GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljddstva.	Glas Svobode.	ODAS SVOBODE 8LOVENIC WEEKLY Devoted To The Interests O»
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
“OD BOJA DO ZMAGE”! ^		^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 9.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOffice at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 26. februarja 1909. Leto Vlil.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 21. febr. Deželne šole v Bosni se bodo pozaprle, da se prostor naredi za avstrijsko vojaštvo. Ta odredba bosenske vlade je značilna za sedanji položaj! Ukaz je bil izdan, vse šole izprazniti in pripraviti za nastanitev dohajajočih vojakov, kateri se iz države na meje pošiljajo.
Iz uradnih strank se zatrjuje, da so te odredbe samo iz previdnosti za vsak slučaj, a da ni nobene nevarnosti o vojni.
Iz Rudapešte v svet raztrosena vojna poročila, se v tukajšnih merodajnih krogih, kot neosnovane zanikujejo. iPred začetkom prihodnjega meseca se sploh ne pričakuje kakšna izprememba v položaju med Austro-ogrsko in 'Srbijo. Zatrjuje se. da nameravajo velesile skupno posredovati v poravnavo diferenc med obedvema deželama.
V	Pragi in drugih čeških mestih se po odredbi deželne vlade "hišne preiskavo vršijo pri čeških voditeljih nacijonalnih socijalis-tov. Vlada hoče dokazila imeti o izdaji domovine in o zvezi agitatorjev z srbskimi zarotniki v Belgrado, kateri izpodkopavajo disciplino med vojaštvom, da zamere vspešno mlado-češko zvezo vničiti
V	Jungbunclavi so eeške-naci-jonal-socialistične voditelje zaprli, ker se jim je baje dokazalo, da so voiake na upor in beg ščuvali.
Rusija.
Petrograd, 23. febr. Car Nikolaj je z reskriptom odredil, da se finski deželni zbor razpusti in nove volitve z 1. junijam vršijo.
Do tega koraka je dala povod kritika, z katero je predsednik Svinhufvud carjev prestolni govor pri odtvoritvi deželnega, kritiziral in carjevo politiko1 ožigosal. Deželni zbor je bil že prrpred svarjen, da naj bo previden pri odgovoru na prestolni govor; sva-ritev se je opirala na neko določbo ustave. Neoziraje se na svarilo je predsednik omenil neko kontrolo od strani Rusije na finsko postavodajo, ter izjavil, da se je car Nikolaj pregrešil proti ustavi in kršil pravice Pinlandske.
Petrograd, 23. febr. Štiridnevni kongres “ revolucionarne stranke nacijonalni.h socialistov.” se je završil. Obravnave so se vršile pred' očmi policije, vzlic vsem varstvenim pripravam, katere je policija priredila v zvezi pogreba velikega kneza Vladimira.
Stranka je oddelek socialrevo-lucijanarcev, ter ima nalogo kmete pridobivati. Sklenilo se je, da ni potrebno med kmeti proti carju govoriti.
Petrovgrad. 23. febr. 16U dni trajajoča kolera je včeraj 10.000 žrtev zahtevala.
Vsled kolere umrlih znaša 3928 in najvišje dnevno število je bilo 444, a najmanje 9.
Petrograd, 22. febr. Izvozna trgovina pojema dan za dnem. Leta 1908 je bil skupni promet za 1596.3 milijonov rubljev, tedaj za 94.4 milijonov manj, kot prejšnje leto. Posebno izvoz se je močno zmanjšal, za celih 10 odstotkov!
Darwin.
Darwinov stoletni rojstni dan so tudi 12. t. m. sla vili po vsem civiliziranem svetu. NevenljivK) slavo si je pridohil Darvvin s svojimi deli o postanku vrst in o razvoju človeka v boju za obstanek in potom prirodne izbere. Klerikalci iga sovražijo iz dna duše. ker poleg njegovih utemeljenih naukov me morejo obstajati njihovi neutemeljeni.
Nemčija.
Magdenburg, 22. febr. Na Labi se je led zajezil, kar je povzročilo grozno povodenj. Po približnji cenitvi znaša povzročena škoda že sedaj $2.900.000.
Draždane, 22. febr. Bivši Venezuelski predsednik Castro, se namerava v domovino podati in tam kot zasebnik živeti.
Že pred tedni je poslal tozadevno pismo na sedanjega predsednika Gomeca, a ni še dobil odgovora.
V Venezueli je Castro obtožen zarote nameravanega umora sedanjega predsednika.
Francija.
Parts, 23. febr. “Policija je prepovedala, da se ne sme tukaj nadalje obglavljati.” to je bilo v nedeljo na oknu neke gostilne citati. Odkar je v Franciji zopet vpeljana smrtna kazen, je dotični oštir neko miniaturno guilotino na okno postavil, kjer je vsaki gost, koji je čašo piva ali vina popil, lahko v idil kako' se obglavlja. Obglavilo se1 je punčico (pupo) v navzočnosti drugih pup katere so predstavljale državnega pravdni-ka, krvnika, priče itd. '“Moja o-brt je bila izvrstna, dokler ni policija prepovedala reklamo”, je rekel gostilničar.
Iz tega je razvino kakšna besti-jalna krvoločnost v francoskem ljudstvu tiči, a tolažiti se moramo s tem, da drugod tudi ni boljše.
Listnica uredništva.
V. in L. Skubic. Vaš zagovor oapram “Proletarcu” priobčimo prihodnjič, premalo prostora danes. To- velja tudi za vse ostale cenjene dopisatelje. Oprostite! Ko bo list dvakrat na teden — na veselje Proletarčevih denuncijan-itovi — izhajal, kar bo kimali, potem bo* ložje.
Na vsa vprašanja članov in društev S. N. P. J. odgovarjamo, da vsak lahko sam razvidi da smo resnico pisali, ker se nam ni nič izpodbilo. Zavijanje dejstva, stvar prav nič ne predrugači; pripravljeni smo pa za vsak slučaj, ker. imamo gradiva, in še kakšnega, čez glavo.
Zadeva denuncijantov okrog “soseda izza; plota” napram “Gl. (Svobode” je bila vsled sklepa o-(krajne seje z dne 21. t. m. prestavljena. pred eksekutivni odbor ;na dan 25. t. m. o stvari poročamo n at ač n eje pozneje. — Za v rt n ik o v klub (!) je, sklenil, da “Glas. Svobode” bojkotira. Grozno za nas, siromak! Toda, mi jim bodemo že 'bojkot pokazali!!
Književnost.
Tretji letnik ‘Svobodne Misli’ prvo številko za januarij smo prejeli s vsebino: “Nagovor, Svobodo,miselnost in- nravnost, Razvoj razmerja med cerkvijo in državo v Avstriji. Pismo iz Rima”, itd., 16 strani v 4ff obliki. Pri,poročamo “Svobodno Misel” vsi m napredujočim rojakom. Za Ameriko stane celoletno 4 Kr. ozir. 85 centov ter izhaja vsaki mesec po enkrat.
