ČLANKI ARTICLES VPLIV GLASBE MED BRONHOSKOPIJO NA BOLNIKOVO POČUTJE THE INFLUENCE OF MUSIC ON PATIENT'S SENSATIONS DURING BRONCHOSCOPY Marija Petrinec Primožič, Štefan Duh, Martina Košnik, Nadja Triller, Damijan Eržen KLJUČNE BESEDE: glasba, bolnik, bronhoskopija Izvleček - Bronhoskopija je najpogosteje uporabljena inva-zivna metoda v pulmologiji. Najpogosteje se uporablja v diagnostiki pljučnega raka. Pred bronhoskopijo so bolniki običajno prestrašeni in zaskrbljeni, bojijo se poteka preiskave, možnih bolečin in zapletov, skrbi jih končni izvid. Bolnikovo tesnobnost in strah pred in med preiskavo skušajo omiliti z različnimi pomirjevali. Zelo pomembna pa je tudi priprava bolnika na poseg. Najpogosteje o poteku preiskave bolnike seznanijo pisno ali ustno. V KOPA Golnik si bolniki pred bron-hoskopijo ogledajo video posnetek poteka preiskave. Med samim posegom bolnika pomirijo z umirjenim pristopom in jasnimi navodili, kako ravnati ob določenih težavah. Literatura navaja, da predvajanje glasbe med invazivnimi posegi ugodno vpliva na bolnikovo počutje, zmanjšuje bolnikov strah in tesnobnost in izboljša njegovo sodelovanje med preiskavo ter prepreči možne zaplete med preiskavo in po njej. Zanimalo nas je, ali glasba, ki jo predvajajo med bronho-skopsko preiskavo, res zmanjša bolnikovo tesnobnost in strah, zato smo opravili prospektivno, randomizirano študijo, v katero je bilo vključenih 200 bolnikov. Anonimni vprašalnik so bolnikom pomagale izpolnjevati medicinske sestre, ki so zapisovale tudi fiziološke parametre med preiskavo. Raziskava je pokazala, da glasba pomirjujoče učinkuje na bolnike, saj so preiskovancem, ki so med bronhoskopsko preiskavo poslušali glasbo, izmerili značilno nižje vrednosti krvnega tlaka in frekvence pulza, kot kontrolni skupini bolnikov, ki med preiskavo ni poslušala glasbe. S spremljanjem fizioloških parametrov so posredno dokazali pomirjujoč učinek glasbe na bolnike. KEY WORDS: music, patient, bronchoscopy Abstract - Bronchoscopy is one the most often used invasive methods in pulmology. It is most often used in diagnostics of pulmonary cancer. Before the proceedings, patients are usually scared and alarmed, they are afraid of the method itself, possible pain and the results. Patient's fear and anxiety are managed with the help of different anxiolytics. One of the most important parts of the process is the preparation of the patient for the proceeding which often takes the form of written instructions or oral explanation. In KOPA Golnik, the patients are shown a videotape of the proceeding. During the proceeding, the patient is calmed by a relaxed approach of the staff and clear instructions about possible complications. Professional literature abounds of data that music during invasive proceedings affects patient's sensations in a positive way, diminishes fear and enhances his cooperation during the process, as well as prevents certain complications during the process and afterwards. We tried to find out whether music during bronchoscopy really diminishes anxiety and fear. In order top find out, a prospective, randomized study was carried out which covered 200 patients. The anonymous questionnaire was filled in with the help of the nurses who also took notes of physiological parameters during the proceeding. The research study revealed that music has a calming effect on the patients: patients who listened to music during bronchoscopy had much lower blood pressure and pulse than the control group. By measuring physiological parameters, calming effect of music on patient's sensations has been indirectly proven. Uvod Bronhoskopija je najpogosteje uporabljena invaziv-na diagnostična in terapevtska metoda v pulmologiji (1). Omogoča postavitev dokončne diagnoze