. julija ob 9. polovica nepremičnin zemlj. knj. Gradišče vlož. št 17; cena 12.174, najmanj 14.782 Din.
»Tekstilna tovarna snkna d. d.< v Kočevju bo imela 4. julija ob 11. v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, redni občni zbor. — Banska uprava razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za preložitev cestnega ovinka pri km 3.4 banovinske Ceste Celje - Laško na dan 6. julija ob 11. — Krajevni šolski odbor na Polzeli razpisuje oddajo zidarskih, pleskarskih in mizarskih del za ureditev ene učne sobe ln stranišča pri osnovni šoli. Ponudbe je vložiti pismeno najkasneje do 28- t m. opoldne. — V trgovinski register je na novo
vpisana tvrdka »Opfite jugoslovensko ban-karsko društvo a. d.« s sedežem glavnega
zavoda v Beogradu, podružnica v Ljubljani
Najlepši roman zadnjega časa:
»Dom in svet«. (R. Tagore — VL Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«.
jfialinovec
pristen, domači izdelek po eeni
Din 18.— za kg dobavlja v vsaid množini tvrdka	8406
JULIJ KUP Alf Ljubljana, Sv. Petra eeel
SS.
Parna Pivovarna a. d. v Skopijn išče
samostojnega elektriearja
z daljSo prakso, popolnega strokovnjaka v vseh panogah posla za istomerno ln izmenično strujo nizke napetosti. Vešč mora biti dalje tudi pri opravljanju motorjev in njih navijanju. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev nasloviti takoj na zgoraj navedeni naslov
8510
Graška tovarniška delniška dražba za
stroje in vozove
prej JOHN WEITZER — (Grazer Waggon- und Maschinen - Fabrtks - Aktten-
gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija)
Graški dvotaktni Dieselovi motorji
8 konjskih sil in več Graški cetverotaktni Dieselovl
motorji d0 največje zmogljivosti. Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova ul. 35.	5908
RIMSKE TOPLICE
ndioaktlTD« termalno kopališče. Dv»j«etdnevno bivanje pred »11 po smoijI — »oba, prehrana, konaoje. zdravnik la tdravUišžna taks* 1200 Dia. V glavni sezoni penaijoo 80 Din. — Edino termalno odprto ko-pališSe (Freisehwimmbad) t Jugoslaviji s tolnSnim! !a peščenimi kopel jmi. Fro-apekti brerplaJno.	181
Zastopništvo
nekaterih domaiih tvorni« za Beograd, Donavsko, Moravsko in Vardar&ko banovino ižče dobro uvoden, mlad ia tzurjeo trg. potnik, ki potuje i svojim avtomobilom. Da potrebne garancije ki dobre reference. — Cenjeno ponudbe pod čifro »Putnik« na Oglasni cavod »Farna«, Beograd, počtaa-ski prettaac 493. 8315
KotmO	Komfl
Najsor*Ia tlaJinsk« pa-tetna Jeletna celo praktična »lolljiva postelja • tapeeiranim" madracom — praCtiia« » vsaka btZn< hotele, za' patojače o«o-bc in nočne alulbe..Sta-p* Dia' m— Ratpoii. ljam poitom fat lllcini-coro po povzetju*
Lesena alaBask« patentna zelo praktična alol-liiva poetela a tapeeiranim madracom. — Stane
M_
foflAh fMfcalna fr»tc!i sloiljiva praktična ia tourist«. vojake in za ferijaln« kolonije. Stane
Wm m.—•
tf<(MMl letanic ia
praktična t«
i Kdefljt. Stale Din iS«.—.
Po tam MM* Čista So. hano peri« k« po Dia 48» čist« bela gosje kg po Dia U«.— in čisti puh kg po Dia 2M—■
U BROZOVJČ, ZAGREB Jlfca a W,
\V
UBIJ
ves
OH PR//MŠA
BOLEZEHL
Kadar Ti navali bolezen pa tudi smrt v bilo, Ti je prepozno dolziti mrčes. Mrčes prinaša samo zlo. Brani se poprej nesreče —j Škropi Flit.
Flit ubija m tihe, komarje, bolhe, mravlje,' molje, stenice, ičnrke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesn smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pnača madežev. Ne zamenjuj Flit-a s drugim podobnimi proizvodi. Pazi -ua vojaka na rameni konvi • črnim robom.