Naroča se lahko potom nas, ali pa neposredno pri uredništvu “Svobodne Misli” Praga — Vinogradi. Češko —■ Austria — Europa; kamor se naj tudi cenjeni rojaki- z dopisnico obrnejo, kateri so sc na “Sv. Misel” naročili a (morebiti ne dobili, ali da so se preselili.
POZOR!
¡Slovenci živeči okoli Pullman; 'V tej bližini se nahaja lota, katera se proda pod ceno, zaradi odhoda v staro- domovino.
Več se poizve pri lastniku Anton Mladiču, 937 Blue Island Ave. ■Chicago, 111.
RAINEY GROZI Z DOKAZILI.
Panamski škandal v ospredju.
Iz Washingtona se piše: Izjava novo izvoljenega predsednika Tafta v Madison, Wise., “da ameriško ljudstvo se nima zapeljati pustiti z praznimi frazami in puhlimi govorancami v kongresu”, je posebno kongresnega poslanca Raineya iz Illinoisa razburila, ko misli da Taftove besede so bile napram njemu naperjene, ker je on v govoru o Panamskem škandalu omenil William 'Nelson Croimm-wella, Cihas. P. Tafta in druge “odlične Amerikance.” “Ne Taft niti drugi možje še niso odgovorili, na moje obdolžit ve”, je Rainey rekel. “Jaz zamorem dokazila doprinesti za moje obdolžitve, da hočejo gotove osebe Panamsko republiko oropati, in jaz bodem dokaze doprinesel, kakor hitro bodo oni ljudje z napadi proti meni prenehali.” O onih, kateri so Cromwella in Charles P. Tafta zagovarjali, pravi Rainey, da so te osebe prikladno našle, Cromiwellu in drugim dobro spričevala dati, vzlic temu da se za “graftorn” skrivajo. Načrt prekopa ne bi bil nikdar napadal, marveč samo pokazal, kako da si z malovrednimi sredstvi .vrednostne gozdne kraje in železniene koncesije v Panami, pridobiti nameravajo. “Jaz ne bodem odpuščanja prosil, v mojem zaključnem govoru,” je Rainey nadaljeval, “in jaz se ne bodem ne pri Taftu1, C-romvvellu, predsedniku Obaldia iz Paname ali pa pri drugih ljudeh opravičaval. ”
Raineyeve obdolžitve proti o-baldia so bile silno senzaene. On je bil dejansko obdolžen izdajstva domovine, kar je imelo' za posledico, da je Panama pri državnem oddelku protest vložila in zahtevala da Rainey svoje obdolžitve, oziroma izvajanja prekliče. To se je zgodilo v nekem pismu državnega tajnika Baeon na poslanca Arosemena.
Plemenski boj.
Omaha, iNebr. 22. febr. Požigi v grškim delu mesta South Omaha, se nadaljujejo. Policija je bila vsa po konci, ker se je bilo bati napadov na Grke. V južni Omaki je policija posamezne razgrajače zaprla, in policijske jetnišnice so bile prenapolnjene. Okolu 50 Grkov je dobilo na policiji zavetišče in 400 jih je odvedla na varne kraje.
Policija i.n požarna hramba 'trdite, da rabuke so kriivi na shodih državni hujskajoči govori. Pozno v noč je daviala osredna policija v Omahi poročila o napadih na ino-zernce, večinama Ruimiunce in Italijane, katere se je pomoloma za Grke imelo. Razburjenost je bila skrajna, ko so domačini opazili da so Grki oboroženi. Pri spopadu so se ženske ¡med domačine mešale in jih hujskale n,a tujce.
Council Bluffs, la. 22. febr. Policija je 300 pribežočim Grkom zavetišče dala, kateri so vsled rabuke iz South Omaha pobegnili.
Dayton, Ohio, 22. febr. Tolpa moških in fantičev se jie pred prodajalno slaščic Grkov Peter Johnson in Tomas zbrala., ter vlomila in v prodajalni vse razbila. Tudi streljalo se je, vendar pa ni bil nihče zadet.
$150 za moža ozir. očeta
je plačala 23. t. m. M o non železniška družba sorodnikom nekemu svojemu, uslužbencu po imenu Frank Grechulski, katerega je u-bilo v Hamond, Ind. ravno ko je premikalnik prestavljal. Sorodniki so druižlbo tožili za $5,000, a so se ravno preti obravnavo pogodili za sto petdeset dolarjev.
Ameriška mornarica se je povrnila.
Old Point Comford, Va. 22. feb. Iz svetovnega popotovanja domov se vračajoča 'ameriška flota bojnih ladij, je bila danes tukaj navdušeno sprejeta. Predsednik Roosevelt, kateri je bil pri od-piovlbi dne 16. decembra 1907 navzoč, je bil danes na ladji “Mayflower” ter pozdravil, vračajoče.
,— ¡Se ve, ta “špas” 'je preko 26 milijonov dolarjev stal, a doma pa milijone brezposelnih gladu u-mira; s tem denarjem bi bila vsa beda pri kraju.
Roosevelt rimski častni občan?
Rim, 20. febr. Rimski župan Ernesto Nathan (Žid) je sklenil, da sie nameravana podeljitev častnega občanstva rimskega mesta, Theodorju Rooseveltu, sedajnemu predsedniku Zdr. držav ne podeli, 'ko potuje na lov v Afriko skozi Italijo. Ta častni čin je bil Rooseveltu namenjen v priznanje velikodušne pomoči za časa potresa v Siciliji in Kalabriji1.
Signor Nathan1 je prišel še pravočasno do prepričanja, da ko so vse države in dežele vse storile v pomoč, kar so mogle, tako se ne sme izjema delati.
Ako se bo Roosevelt, odločil, da bo v Rimu govor držal, tako mu pripu sti Sign or Nathan primerno dvorano. (Škoda; ako bi bil Roosevelt častni občan večnega mesta, bi se potem imenoval: Theodore Roosevelt Signor de Macca-,roni ; res škoda !)
Prekomorska vožnja dražji.
Se,verao-iNe.mški-Lloyd je za medkrovni prevoz v New York na poštnih parnikih za osebo voznino v znesku 10 M. ali 11 Kr. 60 v. povzdignil. Pod raženj« prevoza se opira na naval izseljencev, katerim se mudi V obljubljeno deželo ameriško.
Delo.
Marion, 111. 22. febr. Dva moška sta ubita in veliko škode je povzročila eksplozicija v Egyptian Powder Mill. Vzrok nesreče še ni znan.
Boston, Mass. 22. febr. Št raj -kujoči klobučarji so lepo zmago dosegli. Tovarna Lamson & Hub-hard katera 300 delavcev vposlu-je, se je zvezi odpovedala in u-nijsko pogodbo podpisala. Ker je to največja tovarna v mestu, tako pomeni ta korak toliko, kot da je štrajk končan. Pričakuje se, da hode kmali tudi ostale tovarne tej sledile, ker tovarniška zveza nem,ore zadostno štrajkokazem dohiti; kar jih dokaj jezi. Zmaga se pripisuje st rajnemu, boju za u-nijski znak, katerega je bojevala unija in pripadajoča strokovna društva.