pljučnega raka (citološka in histološka analiza odvzetih vzorcev), oceno lokalne razširjenosti pljučnega raka in predvideni obseg operativnega posega (2). Zaradi enostavnosti preiskave se večino bronhoskopij opravi z upogljivim bronhoskopom v lokalni anesteziji (1, 3, 4). Neposrednemu pogledu je dostopen bistveno večji del dihalne poti kot s togim bronhoskopom. Zapletov ob preiskavi je malo, preiskava je za preiskovanca enostavnejša, omogoča enostaven odvzem številnih vzorcev, zahtevnost preiskave za standardno delovno ekipo je manjša. Marija Petrinec Primožič, dipl. m. s., Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (KOPA), Bolnišnica Golnik (tel.: 041 712 704, marija.petrinec@klinika-golnik.si) Štefan Duh, dipl. zn., KOPA, Bolnišnica Golnik Martina Košnik, dipl. m. s., KOPA, Bolnišnica Golnik prim. Nadja Triller, dr. med., KOPA, Bolnišnica Golnik Damijan Eržen, dr. med., KOPA, Bolnišnica Golnik Pred bronhoskopijo mora biti bolnik dobro psihično in fizično pripravljen. Medicinska sestra pristopa k bolniku sistematično, ciljano in individualno odkriva njegove probleme in potrebe. Kljub dobri pripravi bolnika na bronhoskopijo je preiskava zanj še vedno stresna. Bolniki so pred preiskavo pogosto zaskrbljeni in prestrašeni. Zaskrbljenost in strah sta povezana z znaki osnovne bolezni, strahom pred diagnozo in preiskavo (teža preiskave, kašelj, dihanje, bolečina^) ter strahom pred neznanim in nepričakovanim (5, 6). Visoka stopnja zaskrbljenosti bolniku še dodatno oteži preiskavo. Zmanjšanje stopnje zaskrbljenosti pred in-vazivno medicinsko preiskavo lahko pripomore k večji sproščenosti bolnika in zmanjšanju možnih zapletov preiskave. V strokovni literaturi zasledimo različne metode, ki naj bi zmanjšale zaskrbljenost in strah pred invazivno medicinsko preiskavo in med njo. Poslušanje glasbe med preiskavo je ena izmed metod, ki naj bi zmanjšala zaskrbljenost in prestraše-nost bolnikov med preiskavo (7-11). Nekatere raziskave kažejo, da predvajanje glasbe med bronhoskopijo ugodno vpliva na bolnikovo dojemanje in zvišuje bolnikovo udobje med preiskavo, ob enaki farmakološki sedaciji. Glasba sprošča in pomirja, zmanjšuje bolnikovo zaskrbljenost in strah in se uporablja kot varen nefarmakološki protistresni ukrep. Glasba prodre v človekovo psiho in s svojim časovnim redom zahteva ali celo »prisili« bolnika, da svoje vedenje in doživljanje v določenem času spremeni in v njem vztraja, dokler glasba ni končana. Glasba živi v človeku, ki jo posluša. Glasba je organsko povezana s človekom, zato ima posebno moč - izzove lahko močno zbranost, prek katere človek lažje in hitreje najde stik s samim seboj - z nezavednim v sebi. Sporočilo glasbe lahko sprejemajo ljudje z različnimi stopnjami izobrazbe (12). med preiskavo poslušalo glasbo, 107 bolnikov je predstavljalo kontrolno skupino. Anonimni vprašalnik so bolnikom po predhodni razlagi pomagale izpolnjevati medicinske sestre. Splošni podatki so bili zapisani (spol, starost, stopnja izobrazbe, indikacija za preiskavo, postopki med bronhoskopijo). Premedikacije pred preiskavo niso prejeli. Predvajanje umirjene, sproščujoče glasbe po izboru preiskovalcev (medicinske sestre, zdravnik) se je pričelo z vstopom bolnika v preiskovalnico in zaključilo po odhodu bolnika. Vse preiskave so bile opravljene z upogljivim bronhoskopom Olympus T40, v lokalni anesteziji, leže na hrbtu. Bronhoskop je bil uveden skozi nos ali usta. Bolniki so med preiskavo prejemali 2 litra kisika na minuto ali več, tako da je bila saturacija kisika nad 90 %. Pri vseh bolnikih smo med preiskavo spremljali saturacijo kisika, zabeležili čas trajanja preiskave. Krvni tlak in frekvenca pulza sta bila izmerjena pred preiskavo in takoj po njej. Težavnost preiskave so bolniki