Škropi
FLIT
Post na plombirano konvo-ne daj se goflnfati^
Ccm« ttta/tttt oj/asotn t
dopisovanja, naznanila tar oglasi trgovskega, reklamnega aM posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11J&42. — Telefon številka 2492. 3492
•Vas/cre ma m eg/affoo
dobite tahoj po izida tista w podružnicah „ Jutra* 9 •tfanfccrw» 9 Cefjfcs, 9 Mdmin m««t»y 0 TSrhovtjah in sms ^smnteafc, jfef sprejemajo tudi naroČila ma malo oglase in inserate.
Valenca
kt te* veselj« d« krojaSk«
obrti, t p r e j.m e Lombar, Ljubljana VII, Celovška c. ft. 58.	27450-1
Mlaja šofer
ta isnesljiiv 4obi takoj »ef<to. Ponndbe na tovarno čevljev L Razbor-iek, TrSič.	27312-1
Sedlarskega pomoč.
galanterista, sprejmem. — Piemene ponndbe z navedli»o kaj in kje je dosedaj delil, poslati na naslov: L. Miklavčič, Poljane nad gkofjo Loko.	27287-1
Aeroplansktm
delavnicam
1*5 Bregnet v Kraljeva Je potreben prvovrsten od-delkovodja. Biti mora izučen ključavničar za delavnico avtogenskega vare-nja. Zahteva se profesijo-Tmlna preizkušnja. Plača dobra.	27281-1
Kontoristinjo
perfektno slovenščine h »emščine, eventuelno steno grafije, vajeno vseh pisar »8>kih del, zmožno knbici ranja vseh vrst lesa, sprejme lesno podjetje v Savinjski dolini. Ponudbe, » zahtevkom najnižje plače ter ostalih pogojev naj se s&ošljejo na podrnž. »Jntra« v Celjn pod šifro »Popol-mm samostojna«.
27250-1
Učenca
»ilravega, krepkega. dobrega računarja sprejme P. Koren preje šterk, trgovina z mešanim blagom — Črnomelj.	27244-1
Vzgojiteljico
K pe.rfektnim znanjem nefli-Sčine. francoščine ali italijanščine, popolnoma^ zdravo, sprejmem k tri in devetletni deklici. Ponndbe z ffivotopisom. plačilnimi zahtevki in sliko na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »■Energična«.
87343-1
Izdelovalce metelj
»prejme večje podjetje z rastopom po dogovora — najraje takoj. .Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27177-1
Kol ar. pomočnika
*»eščega vsakega dela in strojev, sprejme takoj I. Kordes, Sušak. 27112-1
Vajenca
krepkega in zdravega, M
bi im« veselje do pekov-(ke obrti, z 20. avgustom sprejme Anton R n p e n a. «'rna peč.	27101-1
Kuharico
•»mostnino, z daljšo prakso. zmožno boljše kuhe za ▼eč ljudi, sprejmem takoj »Ii pozneje v stalno službo r trgovsko hišo v mestu m deželi. — V ponudbi je »»vesti staT0*t, dobo posameznih služb, kdaj je ca »top mogoč in zahtevek plače. Popolno zdravje in telesna brezhibnost pogoj. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa kirbinja«.	268931
Učenca
• p t • J m e veletrgovin* X. Bpreitser ▼ Ljubljani.
26369-1
Fotograf, vajenca
»adarjenega, 8 popolno oskrbo »prejme takoj foto-»telje J. Purač, Beltinci — Pre^ranrje.	27014-1
Učenko
^t	lt>0 mešanega blaga
sprejme Bizjan Leopoldina
*	Ro^ni dolina, e. XVII.