'New York, 22. febr. Izključitev 'delavcev, katero so odredili 32, k židovsko-pekovski zvezi pripadajoči “bosi”, je hitro svoj konec inašl-a. Vsi pekovski bosi, razven dveh, so z unijo mir sklenili. J. ■Stark, predsednik bos-zveze je bil prvi, koji se je z delavci pogodil in brzo so mu drugi sledili. Okoli -300 pekov je pričelo zopet delati.
ŽENITEV.
Mladenič, ,-24 let star se želi seznaniti z deklico od 18 do 24 let v svrho ženitve,, katera na.j ®i že bode* »Slovenka ali Nemka in da je vešča pisave in računstva ter ob eneim tudi domačih del.
Naslov pove : John Batich, Box 487, 'Claridge, Pa.; komur na.j se pošiljajo pisma im slike.
Rojak, kateremu ei včeraj da? “Glas Svobode”, da je citai, je dames pripravljam, naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
DEŽELNI ZBOR IN ŽENSKI POSLANCI V COLORADI.
Denver, Colo. 22. feb. — 9 Vsak dolar kolikor jih Andrew Carnegie ima, so- izprešami iz človeške krvi v Homestead, Pa. in sedaj skuša podkupiti s svojimi krvavimi milijoni, na videz pošteno pridobljenimi”; tako je 19. t. m. govorila gospa Alma Lafferty, ledi-na poslanica tega spola o debati resolucije, ki naj bi opravičevala profesorje deželnih univerz, da bi sprejemali peozijo od Carnegie'-ja.
“Ali je to tiste vrste vzgled, katerega si mii želimoi postaviti pred naše mladeniče in mladenke, povzdigovanje bogastva?” je nadaljevala.
: “Eden izmed najbolj poniževalnih prizorov kar sem jih še Videla v svojeim življenju, se je pred' menoj pojavil, odkar sem postala članica, te legislature. Neki viseočiliški' profesor je pričel k meni im mie na, kolenih prosil naj vendar odneham z opozicijo. Gentlemen, nikar ne pripustimo to orjaško deželo Colorado stopiti v krušno vrsto, ampak volimo proti tej, za. nas in celo deželo sramotilni resoluciji.”
Predlog gospe Lafferty proti resoluciji je podpiral Mr. Hene-han, kateri je rekel pri1 nadalj-n,emi utemeljevanju tega predloga, da je rojen v Pennsylvaniji, in ¡da torej ve iz osebnega opazovanja o dvomljivi1 metodi, po kateri je Carnegie prišel do tolikih milijonov. — In vendar je bila resolucija sprejeta,
Naraščaj prebivalstva v Združenih državah.
—	Število prebivalstva v Zdr. državah je bilo leta 1850 23.191.-876, leta 1860 31. 443. 321, leta 1870 38.558.371, leta 1880 50.155.-783, leta 1890 62.622.250 in leta
1900	76.303,387. V tern letu cenijo governerji, da. bo ljudstvo v vseh državah 89.770.000.
—	Mesto New York ima 4.353,-461 prebivalcev, od tega odpade na Manhattan in Bronx (stari New York) 2.580.420, in na Brook, lyn 1.470.361 oseb. London z pred mestji ima 6.581.372 prebivalcev.
—	Ameriški predsedniki Lincoln, Garfield in McKinley so- bili zavratno umorjeni. Lincoln je bil ustreljen 11. aprila 1865, koj po nostppu drugega uradnega fr-mina; Garfield, tudi ustreljen 2. julija 1881 v prvem letu njegovega ¡predsedništva in je umrl 19. septembra istega leta; a McKinley je bil ustreljen 6. septembra
1901	in je umri 8 dni po zločinu.
NARODNO DRUŠTVO ŠT. 1.
S. N. P. Zveze v Chicagi, lil.
Naznanja, da bo redna mesečna seja v nedeljo dne 18. febr. t, 1. ob i/22 uri popoldan v dvorani g. Stasnija 650 Blue Island Ave.
¡Prosi se, da se vsi člani seje zanesljivo vdeležijo. Odbor.
(Op. ur. Zaradi pomanjkanja prostora, objavimo nove pristopile elane in društva prihodnjič.)
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ..............   50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron.
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	S 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018.50 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske i-o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St., New York 6104 St, Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohie
\
Strahovalci dveh kron


_^\i
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
ja;jii; PRVI DEL.
XIV.
Za dragega pa. meni ni,
Ko to, kar tebe mal skrbi: Za tvojo Židan o gospo,
Ki tako mlada vdova. bo.
Narodna.
Oblpno kričanje je pozno ponoči prebudilo Kržana iz trdnega spanja. Planil je pokonci. “Pomagajte, pomagajte” je slišal klicati, potem je vse utihnilo. Kržan je v največji naglici oblekel kar je bilo najpotrebneje, vzel svoj nneč in hitel iz sobe. Najprej je odprl sosedno sobo, kjer je spala Leonora. V sobi je gorela borna luč, Leonore pa tu ni bilo.
Zdaj se je zopet culo klicanje ‘ ‘Pomagajte, pomagajte! ” Glas je prihajal od zunaj in Kržan je hitel po stopnicah na dvorišče in tam šel v smeri, odkoder je čul klicanje. Ker se je ta glas slišal zdaj s te, zdaj z druge strani, je Kržan domneval, da je Panigaj odvedel Leonoro in jo namenoma vodi zdaj na to, zdaj na drago stran, da bi preganjalce premotil in jim vzlic Leonormemu klicanju utekel.
Po dolgem brezuspešnem beganju po njivah, travnikih in vinogradih, je Kržan pri slabem luninem svitu ugledal begajoče človeško bitijie. Pognal se je za njim in dohitel — Leonoro.
—	Milost, milost, prizanesite mi, je zaječala Leonora in se od onemoglosti zgrudila na tla. Nikar me ne umorite!
—	Miene se ni treba bati, je dejal Kržan in,pomagal Leonori na noge. Prišel sem. da Vas branim.
—	Ah, vi ste, plemeniti gospod, je vzradoščeua vzkliknila Leonora. Zahvaljen bodi bog, ki Vas je poslal meni na pomoč. V prvem trenotku Vas nisem spoznala in sem mislila, da me je dohitel grof Panigaj.
Leonora je bila od strahu in beganja tako izmučena in upehana, da jo je moral Kržan držati, sicier bi se bila .zgrudila. Naslonila se je na njegove prsi in si s solzami- o-lajšala srce.
—	Ne-bojte se, milostiva gospodična, jo je tolažil Kržan. S svojo glavo vam jamčim, da se vam grof Panigaj več ne približa in svojo čast Vam prisegam, da mora grof Panigaj plačati s smrtjo, kar Vam je storil.
, Kržan je govoril s tako' neizprosno odloenosto in samozavestjo, da Leonora ni dvomila, da grofu Panigaju kmalu1 odbije poslednja ura. Prestrašila pa se je misli, da bi morala 'biti priča groznega boja in zato je jela prositi Kržana, naj opusti to misel in naj beneški sodniji prepusti kaznovanje.