ocenjevali od 0 do 10 (0 = enostavna, 10 = zelo naporna), z uporabo vizualne analogne skale (VAS). Obdelava podatkov Podatki so bili obdelani z računalniškim statističnim programom SAS 8.02. (PROC UNIVARIATE, FREQ, TTEST) Numerične spremenljivke smo s pomočjo univariantne analize testirali na normalno porazdelitev in nato primerjali s pomočjo t testa. Kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo testa hi-kvadrat ali Fisherjevega natančnega testa. Vrednosti t ali hi-kvadrat za katere je bila vrednost P manjša od 0,05 smo upoštevali kot statistično značilne (signifikantne) razlike med skupino z glasbo in kontrolno skupino. Namen raziskave Na oddelku za endoskopijo dihal in prebavil Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije Bolnišnice Golnik smo v zadnjih petih letih pripravili določene aktivnosti, s katerimi želimo bolnike na bron-hoskopijo čim bolje pripraviti ter izboljšati njegovo sodelovanje med preiskavo in omogočiti, da bi bila preiskava za bolnika čim lažja. V letu 2004 smo izvedli raziskavo o učinku glasbe na bolnika med bron-hoskopijo. V prospektivni randomizirani študiji smo proučevali vpliv glasbe na bolnika med bronhoskopijo z upogljivim bronhoskopom. Preiskovanci in metode V raziskavo je bilo vključenih 200 bolnikov, naključno razporejenih v dve skupini. 93 bolnikov je Rezultati V raziskavo je bilo vključenih 200 odraslih bolnikov, naročenih na bronhoskopijo z upogljivim bron-hoskopom; 93 bolnikov je med preiskavo poslušalo glasbo, 107 bolnikov je predstavljalo kontrolno skupino. Značilnih sprememb med obema skupinama v starosti, spolu, izobrazbi, indikaciji za bronhoskopi-jo, času trajanja preiskave in o posameznih odvzemnih metodah med bronhoskopijo ni bilo (Tab. 1, Tab. 2). Razlike so se pojavile v fiziološkem odgovoru bolnikov (Tab. 3). Krvni tlak in frekvenca pulza ob zaključku preiskave sta bila značilno nižja pri skupini pacientov, ki je med preiskavo poslušala glasbo. Občutki bolnikov o težavnosti preiskave, ki so jo ocenjevanli z vizualno analogno skalo, se med obema skupinama (skupino bolnikov z glasbo in kontrolno skupino bolnikov) niso razlikovali, zato med rezultati niso posebej predstavljeni. Tab. 1. Značilnosti obeh skupin bolnikov. Skupina Kontrolna z glasbo skupina Statistika (n = 93) (n = 107) Moški 64 77 Ženske 29 30 X2 = 0.24, d.f. = 1, P = = 0.63, NS Starost 58.6 ± 14.9 59.6 ± 14.5 t = 0.5, d.f. = 193, P = 0.62, NS Izobrazba Osnovna, poklicna 44 54 Srednja 37 43 Fakultetna 12 10 P = 0.40, NS Indikacija Hemoptize 12 16 za Kašelj 3 2 bronho- Patološka rtg slika pljuč 68 72 skopijo Ostalo 14 12 P = 0.12, NS Cas trajanja preiskave (min) 12.7 ± 6.5 11.9 ± 6.0 t = 0.88, d.f. = 189, P = 0.38, NS Težavnost preiskave, po oceni bolnika 4.6 ± 2.5 4.6 ± 2.6 t = 0.08, d.f. = 196, P = 0.93, NS (VAS) po preiskavi Tab. 2. Odvzemne metode med bronhoskopijo. Skupina z glasbo (n = 93) Kontrolna skupina (n = 107) Biopsija/krtačenje 22 25 Biopsija /TBNA 16 19 Eksploracija 14 15 Biopsija/BAL 15 17 Krtačenje 10 9 Biopsija/TBNA/krtača 9 12 BAL 5 8 TBNA 2 2 Legenda: TBNA - transbronhialna igelna aspiracija, BAL - bronhialna alveolarna lavaža Tab. 3. Fiziološki parametri: krvni tlak (sistolični in diastolični) in frekvenca pulza pred in neposredno po bronhoskopiji pri skupini bolnikov, ki je poslušala glasbo in kontrolni skupini. Skupina Kontrolna z glasbo skupina T test df P (n = 93) (n = 107) Pulz pred preiskavo 86.2 ± 16.0 89.4 ± 18.8 1.28 198 0.20 Pulz po preiskavo 87.7 ± 14.4 92.7 ± 17.4 2.25 197 0.03* Sistolični pritisk pred preiskavo 146.6 ± 21.5 148.7 ± 25.4 0.64 198 0.52 Sistolični pritisk po preiskavi 142.9 ± 21.9 149.6 ± 22.4 2.13 195 0.03* Diastolični pritisk pred preiskavo 80.9 ± 12.1 82.1 ± 14.3 0.74 198 0.46 Diastolični pritisk po preiskavi 