27545-1
Služkinjo
»fličo kuhanja m drugih domačih del, pošteno in snažno sprejme takoj dobra rodbina v centru Ljubljane. Naslov v oglasnem •ddelku »Jntra«. 27538-1
Vrtnar
prrfektea in samostojen v kulturi lončnic, toplih gred in rastlinjakov, dobi takoj mesto. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro ►Perfektem vrtnar«. 27515-1
Strojar. pomočnik
ttče slnžbo. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 27512-1
Pek. pomočnika
t kapitalom 3000 Din, samostojnega in noož en j enega dobrega delavca iščem Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	27513-1
Natakarica
■dada, poštena, podjetni In prijetne zunanjosti — spneotma voditi gostilno »d Hira, dobi takoj slnžbo. — Ponudbe s spričevali, mesečnim zahtevkom in sliko »a naslov: Milan Modic, l<wn* industrija, Nova vas pri Rakeku.	27511-1
Šiviljo
M zna samostojno Ji vati •bloke, sprejmem v Ilirski ■liei 25.	27527-1
Slaščičarja
•	•»skega. s konoe«?jo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27562-1
Mlajšo prodajalko
ki bi pomagala tudi pn gospodinjstvu, sprejmem v trgovino mešan, blaga na deželi. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro kMlajša moč«. 27553-1
Mlajšega brivskega pomočnika
nprejmera s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27558-1
Slaščičarja
swnsk ega — s koncesijo sprejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Samostojen«.	375624
Prodajalko
* nekaj kavcije sprejmem takoj za vodstvo podružnice. Z dežele imajo prednost. Ponndbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delikatese«. 27579-1
Mladega hlapca
z dežele, sprejmem sa
prevažanje pohištva z ročnim vozičkom. Ig. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1.
27580-1
Frizerskega vajenca in vajenko
sprejme Turk, Miklošičeva cesta «.	27591-1
Hlapca
s stanovanjem m brans v
hiši sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ul. št. 18.	27594-1
Motfistinjo
prima moč — kakor tadi
vajenko
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27588-1
Hlapca
zanesljivega in krožnega, vajenega mesta sprejmem takoj v Krakovski ul. 13.
27611-1
Kot prodajalko
za stojnico v zdravilišču sprejmem za čas sezone samo prvovrstno in agilno prodajno moč. Potrebna je kavcija ali dobro poroštvo Ponudbe na naslov; Stojan T., Celjo, Cankarjeva ulica št. 4.	27604-1
šofer
dcbor voizač, moim tadi
popravil, išče službo. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	27326-3
Dijak
sin vojne vdove, ki J« dovršil prvi letnik trg. šole. išče čez počitnice zaposlitev, da bi zamogel drago leto nadaljevati študije. — Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«.	27145-2
Pisarniška moč
spretna io dobro izurjena išče službo za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »St. 2020«.
26714-2
Avto-strokovnjak
s 151etno prakso, išče mesto kot potujoč zastopnik, poslovodja avto-garaie ali avto-delavniee. Cenj. ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Avto-strokovnjak«.	270S5-2
Mlekar ln slrar
s svojimi stroji, išče mesto — tudi v planinah, ali pa vzame v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sirar«.
27547-2
Točilec
zmožen kavcij«, ffič« t!uS-bo r Ljubljani — ali pa prevzame vrnotoč na račnn Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27550-2
Šofer
starejH, zmožen popravil, s Šoferskim izpitom, išče »a takoj slnžbo pri tovornem ali osebnem avtomobilu. Ivan Zajec, Dobrače-va .16 — Kri. 27521-8
Dekle
veKa samostojne Mm ta
vseh hišnih del, želi mosta pri boljši rodbini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna in varčna«.	27526-2
Krepkega fanta
iz boljše hiše, za krojaško obrt sprejme Kvartič v Laškem pri Celju. 27606-1
Trgovska moč
sprejme takoj nameščenje kot poslovodja, knjigovodja ali kot vpeljan potnik — avtosamovozač. Cenjene ponndbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksna plača«. 27598-1
Učenko
s primerno šolsko tzobras bo sprejme trgovina s papirjem M. Tičar, Ljubljana Šelen-burgova ulica. Predstaviti se j« v trgovini.
27587-1
Potnika
spretnega, s fiksno_ plačo, sprejmem sa prodajo gramofonov, koles in šivalnih strojev. — »Tehnik«, Josčp Banjai, Ljubljana, Miklošičeva eesta 20.
27998-5

i ii rit 4
Zabava
dobra in poceni. Slager. Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova ulica 2. — Odškodnina malenkostna.
215-3
šoferska šola
Goiko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije.
25075-4
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. M (Jogo - Avto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijontrana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj!	KI
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija.