—	Ne, gospodična, to je nemogoče, je izjavil Kržan. Pokoril sem se vaši .želji sinoči in vas s tem. spravil v smrtno nevarnost. Zdaj mi morate dovoliti, da ravnam po svoji glavi. Pojdiva na ATaren kraj, kjer bodete lahko počivali, med tem mi pa povejte, kaj se.je zgodilo.
Leonora je opiraje se na Krža-novo roko šla počasi s svojim rešiteljem nazaj proti vasi.
—	Panigaj je še sinoči izvedel — kako, mi ni znano — da sem bila v vaši sobi. Umljivo je. da se je tega prestrašil. Komaj šem se od vas vrnila v svojo sobo in zaklenila vrata za seboj, je že prišel in me poživljal, naj mu odprem, Nisem mu odgovorila na vprašanje, kaj sem^ri vas iskala, niti mu odprla. Slutila sem pa, da moram: biti oprezna in da mi preti nevarnost. Vsled tega sem legla vsa oblečena na postelj in nisem ugasnila luči. .Spanec me je proti moji volji vendar prevzel, a spala senu nemirno. Naenkrat sem zaeula ropot pri oknu in zagledala Panigaja, ki je, stoječ najbrž na lestvi, odpiral od zunaj okno. Pobegnila sem iz sobe na dvorišče
in ker je bilo to odprto, sem neprestano kričaje tekla na polje in od tod kakor brez uma begala, dokler me niste vi našli.
—	Le eno mi je žal, plamenita gospodična, je dejal Kržan, da ne b. m mogel Panigaja pred smrtjo prisiliti, da bi se z Vami. poročil.
—	Tega tudi ne bi hotela.
—	Mislimi, da bi potem bili vsaj prtd svetom rehabilitirani. Vdova pa bodete pravzaprav tudi tako, če tudi brez cerkvenega blagoslova, A zdaj ni več časa izgubiti. Spremim vas v krčmo in potem obračunam „s ’Panigajem.
Prišedši v bližino vašiee gostilne je Kržan naletel na svojega^ rluigo Tomo, ki je, držeč v vsaki roki ien samokres, prežal na vse strani, da bi zopet zaslišal klic “pomagajte”.
—• Ah. milostivi gospod, kako sem vesel, da vas zopet vidim! S temi. besedami je Tom.o pozdravil svojega gospodarja in pri tem mahal s samokresoma okrog sebe, da so krog njega zbrani vaščani strahoma in kričaje bežali na vse strani.
—	Slišal sem klicanje im ker vas ni bilo v sobi. sem vas šel iskat, je nadaljeval Tomo. Tako rad bi poskusil samokresa, če sta zakaj. Če je treba koga ustreliti, ko j meni povejte, milostivi gospod.
—	Le spravi za sedaj samokresa, je ukazal Kržan. Morda jih boš prej rabil, nego misliš.
—	Saj komaj čakam na to, je odgovoril Tomo. Toda — kaj se je pravzaprav zgodilo?
—	Iščem človeka, ki je storil hudodelstvo in ki ga hočem za to kaznovati.
—	Potem grem z vami. Dovolite mi, da jaz tega hudodelca u-strelim.
—- Ne, Tomo, ti ostaneš pri tej gospodični in jo boš čuval. Če se kdo približa in hoče gospodični kaj storiti, ga takoj ustreliš. Si-li razumel?
—	Razumel sem že, ne veseii me pa nič, je Smerno odgovoril Tomo. Zdaj, ko imam dva samokresa in bi je lahko poskusil, pa naj čuvam pri gosposkem dekletu, to res ni nič.
Leonora se j;e med tem molče oklepala Križanove roke, tako zaupno, kakor da ji je mnogoleten znanec, prijatelj ali ljubimec. Verovala je vanj, v njegov meč in neustrašenost. a čim dalje ga je gledala, toliko večja je postala njena skrb, da bi se Kržanu v boju z grofom Panigajem znala zgoditi nesreča.
—	Gospod, jie šepetaje prosila Kržana, dovolite, da gre vaš sluga z vami. Panigaj je nevaren nasprotnik, ker je lokav in mu je vsako sredstvo dobro. Zame se ni treba bati. Z menoj se tudi ne more nič več zgoditi. Onečbščena sem in s tem obsojena, da stopim v samostan in da tamkaj končam svoje dni. Zaradi tega bi bilo tudi najbolje, da sploh pustite Panigaja pri miru. Saj ni vredno, da bi svoje roke onesnažili s krvjo takega človeka, moje sramote pa bi s tem tudi ne spravili s sveta.
—	Panigaj bi pobegnil in drugod zopet lahko storil tako hudodelstvo. Naj umrje. Če pa ostanete sami v gostilni — saj lahko prenočite v krčmarjevi sobi — potem bo res bolje, da gre moj sluga z menoj. Poštenega nasprotnika se ne bojim nobenega, pred nepoštenim pa mora biti človek o-prezen.
Kržan in Tomio sta «premila Leonoro v hišo, kjer jo je krčmarica vzela v svojo sobo. Tomo pa je šel v Kržanovo sobo po samokresa. Povrnil se je ves zbegan:
—	Milostivi gospod, je vzkliknil, v vaši sobi sem našel na tleh štiri, tolarje. Ali ste jih vi izgubili, ko ste se oblačili.
—	Ne. je prestrašen odgovoril Kržan. V naglici sem pustil ves svoj denar na mizi.
—	Na mizi ni ničesar, ne denarja ne samokresov.
Kržan se je tako prestrašil, da mu je zastala sapa. Potem pa je iztrgal Tomu luč iz rok in hitel v svojo sobo. Zakričal je jeze in žalosti kakor ranjen lev, ko je videl, da je rez izginil ves denar in tudi samokresa. Ko je tat v naglici mašil denar v svoj žep, mu je najbrž zdrknilo nekaj tolarjev iz rok in te je bil našel Tomo na tkh.
Kržana je* to popolnoma potrlo. Nemo je sedel na svoji postelji in obup mu je legel na srce.
—	Kdo je tat? je vprašal Kržan po daljšem molku in kar sam odgovoril na svoje vprašanje: Ali Panigaj sam, ali eden njegovih lakajev. Panigaj je sledil ubegli gospodični in se najbrže kje zunaj skriva. Lakaje njegova pa sta me gotovo videla, ko sem tekel iz hiše, in sta to priliko porabila in me okradla.
—	Tako bo in nič drugače, je pritrdil svojemu gospodarju Tomo. Ker pa midva lahko na konjih zasledujeva Panigaja in njegova lakaja, jih gotovo zasačiva in sedaj bi moral Panigaj najprej šteti denar in potem šele dati glavo.
Kržan in Tomo sta sklenila, da gresta takoj lovit grofa Panigaja Le toliko se je še ponudil Kržau v svoji' sobi, da se je popolnoma oblekel. Ko je pa s Tomom stopil na hodnik in pogledal na dvorišče. je mislil, da ga- je zadela strela z jasnega. Z dvorišča so namreč odjezdile štiri osebe. Panigaj na Kržanovem konju, Leonora na Tomovem konju, lakaja pa na svojih konjih.