77.6 ± 12.8 82.3 ± 12.7 2.61 194 0.01* * vrednosti označene z zvezdico so značilno (P < 0.05) različne. ena od metod, s katero lahko zmanjšamo strah in zaskrbljenost med endoskopsko preiskavo. V naši raziskavi smo ugotovili, da je imela skupina bolnikov, ki je med preiskavo poslušala glasbo, izmerjen značilno nižji diastolični in sistolični krvni tlak in pulz ob zaključku preiskave, kot kontrolna skupina bolnikov. Zato lahko rečemo, da glasba znižuje stopnjo zaskrbljenosti in strahu med bronhoskopijo. Bolnikove ocene o težavnosti preiskave seveda ne moremo enačiti z oceno stopnje tesnobnosti oz strahu. Stopnjo tesnobnosti oziroma strahu smo posredno ocenjevali s spremljanjem fizioloških kazalcev. Razprava Bolniki, pri katerih je potrebno opraviti bronhosko-pijo, so običajno zaskrbljeni in prestrašeni. Prepričani smo, da z dobro informiranostjo (ustna in pisna razlaga, pogovorom z osebjem na endoskopskem oddelku, ogledom video posnetka preiskave) bolniku znižamo raven zaskrbljenosti in strahu. Kljub dobri pripravi bolnika na bronhoskopijo je preiskava zanj še vedno stresna. Že v uvodu je povedano, da je glasba Sklep Raziskava je pokazala, da ima glasba pomirjujoč učinek na bolnike, saj smo preiskovancem, ki so med bronhoskopsko preiskavo poslušali glasbo, izmerili značilno nižje vrednosti krvnega tlaka in frekvence pulza kot kontrolni skupini bolnikov. S spremljanjem fizioloških parametrov smo torej posredno dokazali pomirjujoč učinek glasbe na bolnike. Rezultati raziskave potrjujejo v uvodu naštete trditve, da je glasba ena izmed metod, s katero lahko zmanjšamo strah in tesnobnost bolnikov med invazivno preiskavo. Menimo pa, da glasba ne vpliva pomirjujoče samo na bolnike, temveč tudi na osebje (medicinske sestre in zdravnike), kar pa bi bil zanimiv predmet katere od bodočih raziskav. Od januarja 2004 na oddelku za endoskopijo dihal in prebavil Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije Bolnišnice Golnik med bronhoskopskimi preiskavami predvajamo sproščujočo glasbo. Mnogi bolniki po opravljeni bronhoskopiji rečejo: »Poslušal sem glasbo in bilo mi je lažje.« Literatura 1. Šorli J, Eržen D, Triller N, Papler B. Upogljiva bronhoskopija. Endoskopska Revija 1998; 3: 111-3. 2. Kecelj P. Bronhoskopija in zamejitev pljučnega raka. Endoskopska Revija 2002; 7: 36-9. 3. Debeljak A. Bronhoskopija. Diagnostične metode v bronhoskopiji. Zveza slovenskih društev za boj proti raku Ljubljana 1996: 30-3. 4. Triller N, Debeljak A, Kecelj P et al. Smernice za bronhoskopijo z upogljivim bronhoskopom. Endoskopska Revija 2002; 16/17: 3-21. 5. Johnson JE, Morrissey JF, Leventhal II. Psychological preparation for an endoscopic examination. Gastrointest Endosc 1973; 19: 180-1. 6. Simons RJ, Baily RG, Zelis R et al. The physiologic and psychological effects of the bedside presentation. N Engl J Med 1989; 321: 1273-75. 7. Dubois JM, Bartter T, Pratter MR. Music improves comfort level during outpatient bronchoscopy. Chest 1995; 108: 129-30. 8. Bampton P, Draper B. Effect of relaxation music on patient tolerance of gastrointestinal endoscopic procedures. J Clin Gastroen-terol 1997; 25 (1): 343-5. 9. Colt HG, Powers A, Shanks TG. Effect of music on state anxiety scores in patients undergoing fiberoptic bronchoscopy. Chest 1999; 116: 819-24. 10. Hayes A, Buffum M, Lanier E, Rodahl E, Sasso C. A music Intervention to reduce Anxiety prior to gastrointestinal procedures. Gastroenterology Nursing 2003; 26 (4): 145-9. 11. Chan YM, Lee PWH, Ng TY, Ngan HYS, Wong LC. The use of music to reduce anxiety for patients undergoing coloscopy: a randomised trial. Gynecologic Oncology 2003; 91: 213-7. 12. Celarec V. Muzikoterapija pri alkoholikih. Glasilo društva onkoloških bolnikov Slovenije 2001; 16: 1318-207.