27331-4
iih
Knjigovodja
z večletno prakso, želi premeniti službeno mesto. — Zmožen je knjigovodstva, slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi. Nastopi lahko takoj ali s 1. avgnstom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodja«.	2(7435-2
Mlada dekleta
»•lidaa, » dobrim aK-elssom, iščem za damsko kapelo. Ponudbe s sliko na fttefico Schuster, kapel niča Reograd, Fabrisova ul. 5.
27502-1
Gimn. maturant
Išče primerno zapo-slenje v kaki pisarni, gre tudi kot pisarniški sluga, kot inštruktor, manlpulant ali karkoli. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Vesten in marljiv«.	27353-2
Mlad šofer
dober vocač, -zano&ljsv ta trezen, išče primera« sluftbe takoj in kjerkoli. Cenjene ponndbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Priden m trezen«.
27264-2
Šofer
ta zanesljiv, vojašči ne prost, neoženjen, zmožen tudi popravil avtomobilov, išče službo h kakršnemkoli avtomobila. Andrej Topler, G oš tanj.
27819-2
Brivsld pomočnik
mlad, dober delavec in bu bi šfcncer, išče stalno službo v večjem prometnem kraju. Tasič Joško, brivski pomočnik, Orna pn Preva-ljah.	27528-2
Gospodična
smožna 10.000 kavcij«, (Ke mesto v trafikij pekariji, vinoifcočn a!i kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »520«.
27520-2
Kuharica
4eM mesto pri orognlkih ali finančni kontroli. Dopis« pod »tDohra kuharica« na oglasni oddelek »Jutra« 27561-2
Kdo išče stikov
t Nemčijo?
Po »od Baletnem bivanju tam, sprejmem tozadevna naročila, i&totako korespondenco, ponk in vsakovrstne prevode. Sosič-Jelnšič, Ljubljana, Rimska cesta 2.
27552-2
Brivski pomočnik
s devetletno prakso, išče slnžbo sa takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
27554-2
šofer
z enoletno prakso ta dobrim spričevalom, vajen montaže ter popravil, zmožen kavcije, išče službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	27578-2
Pisarniška moč
spretna ta izurjena, išče slnžbo za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Št. 2020«. 26714-2
Pisarniška moč
spretna in dobro izurjena, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »štev. 2020«.
96714-2
Jedilnico
kompletno, samsko »ob«, salonsko ogledalo, »edem velikih sUk? kuhinjo, pokrito posteljo za služkinjo, posamezne postelje, otroški voziček, šivalni stroj »Sin-ger« i. dr. prodam. Ogieda se vsak dan: Pogačarjev trg 3/IIL desno.
27157 6
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna TVibnč na Gliocah, telefon žt. 2605.
24645-6
časopisni papir
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27542-6
Motortu*
Avto-Iimuzino
7—8 sedežno, že rabljeno, z Boschovo razsvetljavo, dobro pneumatiko, pripravno za kolodvorsko vožnje, prodam odnosno zamenjam za 2 vagona bukovih ali jelovih desk. Ponndbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Dolenjska«.	27154-10
Avtomobilski motor
ali manjši avto z zbito karoserijo in dobrim motorjem kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »4 cilindre«.
27541-10
Motorno kolo
350 cm«, dobro ohranjeno proda Avgust Pečnik, Sto žice 47 — Jezica pri Ljub ljani.	27549-10
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 214-20
Parno žago
popolnoma novo, v boga tem lesnem okraju, brez komknrence, ob kolodvoru ležečo prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 27514-20
Več krasnih parcel
v bližini glavnega kolodvora ob Dunajski cesti, za vile in dvonadstropne hiše naprodaj pri Društvu posestnikov, Salendrova 6.
27590-20
Pekarno
dobro idočo, v centru Maribora takoj oddam radi družinskih razmer. Cenj. ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pekarna«.
27608-20
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Černe — Juvellr
Ljubljana, WoJfova »lica S.
77
Novo motorno kolo
zaradi nabave avtomobila poceni naprodaj pri »Trl-umph avto«, Ljubljana VH 27531-10
Avto Peugeot
10/94 HP, t električno razsvetljavo, elektr. pogonom in 2 reaervnimi kolesi — vse v najboljšem _ stanju prodam ali zamenjam za motorno kolo s prikolico. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra« ali pismen« ponudbe pod značko »Zamenjam«.	2f7534-10
Limuzino »Ford«
novejši model 1980, petse-dežen, ievrstno ohranjen po ugodni ceni proda Lovro Rogelj, Vrhnika. 27560-10

Žensko kolo
zelo poceni naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	27559-11

Družabnika
s 150.000 Din išče rentabilno brezkonkurenčno podjetje v prvem kopališču Primorja. — Rentabiliteta 20%. Ostalo po dogovoru. Pojasnila daje: Bon, Cri-kvenica.	27279-16
Družabnika
s 100—150.000 Din gotovine sprejme že več let obstoječa tovarna lesne stroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren zaslužek«.