—	Z bogom, hrabri moj branitelj. je zaklicala Leonora. Pani-eraj je lopov, a jaz ga ljubim.
— Z bogom, je kričal Panigaj in zadovoljite se s kljusetoma, ki sem ju zamenjal za vaša konja.
In kakor veter je tatinska dražba zdirjala v mlado jutro.
Kržan ni vedel, se mu li blede ali je vse to resnica, kar je videl. Stal je nepremično na odprtem hodniku. £>iti ganiti se ni mogel. Tumo je v tem. slučaju hitreje mislil kakor njegov gospodar. Čim je videl Panigaja na Kržanovem konju in Leonoro na svojem konju, je vedel, pri čem, da je in kako lopovstvo se je zgodilo. V tistem,■ trenutku pa je tudi že zdirjal po stopnicah in se z neverjetno naglostjo zapodil za tatinsko družbo.
Nekaj minut po Tomovem odhodu se je zdelo Kržanu, da je slišal strel. To ga je vzbudilo iz njegove okamenelosti. Boječ se, da je Tomo postal žrtev svoje zvestobe, je Kržan pohitel iz hiše in na polje, a tu je že ugledal Toma, ki je
jako počasnih korakov in vidno potrt se vračal proti krčmi.
—	No, kaj je bilo? je vprašal Kržan, ko je dospel do svojega sluga.
—	O, nič posebnega, je odgovoril Tomo. Videl sem. da konji hitreje dirjajo kakor jaz.
(Dalje prihodnjič.)
Navodilo kako prihraniti denar
je: Vloži del Zaslužka vsak teden ali vsaj vsak mesec enkrat pri
Industrial Saving Bank
in zapomni si:	Pri nas postrežemo
vsakemu bodi revež ali bogatine.
Poslovni čas je od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Ob sobotah še od 6.—8. ure zvečer Premoženja nad pol milijona dolarjev.
652 Blue Island Ave.
POZOR!
Ne devaj denar v banko z 3% obresti, ker nobena ni varna.
Slovenci, kateri imate denar,kupite prve intabulacije na posestva 20-40% posojila kar posestvo stane .
Z 6% OBRESTI
bolj varno in zanesljivo kakar drž. bondi
Rabi se takoj $300 za dobo 5 let na posestvo vredno $1000
$500 ”	”	5 ”	”	”	vredno $1,200
$400 ”	”	3 ”	’’	”	vredno $1,000
Obresti se plačujejo 2 krat v letu. — Vse intabulacije vredu, brez centa stroškov, se pošljejo na poljubno banko.
vk.

F. GRAM, Naylor, Mo. |

4
#
4
4
4
4
4
4.
4-
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4*
4*
4*
4
4*
4
4
4
4*
4*
4
4*
4?
4*
4
4*
4
4
4*
4
4
4
4
4
4
4*
4*
4»
4*
4*
4*
4*
4*
4»
4»
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podrtižnlca
0104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
4
*4
4
4*
4
4
4
4
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
fko si neDjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) Služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
I
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico/' Obrcati teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
lažno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izber^ jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-vom*“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,* da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4-687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.*'
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

Tuj gost.
Človeška družba je neizmerno bogata postala. Od dne razcvita kapitalistične produkcijske oblike se je ogromno množino blaga izdelalo, to je materijelnega in duševnega blaga, kakoršnega niso vse prejšne razvojne dobe vst-va-rile. Kaki siromaki so bili kulturno napredujoči narodi n. pr. Grki in Rimljani napram bogastvu nasitil dandanašnjimi kulturnim naro domi; celo bogastva in razkošnost razpadlih staroveških orijenta.1-skih držav, o katerih nam bajke pripovedujejo, se -ne more primerjati z ogromno množino premičnega in nepremičnega blaga, ktere-ga se v sedanjem času producira.
In vzlic temu ni bilo ne poman-kanja ne revščine, ne Uboštva ne bolezni^- ne lakote in ne obupnosti v tako groznem obsegu, kakor je danes. Človeški rod je že obilo-lcrat hude čase prestal; včasih je bilo viditi, kot bi bil poginu izročen, in skoraj vsako ljudstvo ima v svoji zgodovini dobo propada, gospodarstvonega in političnega zatona., toda nikoli se ni zaton razširil na celotni kulturni svet, vselej je bil le eden ali drugi narod prizadet, kateri je razpadel — poginil, medtem' ko so drugi gmotno in kulturno kviško šli. A danes je pa stvar taka, da se nadloga in revščina po vsem civiliziranim svetu razprostira in ravno tam najgroznejše divja, kjer bi ju najmanje pričakovali ali pa iskali, pri visoko razvitim kulturnim ljudstvu Evrope in Seveme-Ame-rike, ali pri jednem teh narodov kjer svojo pri borečo roko na razvoju, jekleno drži, n. pr. Anglija v Indiji.
Kje pa tiči vendar to ogromno bogastvo? Od kod potem ta ljudski stok in to tarnanje, ta splošna beda, ta Golgata človeštva?
‘,V.se je vzel neki tuji gost” — se cit a v- eni grozno-lepi pesmi, in statistika potrjuje to. Doba za-sebno-kapitalistične oprave prinese s seboj, da se ogromne množine blaga, katerega človeški razum in moč proizvaja, v roke posameznikov stekajo in pretežna masa ljudstva, proizvajajoči in vstvar-jajoči delavci in delavke, vedno bolj obožajo, vedno bolj stradajo, do lakote, v polnem pomenu besede. Tuji gost, koji vse vzame in revnemu delavcu nič ne pusti, se Imenuje kapital, in njiegovo slepo vdano spremstvo, to so voditelji modeme razredne-države.
Kamorkoli se ozremo, v Anglijo, v Francijo, v Nemčijo, v Avstrijo, v Švico in tir v Ameriki; povsod je na tisoče milijonarjev in "na stotine miljarderjev Van-derbilti in Gouldi v Ameriki, Rothschildi, Bleiehroder, Stumm in Sehwarzenbergi v Evropi, zraven pa milijone proletarcev in sto-tisoč^ brezposelnih postopačev, stokajoča in trepetajoča masa, k.o-ja po grižljaji! kruha hlastne, kateri raz mize bogatašev pade.
Čez 100 ameriških bogatašev posedujejo po 20 in več milijonov dolarjev, to je, po sto in več milijonov kron.v
Pred leti' je umrl Jay Gould; tisti je zapustil 1760 milijonov dolarjev ali 8760 milijonov kron. Mož je v mladosti krave pasel. Pozneje je postal eden izmed modemih roparjev in si je na podlagi modernega pravosodnega pojma toliko premoženja naropal da bi se od tega lahko*več kot ¡en milijon , ljudi zadostno preživelo. Nek drug patentirani ropar, si je naropal 1660 milijonov dolarjev, to je 3120 milijonov kron; Mac-kav je bil vesel, ki si je eno milijardo skupaj nagrabil; J. P. Jones je nekoliko zaostal; on si je “samo” 480 milijonov dolarjev ali 2400 milijonov kron “prištedil”.
