ele v pozneji zgodovinski dobi. B. Milanovie se bavi s staroslovenskim bogoslujem v Istri: dr. Stojan Braja pie o Istri sedamdesetih go-dina, Fr. Kos pa objavlja zanimivo zgodovinsko tudijo o Solkanu v srednjem veku. Bazveselili pa so me trije drugi lanki: V. Beleta Cerkvica sv. Justa v K o -seah in Cerkvica sv. Danijela pri Volah in S t. Stania Iz zgodovine upodabljajoe obrti na Gorikem. Prva dva sta ilustrirana. Prav bi bilo, da bi se objavilo e ve, posebno po vojni unienega gradiva, kajti v njem so odsevi starih kulturnih zvez krajev, ki lahko po povojni restavraciji te sledove popolnoma zabriejo. K unienim slikam prezbiterija sv. Danijela pri Volah na Tolminskem pripominjam, da letnica 1525 popolnoma odgovarja stilistinemu znaaju teh fresk in je datiranje v bliino tega leta neoporeno. Zanimivo je, da to delo, kolikor ga je mogoe presoditi po sliki Kristus na Oljski gori, mono spominja na slikarja prezbiterija sv. Obalda nad kof j o Loko, ki je mnogo slikal v okolici kofje Loke in drugod po Gorenjskem, njegovo najveje znano delo pa je pasijon v cerkvi sv. Petra nad Begunjami. Prezbiterij sv. Obalda je datiran z letnico 15341. Reprodukcija je sicer premajhna, da bi mogli na njeni podlagi delati nepobitne sklepe; vendar pa tudi ona zadostuje za dokaz vsaj delavnikega vpliva. Na mojstra prezbiterija sv. Obalda spominja n. pr. zelo karakteristino gubanje oblek, ki predstavlja prav grob rokodelski shema za podeelskega fa presto slikarja; dalje op las, vise na elo Kristusa in tretjega, za prednjima speega apostola; zelo soroden je tudi tip brezbradega, risba rok in okvir s patro-niranimi rozetami; obdelave pa ni mogoe primerjati na podlagi reprodukcije. Dejstvo delav-nike skupnosti tolminskega slikarja in mojstra, igar ve del se nahaja v Poljanski dolini (slike pri Sv. Obaldu, Sv. Filipu in Jakobu in v Bro-deh), je zanimivo v zvezi s tem, kar ugotavlja St. Stani v lanku Iz zgodovine upodabljajoe obrti na Gorikem. Izraz upodabljajoa obrt je popolnoma umesten. Ugotovitve, etudi sluajne in nepopolne, so dragocene; saj nam manjka takoreko najprimitivnejih zbirk tozadevnega gradiva. Ljudski barok je splono srednjeevropski pojav v XVII. in XVIII. stol. Delavnice so se nahajale po vseh vanejih krajih deele in so ustvarjale po vzorcih, ki so romali iz delavnice v delavnico ter jih je zelo naglo irila in izmenjavala ivahna zveza med delavnicami in potovanja vajencev. 24 godcev na oltarju sv. Jerneja so bili isto gotovo angeli z godali. Opozarjam n. pr. na lep primer v velikem oltarju na Suhi pri kof ji Loki in oltarje cerkve sv. Miklava pri adramu na tajerskem. Cerkljanska upodabljajoa obrt XIX. stol. je bila na dobrem glasu na Kranjskem. Opozarjam na njen vpliv celo in posebno v Beli Krajini, kjer
1 Prim. Fr. tele, Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem v knjigi Bulice v Zbornik, Zagreb Split 1924, str. 489; tam tudi sliki t. 14 in 15.
je Jurij Tavar ustvaril ve del (n. pr. v Draga-tuu in Bojakovem) ali na napis na hrbtu vel. oltarja v cerkvi v Dobliah pri rnomlju, da je narejen von dem beruhmten Josef Strauss aus Rauna im Bez. Kirchein 1863. Naj tudi sledei letniki almanaha ne pozabijo na umetnostne spomenike! V knjigi sta dalje dve dobri reprodukciji Pilonovih portretov (sestra Milka in L. pacapan), dekorativno zelo uinkovito naslovno stran pa je narisal L. pacapan. Goriani imajo korajo. Frst.
Vjestnik za arheologiju i historiju dalmatinsku,
izdan od Fr. Bulica i M. Abramia, L. XLIII in XLV. Split.
L. XLIII. prinaa obirno razpravo Fr. Bulica z naslovom Stridon, Grahovopolje u Bosni, rodno mjesto Sv. Jeronima, s katero se je pri nas kritino bavil dr. Fr. Kovai v asopisu za zgodovino in narodopisje. Vaen je dalje lanek P. Kolendia Slikar Ivan ulinovi u ibeniku (Giorgio Schiavone), ki je opremljen z obirnim arhivalnim gradivom. Knjigi je dodano Poroilo Pokrajinskega konservatorskega urada v Splitu in Povjerenstva Dioklecijanove palae od pre-stanka teh poroil v dunajskih Mitteilungen der Zentralkommission fiir Denkmalpflege pa do konca 1. 1920; dalje Ljubo Karamanov spis Pitanje odstranjenja zgrade stare biskupije u Dioklecijanovoj palai u Splitu. Ta lanek je zelo zanimiv, ker podaja zgodovinski pregled enega vpraanj spomenikega varstva, ki je postalo ko malo katero naelne vanosti. Stara biskupija, ki jo je za. leta 1924 uniil poar, je bila stavba, ki sama na sebi nima skoro nobene umetnostno zgodovinske ali samostojno estetske cene, ki pa je v karakteristinem miljeju splitskega starega mesta igrala vano vlogo kot severna ograja po ve odstranjenih stavbah izpraznjenega prostora severno od mavzoleja (= stolnice). tudija o tem vpraanju, ki je obirno zastnovana, je zelo pouna. Vpraanje, ki ga obdeluje, je za Split tako peree, da celo po unienju tega poslopja ni odstavljeno z dnevnega reda, ampak ga bo mogoe povoljno in v korist Splitu reiti le s temeljitim poznanjem njegovega dosedanjega razvoja in le na osnovi edino pravilnega naela, ki ga je formuliralo Povjerenstvo za Dioklecijanovo palao 1. 1903, da je mogoe izolirati nekatere vaneje ohranjene dele palae, toda le v zvezi z varovanjem znailnega splitskega mi-ljeja. Z unienjem biskupije je povoljna reitev postala e bolj teavna, posebno pa e ne zmaga uvidevnost in se ne vzameta za podlago ostanek poruene palae ter vsem zahtevam spomenikega in miljejnega varstva zlahka prilagodljivi Nie-mannov projekt.
L. XLV. priobuje poleg mnogih malih publikacij in poroil o novejih najdbah obiren pregled O nekim novijim publikacijama o historiji umjet-nosti u Dalmaciji, napisan po Lj. Karamanu. Kot priloga je izel M. Perojevia spis Ninski biskup Teodozije (879892) in Poroilo o delovanju Pokrajinskega konservatorskega urada za Dalmacijo v letu 1922. Frst.
184
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si