27508-16
Družabnika
z »alim kapitalom sprejme 10 let obstoječe rentabilno podjetje v Ljnb-ljani. Biti mora inteligentna in agilna mlajša moč, z ugledom in poznanstvom v trgovskih krogih. Sodelovanje je pogoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v delu ta agilnosti«. 27581-16
Družabnika aB financirja
s 100.000 Din kapitala
iščem sa takoj, za že obstoječe, dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Nnjno 222«.
27592-16
Trgovski pomočnik
s šoferskim tapitom, išče službo. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Marljiv 01«.
27601-2
Gospodična
veSSa kuhe in hišrtih del. bi šla v službo k osamljenemu gospodu ali gn*pe. Ponndbe na podruž. Jutra v Celjn pod značko »Vestna v delu«.	27602-2
«4« f»
Otroški voziček
ponikljan, zelo dobro ohranjen naprodaj v Tavčarjevi ulici 1 Fl. Ogledati med IS. in 14. uro.	27486-6
Omaro za led
skoro novo proda lekarnar Hočevar na Vrhniki.
27482-6
Otroški voziček
dobro ohranjen pe zmerni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37566-6
Puhasto perje
Stoto, Suhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 88 kg. &ato, Sobano, kg po 48 Dtn ia Sisti puh kg po 250 Din razpošilja po postnem povzetju L. Brozovii.' Zagreb
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelek »Jutra«. 27446-20
Vogalno parcelo
pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrika in vodovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27445-20
Novozid-.n hotel
na Gorenjskem pri Tržiču oddam v najem ali prodam. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra« 27325-20
8 parcel
v Kamniški ulici v Spodnji šiški ugodno prodam. Poizve »e v Podmilščakovi ulici 39.	27016-20
Vilo
eno alt večstanovanjrim kupim. Ponndbe z navedbo cen« in popisom poslati pod »Prijetem dom« na ogl. oddelek »Jutra«. 25901-20
Novo vilo
enostanovanjsko, z nekaj vrta, v sredini mesta kupim. Ponndbe z navedbo čeme ln opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoljnost«. 27528-20
Hišo-vilo
pvofltof w>, enodnižiiK&fi, E ▼rtom, v bližini tramvaja, ali parcelo tndi za Bežigradom kupim. Ponndbe t natančnim opisom in c-eno na oglasni oddelek Jutra pod »Novejša stavba«.
27577-20
Črešnjevo spalnico
lepo, masivno, po ugodni ceni proda Joža Nižin, mizarstvo, Dorfar-Je, 20 minut od postaje Škofje Loke. 27485-12
25 postelj
kompletnih, novih, hrastovih 185 X90 cm, z vložki iz afrika, i trodelnimi ži milicami, suho, lepo in solidno izdelan«, »i nabavi »Dijaški dom« v Kočevju. Ponudbe poslati do konca junij« 1931.
97259-12
Več spalnic
se proda. Dve brestove z uiožki iz topolovega mazarja, po 4200 Din; dve češnje vi spalnici, šperane, po 7000 Din; ena orehova spalnica, tudi šperana. Za malenkostno ceno postavim kupljeno pohištvo na dom ali bližnjo postajo. — Ogleda se pri Josipu Stolfa, strojno pohištveno mizarstvo, Krašnja, post. Lukovl-ca, pod Limbarsko goro. Ob nedeljah ugodna avto-zveza. 27066-12
Risalna miza
in omara za načrte poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 27537-12
Razno pohištvo
naprodaj v Gradišču St. 11 pritličje. Ogledati med 10. in 12. teT 3. im 6. uro.
27540-12
Mesariio
klavnico in napolnjen« ledenico, v p r o m.e t n e m kraju Savinjske doJine, tik kolodvora in blizu cerkve, v hiši je tudi dobro idoča
gostilna
oddam mlademu in agiln«-mu samskemu mesarju v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ■Zagotovljena eksistenca«.