In tako bi še lahko celo vrsto “poštenjakov” našteli, kot Rockefeller, Morgan, C a rn egi e itd.
In kakor tukaj v Ameriki jih je tudi v Evropi nekaj takih pri-viligiranih požeruhov, koji pridelke celih krajev skupaj nagrabijo in v njih skladiščih nagromadijo. Potem se postavi razredna država nočpih čuvajev pred skladišča, ter jih bistro čuva, da ne bi iz-
stradan, izmozgan in vsled glada do obupnosti pritiran proletarec željo dobil, po medu, kterega je on skupaj nanosil, nekoliko pokusil. Brez da bi se bili dela udeležili, rase bogastvo tem finančnim zmajem neskončno in s tem tudi njih moč, katera dan na.dan za milijone neposedujočih nevarnejši postaja. Resnično, tuji gost je strašna prikazen. Kako gre to? Gosp. Carmegie je n. pr. pred 23 leti 46.000 dolarjev v njegove livarne in jeklarne kot podjetni kapital vtaknil. Od tega časa so Carnegiie-jeva podjetja malenkost
60.000.	000 dolarjev čistega dobička vrgla: Tedaj podjetni kapital 46.000 dolarjev, čisti dobiček
60.000.	000 dolarjev in vse to v 23 letih . . . In še ni dosti! V poletju 1802 so izjavili ravnatelji podjetja, delavcem, da» jim ne morejo nadalje dosedanje plače plačevati. Toda delavci si niso pustili plačo zmanjšati očigled na milijone, katere so opi pridelali. Posledica je bila da so bili delavci odslovljeni, tovarne zaprte in s plačanimi morilci zavarovane ter stražene po vsili pravilih vojnega obleganja, to se reče, da so streljali na one, koji so v potu svojega obraza ogromno bogastvo skupaj nagromadili. Ako že ne pojde v Evropi z najetimi morilci,, imajo pa tudi kapitalistu prijazne vlade z dobrimi in zanesljivimi sodniki1, hrabre žandarje, pretkane vabilu e-ovaduhe; in ako kapitalistične tlačanske trdnjave nimajo dovolj prekopov in obramb, tako je v gosposki zbornici, v državnem zboru, v kabinetni in policijskih pisarnah dovolj ljudi, kateri radovolj.no kapitalu zavarovalni zid zgradijo, kadar sestradani proletarci kruh in deto zahtevajo.
Mi vidimo tukaj, kako se na eni strani vse ljudsko bogastvo v posest pojedincev steka, medtem1 ko se narodi vedno bolj in bolj pro-letarizirajo. Tuji gost trga sad dela, za-se, in njegov gostitelj, delavno ljudstvo, strada in pomanjkanje trpi, dela, premišljuje in se prizadeva, da iz dela nove iznajdbe in vrednosti, — in vse, vse to pripade koneeno tistemu, koji ni za stvar prav nič storil.
Ali ne upije to do neba?!
In vendar jih je še veliko, kte-ri to grozno krivico, to usodepol-no nasprotje ne vidijo, ali pa vidi-ti nočejo, koji še ta nori red z vsemi pripomočki zgovornosti in fizično močjo zagovarjajo in branijo. Le ti ne pripoznajo da so si lastni grobokopi', oni ne čutijo, kako silno nad človeštvom grešijo in ne umejo globočino žaljitve človeškega dostojanstva.
Res je! Mi ljudje smo daleč jo prinesli. Mi srno blisk omejili, da nam naše stroje goni, da nam naše besede in voljo preko oceana nosi in da je naš nemi suženj. Mi smo silo ognja in vode ukrotili, gore predblbli in prepade premostili, da ni nikakoršnie ovire med narodi, tostran in onostran planin, tostran in onostran morja. Toda kar nam ni' bilo možno, je: Svobodo si priboriti! Namesto, da bi bili srečni o zmagi čez razum surove sile, moramo se pritoževati zaradi izgube svobode, ker nismo umeli tudi sebičnost in lakomnost pod zakon razuma vkloniti, obvladuje in tiranizira nas, in stori iz premagovalca sveta, čredo tarnajočih, vzdihajočih in stokajočih sužnjev.
Današnji parni1 stroji po vsem svetu nadomestujejo preko tisoč milijonov človeških moči, tedaj štirikrat toliko, kot imamo zdravih, za delo sposobnih in močnih delavcev. Ni verjetno, da nimamo sedaj veliko za delati, ni več treba stradati in tudi se nimamo več za pritoževati? Ja, če bi bili tudi v tem zmagali, ako bi mi umeli tudi sebičnost uničiti, znali bi dane« ponosni in srečni biti. Medtem morajo naši zdravi, za delo sposobni delavci pri strojih več delati, morajo pri strojih stradati, mora se tudi1 žena poleg, moža pri stroju ubijati in celo olroci se morajo v jarm stroja vpreči. Kar bi moralo nam; v blagoslov biti, kar bi nas osvobodilo in oprostilo, je vsled tujega gosta nam v oroklet-stvo; sprevrže se v tiranstvo in
zasuženje delavca, kajti stroji so mu vse, vse iz rok izvili. Ja, vse je vzel tuji gost. Hiša in njiva, delavsko orodje, čas in delopust, njegovo gospodarstveno svobodo, vse sliši tujemu gostu. Le ta je delo v verige vkoval In njih no-sitelji so do strojnega dela ponižani. On, delavec, nima več za misliti in ne občutiti, kajti on je le del stroja, on, z njegovo ženo in z njegovimi otroci vsi so del stroja, in potem naj bodo srečni in. zadovoljni? !
Ali, on ja mora ! On mora še svojo usodo blagrovati, ako vidi one tisoče, kateri po cestah in u-licah postopajo, v mestnih kotih se stiskajo, pod mostove in v jarkih prenočujejo, oni tisoči, katerim so stroji celo oropali pravico do življenja, — brezposelnim . . .
Živa norost je na dnevnem redu. Pred ne dolgo časa so tu v Ameriki stroj izumili za spravljanje bombaževine, kateri od do sedaj. 800.000 vposlenih delavcev 760.000 nepotrebnih stori. Kaj bo sedaj ž njimi? Kdo jih bo preživel?
In tako se nadaljuje, ne samo tukaj v Ameriki, temveč tudi tam v Evropi1; lahko se reče, ni dno brez novega stroja in ni dne brez pomnoženja brezposelne bede.
Strah in groza obide vsakega človekoljuba, ko premišljuje te dejstva. V vzhodnji Švici so izumili vezilni stroj na paro, kateri preti vsemu tamošnjemu prebivalstvu, da ga spravi na beraško palico, kajti stroj je mojstersko delo tehnike, ženialna iznajdba. Do smrti prestrašeno meščanstvo zaradi imenitne proslave človeškega izuma, se je takoj ^svetovalo ter so kupili stroj in dotične patente, da so ga v shrambo postavili, to se reče, da so ga javnosti prikrili. Resnično, dejstvo je prežalostno, da bi se morali smejati. Tukaj je stroj, kateri tisočero vtrudljivo mehanično delo, katero duh izmrcvari, bistrost očesa pokvari in život uniči, konečno o-svobodi, in tam se bliža režoči glad in njegov zvesti spremljevalec, — smrt. Ali ni resnično zasmehovanje, da gospod sveta se mora tresti pred lastno močjo?
Tako ne more in tako ne bo več dolgo šlo. Konec mora biti tej blaznosti! Kviško možgani! Kviško srca ! Breznačrtni in nagli produkciji katera tja v en dan vstvarja in vse kar se proizvaja in ima prometni znak, se mora gotova meja storiti. Produkcijska sredstva morajo v splošno posest preiti in produkcija se mora pametno organizirati. Namesto brezmiselne in podeče neumnosti mora premišljeno delujoča pamet stopiti in pravica vladati v razdelitvi dela, v razdelitvi delavskih proizvodov, kakor tudi v razdelitvi dolžnosti in pravic. Kakor nam se je posrečilo, vso zemeljsko oblo objeti s pametnim sistemom prometnih naprav, železnic, paro-brodstva, pošta in brzojav, tako mora in se tudi bo posrečilo sistem ustvariti, kateri1 bo vso delo, pa tudi' ves užitek pravično razdelil. Na tem naj veleumi sedaj-nosti svojo moč in zmožnost poskusijo in na to na.j ves proletariat z vso svojo močjo deluje. Potem bodemo zapodili od nas tujega — gosta !	—y—•
John 0. Hruby
589-591 So. Centre Avenue Chicago, III.
»*>«*
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
NAJNIŽJE CENE“««
8@“ Najsolidnejše blago“©8
C- G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte

POZOR ROJAKI! . POZOR ROJAKE!
SLOVENSKO PODJETJE!
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prva in edina slovenska tovarna za izdelovanje
NEOPOJNIH PIJAČ
P°P> gingerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčmariji in sploh rojaki podpirajte slovansko podjetje.
Za društvo:
JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik
1838 St. Clair Ave., N. E.,
Telefon Cuy. Central 5473
Cleveland, O.
F. J. Skala Sc Co.
Česko-Slovanska Banka
318-320-322 zap. 18- ulica, Chicago.
Zastopstvo plovnih družb:	Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antwer-
pen, Havre, Liverpool in Southampton. javni notarijat:	Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de-
narne zadeve v stari domovini.
Nadzorujejo m izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank.
Odajo v najem, blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje in dragocenosti. Najemščinapredala začelo leto samo $3.oo
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
£jemu pustiš od nevednih zobo-' zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šiinonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah 'samo od 8.—10,
ure dopDladne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Í
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
____________weekly_______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja-------------
ZA AMERIKO:
.	Za celo leto...........51.50
za pol leta............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, lLL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
^	»231
‘PROLETAREC” IN GLASILO
S. N. P. J.
Sosed izza plota, kateri se bombastično nazivlje Proletarec in kateri hoče po vsej sili Slovencem v glalvo vbiti, da edino on je tisti list, kateri bo proletariat rešil in slovensko ljudstvo pripeljal iv o-bljubljeno deželo. Res je da bi lahko nekaj storil za prosveto, toda vieliko ne, ker mu naročnikov manjka, in da mu jih manjka si je kriv — sam. Njegova pisava in ton prekaša vse podlosti, poln zavijanj, laži in obrekovanja, kar kaže da listu manjka značajnih u-redmikoV in pa take ki znajo logično misliti ter morajo biti •— značajni. Značaj diči vsakega človeka, in gospodom okolo Proletar-,ca pa ravno ta biser manjka! In taki ljudje naj bi ljudstvo, maso vodili ? Pojdite no! Niti Culuka-fri se ne bi dali voditi od njih, kajti oni imajo več značaja, kot pa le ti maroderji. Za danes nam ni na tem, da bi se z minulostjo teh ljudi pečali. — akoravno so neštetokrat M. V. Kondu predba-civali, da je bil svojeas cow-boy, — saj kravji pastirji morajo značajni biti, —> danes se gre za to, da si jih ogledamo, kakoršni so v sedanjosti.
Pred vsemi pribijemo, da vsi u-redniki okolo Proletarca, kakor stoje in sede, značaja nimajo in da ;ne vedo 'kaj pišejo, ter skrpu-cajo vse v povprek, samo da je nedolžni papir poln, in da se ljudje ‘‘pitajo” z vsem, samo s poštenem in stvarnim čtivom ne. Da je to resnica, evo Vam dokaze:
“¡Proletarec” št. 74. (po vesolji e mi potopu z dne 16. tm. piše pod nadpisom “Glas Svobode” dobil brco,” ter razpravlja na široko in dolgo o nekem “fantu” na maškar adhi veselici •društva “Slovenije” št. 44 Č. S. B. P. J. Vsak pameten človek bo vprašal, kaj pa ima “Glas Svobode’’ z maškaradam veselico opraviti da bi “brco” dobil? Ako je bil črkostavec na veselici kot maškara opravljen kateri je predstavljal Glas Svobode, in bila obleka, iz listov Gl. Sv. narejena; in to ne z morebitnim namenom koga izzivati, ali pa celo z našo vednostjo, je vse povedano. Toda gospodom “ m ar ode r-jem” je bilo dovolj, da sedaj vpije “Glas Svobode” je dobil brco. 'Mi samo toliko povemo, da niti “Glas Svobode” ni dobil brce, niti črkostavec Victor Skubic, kateri vam “poštenjakovičem”, bo v prihodujemi “Glas Sv.” po zaslugi odgovoril, a pripomniti nam pa je, da je bil V. S. Skubic v nevarnosti, da ne bi bil od Proletary čevih maroderjev napaden, kar je od njih kaj tacega za pričakovati bilo, in zato je g. Klobučar Skubica varoval.
Dolgo vez laži, sklepa “Proletarec” “To je dobra brca — in teh pride še mnogo, mnogo! Kadar narod sodi, takrat deli nezna-čajnežemi klofute in brce. — Tako je pra)v!” Res* je, tako je prav, samo to je i*azlika. da brce in klofute dobivajo in jih bodo še v bodoče izdatneje dobili na te se znajo zanesti.
Sicer pa le ti miaroderji nekaj o narodu kvasijo, Kaj vraga, pa ne da bi se b kakšnemu narodu prištevali, ko ja vsak količkaj prevdarn človek ve, da so izvržek človeštva, “v olik o mm en Vogiel-frei”!	V
Slovenska Narodna Podporna Zveza
P
Chicago
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave-JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str.
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik; B, J. DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi ▼ Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave, Chicago, III.
Tedaj M. V. Konda je patentirani lažnik, ker je tv “Glas Svobodi” pisal, da društva S. N. P. J. dolgujejo $2000!
"Vi ste res zreli za v norišnico, ali pa iz hudobnosti nočete resnico pripoznati. Mi smo v 6. štev. pisali med drugim: “Te jednotne terjatve niso majhne, temveč znašajo, kakor smo informirani, okrog $2000, med katerimi je društvo “Slavija” št. 1 z svoto $06.00 dolga všteta.” Vidite Vi pajaci tako srno mi pisali in važni stavek smo tu podčrtali, da naši cenjeni čitatelji vidijo s kakšnimi lažnji-(vimi zavijači imamo opraviti.