27113-17
Za mesarijo
oddam takoj delavnico in sušilnico. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 27570-17

Prvovrstna mrva
prva in druga košnja takoj naprodaj v Taonu 11. Vprašati v trgovini Mag-dič, Ljubljina, Aleksandrova eesta 1.	27533-33
S 150.000 Din
pristopi inteligenten trgovec k dobremu rn solidnemu podjetju. Sodelovanje pogoj Ponndbe prosi na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Trgovec ali tovarnar«.
26792-15
Lokal
sa tijfft* mm> ali dj upe sbrt oddam t Florijanakj nI. 22 27314-19
Vinotoč
na prometni točki v LJrrtv Ijam ugodno prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »(Promet dober«.	26817-19
Majhno delavnico aH skladišče
za snažno obrt oddam na Mestnem trgu. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam točno 200 Din mesečno«.	27532-19
Prilika!
Na prometni točki centra Ljubljane nndtm 4 X 6 m velik lokal, kjer bi bila kot voditeljica otroke z mesečno plačo najemnina za lokal. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Iifro »Izoibražena«. 27564-19
Veletrgovina
fšče v centra mesta primerne lokal« aa pisarne in skladišča. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina«. 27575-19
Lokal
za trgovino ali obit, primaren sa samsko osebo, brez konkurence, oddam. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«.	27584-19
Sobo
iz stopnji«, elektriko ta vodno instalacijo oddam v bližini Leoninuma s 1. julijem. Na Kodeljevo štev. 13.	27467-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. £7058-23
Veliko sobo
krasno, • postrežbo, raz svetljavo in uporabo kopalnice oddam za 400 Din v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26917-23
Sostanovalca
aprejime Amalija Korolov, Vid-ovdanska eesta št. l/I. dvorišče.	27529-23
Preprost gospoda
sprejmem na stanovanje poleg Zveede. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
27544-28
Sostanovalca
sprejmem ▼ »ob« • prostim vhodom ta dektriko. Naslov	oglasni oddelek »Jutra«. 27548-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospodični na Kodeljevem (par minut od cestne železnice) Zadružna ulica Kov. t.
27569-28
Gostilno
aH vinotoč s dobrim prometom vzame gospa osefcoo pravico takoj t najem ali na račun. — Ponndbe na podružnico Jutra Celju pod »Gorenjka«.
27608-19

Večje stanovanje
3—4 »ob, po centru mosta aH v bližini otroške bolnic« Sčem. — Predpogoj: zračno, solnčno, suho rn nalno. IPonudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod _ Šifro »■Mimo«.	27313-2
V Kranju
, glavnem trgu o d 4 * m
večje stanovanje
prlpisTOO polog stanovanja ie sa poslovno lokal«, za pisarno, zdravnika, zobozdravnika ali slično. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1. september alf preje«.	27031-21
Trisob. stanovanje
i pritiklinami, lepo, solnčno oddam • 1. avgustom. Naslov poro oglas, oddelek »Jutra«.	2630923
Stanovanje
Mfes ta kuhinj«, v mestu išče učiteljica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točno plačilo«, 27063-211
Stanovanje
1 aH 2 sob in kuhinj«, mestu ali šiSki iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 10«.
27546-21
Stanovanje
preprosto in n« drago najraje tak«, da stanarino odsldžim, iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fant« 27509-23
Stanovanje
v Ljubljani
obstoječ« 1« »ob« in kuhinj«, event. »obe s Štedilnikom išče miren zakonski par brez otrok za takoj ali s i. julijem. — Ponndbe z navedbo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dam«.	27510-21
Manjše stanovanje
bližini škofje Lok« ali Medvod išče stranka dveh oseb Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«.	27572-21
Mirna stranka
brez otrok, išče sobo ln kuhinjo za jnlij ali av. gnst. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mirna stranka«. 27573-21
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in v<-notoče prodaja in daje v najem poslovmica za gostfl-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
25859-49
Lep trg. lokal
velikim skladiščem tn stanovanjem v hiši oddam takoj. Miroslav puppia, Logatec.
27454-19
Gostilno na račun
dobi zakonski par. Mož mora biti prav dober šofer in trezen, žena pa dobro vajena gostilne ln kuhinje. Glede kavcije po dogovoru. — Pismena vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra spričevala«.
27405-19
Več lokalov hi kleti
1. julijem na razpolago. Pojasnila daje F a v a i v SiSki, Medvedova 36.
27130-19
Sobo za pisarno
centru mesta oddam. Souporaba telefona. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27576-19
Stanovanje
sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, išče družina brea otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »•Za 1. avgust ali pozneje« 27583 21
Trisob. stanovanje
v bližnji periferiji išče državni uradnik. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »inženjer 40«.
27600-21
Zdravo stanovanje
suho, tri- ali itirisobno. v legi Turjaškega trga. Rimske ceste, Mirja, Trnov, skega pristana ali v bližini iščem s 1. avgustom ali preje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka in točen plačnik«.	27595-21
Stanovanje
v Mariboru
sobe, kuMnj« in pritiklin iščeta zakonca brez otrok s 1. juHj«m v bližini koroškega kolodvora. — Ponndbe pod šifro »Točno plačam« na podrui. Jutra v Mariboru.	27191-21
Sobo
solidni osebi odda Kular. Bleiw«i*ova cesta 15T3I. levo.	27539-23
Lepo sobo
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelka Jutra
Sobo
lopo opremljeno, v mestu oddam dvema gospodoma Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	27567-23
Opremljeno sobo
x elektrik« ta parketom, v vili "oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 27021-23
Veliko sobo
s štedilnikom
BSo dri. uradnica sa julij aH avgust. Ponudb« poc »Kima stranka« na oglas oddelek »Jutra«. 27574-23
Sobo z 2 posteljama
oddam t gospodoma Hrenovi olici 19. 27588-23
Podstrešno sobico
opremljeno, s elektriko in posebnim vbodom takoj oddam gospodu aH gospodični na Napoleonovem trgu St. 6/TU.	27589-23
Prazno sobo
s elektriko ta vbode« s stopnji«, v strogem centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27609-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na Borštnikovem trgu 1/n desno.	27597-23
Jt&t&viš^ce
Nemščine
e« prince Vaši otroci čez počitnice v počitniškem domu Bartnik v zdravilišču Sauerbrunn, Bnrgenland. — Lastno posestvo, ki Ima velik sadovnjak, obrežno kopelj, prostore za nogomet in tenis. Akad. icobr. domači učitelj. Prvovrstna hrana. Najboljše reference. — Prospekte: E. Bartnik, Wi«i IH, Hauptstrasse 76.
27517-38
Dvpiti
_ Katera
premožnejša dama (gospod) bi pomagala v denarni stiski mlademu Intellgentu z vsoto 500 dinarjev. Ker Je pomoč nujna, bi Ji bil za to uslugo iskreno hvaležen. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Plemenitost«.
27354-24
Gospod
doktor v samostojnem poklicu, mlad, želi znanja z distvingirano samostojno damo, vdovo ali ločenko. Tajnost zajamčena. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Prijateljstvo«.	27563-24
Blondinko
črni toaleti, katera Je sedela pretečem* soboto zvečer e svojo spremljevalko na vTto restavracije »Zvezda«, prosim za naslov. Odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Magnezija«.	27599-24
Planino
skoraj nov poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem od i-lku »Jutra«. 27209-26
Gramofon
skoraj nov. in 32 p]n*č t*
,1100 Din prodam. — Na ogled v gostilni Martine v Zg. šiški.	27610-26
Nov planino
t lepim glasom, ugodno proda Musica, Sv. Petra cest* 40.	27503-26
Če nujno rabiš sHko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško Smuča, Industr. ta izmet, fotografu v Ljubljani, Wol-fova ulica 12.
Moderne zofe
v raznih oblikah, kakot vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih eenah izvršuje po na-roč3u Rudolf Sever, Marijin trg 8.	221-30
Mala papiga
(zelena) je ušla. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Vučnik Sižka, Jernejova Stev. 24.
27513-28

Svileni jopič
drap barv«, modro mal« vzorčast, j« bil izgubljen na Miklošičevi cesti od Okrožnega urada do frančiškanske cerkva ob 7 zjutraj. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«.	27571-28
Rezervarje
odmna parne koti«, vtH-ke, železne, i e rabljene, hren cevi, kupim po nizki ceni. Ponndbe ra. oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Rezervarji«.
27940-29
Lokomobila
pregreto par« 19 *t 40 Ks, v zelo dobrem stanju naprodaj. Naslov povs oglasni oddelek »Jutra«.
27002-29
Beton, mešal, stroj
ročni, pOCOM naprodaj. — Naslov t oglas, oddelku »Jutra«.	97536-29
Stroj za drobljenje kamena
(Steinbrecher) rablje« — ▼ brezhibnem stanju, sa bencin- »H Dieselov motor kupimo. Ponudb« s navedbo fabrikata, kapacitete m cene postavno vagon Zagreb nasloviti na Oiglano A. Mfiller, Zagreb, Samostanska S.	27518-29

Javna dražba
junija ob S. popoldne bo na javni dražbi prodana hiša z vrtom ca Rodiei št. 36, pošita Domžale. — Hiša se nahaja ob avtobusni postaji, par minut od železniško postaje, cerkve in šole. Vse v dobrem stanju in pripravna sa vsako obrt sli trgovino. Pri hiši tndi mesnica, klavnica, prekajevalnica in hlerr. — Natančnejše informacije m dobijo istotam. 27525-32

Koso za 18 Din
dobil samo r trgovini s železnteo IV. Stupica t Ljubljani, Gosposvetska e. št. 1.	36613-30
Modroce
vilme, Ia afrik, močne Mapo 940 Dta, aloSjive tel je, posteljne odeje, Eimo ta Nago za preobleko pohištva najceneje nn-Rudoif Sever, Marijin trg 2.	130-90
<Ha$natii£o l
Vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da kem izstopil pri MJlami £ svečami d. «L, Ljubljana, kot zastopnik in da sem prevzel zastopstvo priznanega mila »Hubertus Celjska Milarna«.
Zahvaljujem ae za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za bodoče z odličnim spoštovanjem
8514
Vinko Bernot
Zgodnji roza-krompir, zeleni grah, Jagode, čreSnJe
in vse druge vrste zgodnje povrtnine In sadja najbolje razpošilja
EVGEN LEDEBER, bank. in kom. po* riovnka, ekspert sadja In potituliie
NOVI SAD, vvilsonov trg br. *L
Telefon 22—-14.
Skladišče: Temerinsba n9ea te. 88.
Telefon SO—15.	8479
Razpis
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje sa na dan 30. Junija ld3l ob 11. url nabavo
20.000 ha pSenlCne
moke
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.	8513
Organizacija praktičnih tro- in strojnih tehnikov v Ljubljani »OPEST« javlja vsemu članstvu žalostno vest, da je v nedeljo dne 21. junija t. L v Kamniku tragično preminul njen zvesti član
Rudolf Valjavec
vodja odseka »OPEST« K*«mtir
Pogreb preminulega tovariža se bo vršil v torek dne 23. junija Ob 6. uri popoldne v Kamniku.
Nepozabnemu tovarišu ohranimo trajen spomin.
8515
Odbor »OPESTc.
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET« \
I
V podružnici Jutra v Celju
e dvignit! sledeča plsma-
BrezkonkurenSni predmet.
Celje, Dolina 8-t. Florijan-ska. Makso Laako, Nizka cena. Popolnoma samostojna. Poro<"ile bi se, Veselo poletje. Zlata jama. Zvesta gospodinja. 27606-24

Mladenič
stalno slnžbo, želi poročiti preprosto gospodično ("služkinjo) do 96 let staro. Sl;ka zar.eljena. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro ».Pristan«. 27534-25

4 f4 i*
Tričetrt. viol^o
najlepšem stanju prodam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.
27491-26
Planino
dobro ohranjen kupim. Naslov: Gradišče St. 2/H. det.no.	27565-26
Kameninaste CEVI
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 3*/2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ ALi
Akumulator
Imam tovarniško zalogo svetovno znane tvrdke »VABTA« za uporabo izvrševanja v to stroko spadajočih del, katera izvršujem po znižanih tovarniških cenah. Za solidno delo jamči moja že 25-letna praksa.
L HEBEIN
obl. konc. elektrotehnično ter prvo in edino akumulatorsko
podjetje	i
LJUBLJANA, DUNAJSKA GESTA 37 (poleg strojnih tovarn)
Urejuje Davorin Bavljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Nov&k,^ Vsi z Ljubljani,