Poivdarjamo, da naše informacije imamo od verojetnih mož, ko-jim vsi IProletarčarji niso vredni da Ibi jim praih raz čevljev 'brisali. I11 pa, ako prav da niso društva $2000 Jednoti dolžni, marveč samo $754.04 kar nam je tudi prav; kaj pri vragu pa stvar predrugači, ker smo le trdili da jednotni •nčvvni niso pravilni in ne verojet-ni? Ali morebiti so’ bili verojetni in pravilni, ko se jie vsota — po Vašem — $754.04 med prijemke stavila namesto med terjatve?! Se ve za take računarje kot ste Vi bi bilo prav. a za jednotne člane pa ni prav! Računi so falzificirani in nimajo niti trohice verojetno-sti! Razumete Vi humibugarji ?! To ste delavski prijatelji, da Vas je sam vrag vesel! Vi hočete, da Vam bi slovensko ljudstvo slepo verjelo! Kaj pa še! G. Kržeta za gl. tajnika, “Proletarca” pa za jednotno “Glasilo”, potem bo vse prav! Ne bo kirnha iz te moke!
Ker smo pa že pri tem, naj še omenimo, da dolg društva “Slavi ja” št. 1. z $96.00 je vendar resničen, ker ne oporekate. Ali kaj vraga ste pa delali, ko ste ja ravno pri tem društvu večinoma vzorni gospodarji in Proletarčevi privrženci, pa imate dolg a pred letom dni* je bilo nad $400.00 v blagajni? Ali imate krizo, da je denar prešel, a še dolg imate ? To je vse uzorno gospodarstvo, in takem ljudem naj bi se tuj denar zaupal? Brrr!
Račune, račune, g. Krže pravil-ue! Potem ne bo potreba se k ‘ ‘ delavskem prijatelju” zatekab in glrsilne račune popravljati. Člani zahtevajo od “Glasila” katerega plačujejo, resnico o stanju, ne pa da se “Proletarec” v stvari vtika, da pomaga z Vami vred člane Jednote slepiti!
G. Zavertnika pa vprašamo zakaj ni ko j zinil, ko je v idil* da jduiotni računi niso praivrini?
Ali je čakal, da smo ga morali zdramiti iz spanja “krivičnega”? Ja gg. Zavrtnik in Krže, to sta mojstra, toda gledali jim bodemo na prste!
iSedaj pa podprimo še našo trditev da gospodje maroderji okrog Proletarca o ‘kaki logiki niti pojma nimajo.
“Proletarec” je vže neštetokrat rjul da M. V. Konda ima nenasiten žep, ter grabi denar od naročnikov vkup, in vse je kazalo, da Konda je kapitalist, a sedaj pa na enkrat pišejo ti topoglavci da Konda laže,.samo da sebe. Mayerja in svojo družino preživi In pa še končuje: “Bomo videli, če jo bo.” Ali niste bedaki, ko sami ,‘sebe po zobeh bijete?! K.i“ je Vaša logika? Vaša pamet in Vaš razum o logiki! Oh, to je Vam pač španska vas, kojo ste se učili v enajsti šoii pod mostom na Vrhniki! Kaj ne?!
Pa tudi v tem se vdamo; naj bo po Vaše; ne bo šlo da bi Konda z lažmi preživljal sebe. svojo rodbino in pa Mayerja, to tudi ne misli, a Divemo Vam gospodje po-štenjakobiči, da Konda ne bo šel ne živo srebro izneverjati, ne skab-smodke prodajati, ne knjige iz Dunaja naročavati in ž njimi pobegniti v Ameriko brez plačila, on ne bo z lažmi za Gregorčičev spomenik nabrani denar v Gorico odpošiljal, kateri je še danes v nekem žepu tu v Cbicagi, in a-ko bo Ko,nda, dolgove začel delati — to se reče nesramne in sleparske dolgove — tedaj tudi ne bo Kondu za hrbtom' nobeden klub kateri bi zanj dolgove plačeval. Vidite, taka je stlvar in ako hočete da jasneje govorim, se zna zgo-
diti. Vi možakarji, zlezite pod klop, če ne bo padalo moraličnih klofut po Vaših piškavih lobanjah, da jih bo vrag vesel.
Mayer, se z takimi vzornimi “0-bersocialci” ne meni; smrad mu je prevelik, koji iz vas puhti, a pravi da ima izborno zdravilo za take paglavce.
Sedaj pa nekaj o “Glasilu” S. N P. J.
V jednotnem “Glasilu” z 15. febr. č it a mo iz Clevelanda, O. “Izjavo”, da je nadzorni odbor, jednotno blagajno katero ima v rokah g. Fr. Korce, pregledal in da je vse v redu, in da naša poročila iz Clevelanda, da se ondot govori o poneverbi $400.00 jednot-nega denarja od strani A. Benedika niso vtemeljena.
Mi smo lojalni dovolj, da odkrito pripozna-vamo da nas veseli če ni res kar smo poročali o Clevelandskih govoricah. A vseskozi je pa pravilno, da se je blagajna pregledala., ter se s tem člane nekoliko pomirilo in govorice p° Clevelandu raz sveta spravilo. Pri tem nam je pa pripomniti da ton v “Izjavi” bi se moral nekoliko in še precejšno drugači rabiti. “Glas Svobode” ni nič trdil, nasprotno. in poročal je edino kaj da se v Clevelandu govori. V tem smo pa bili v toliko več opravičeni, ker nismo poročila samo od e-nega poročevalca dobili marveč od treh različnih a poročila so bila jednaka. Tedaj smo storili le našo dolžnost, kot vestni časnikarji, da bi pa želji nadzornega odbora vstregli in mu naše poročevalce izdali, to pa obžalujemo, da želje ne moremo vstreči, ker je uredniška- tajnost sveta stvar, zamore se pa nas tožiti, če smo komu krivico storili.
•S pripombo k omenjeni “Izjavi” se pa ne moremo udomačiti; za to se obrnemo do g. Kržeta in prosimo za pojasnilo, kako on to misli, da je vsaka izneverba izključena. Gosp. Krže, Vi to trdite da članom1 zopet po Vaši navadi pesek v oči mečete. Poivsod kjer se z denarjem posluje, je poneverba mogoča, in ker je to mogoče zato so nadzorniki. Da je to istina je dokaz afera z g. Klobučarjem. Tam je bilo tudi v*se v redu, računalo se je dan na dan, računal je celo vsegavedni in vsega-zmožni Vaš ožji svetovalec g. Zavrtnik, vse je bilo vredu, “Izjave” so to trdile, izročil Vam je g. Klobučar kolikor ste naračunali in od njega zahtevali, a mi smo pa prišli na to, da vsi Vaši računi niso za nič in “Izjave” lažnjive, ter je sedaj primankljaj preko $700.00, a za natančno svoto pa še sami ne veste.
1 Tedaj nikar ne trdite, da poneverbe so nemogoča, in ne slepite člane s takimi budalosti.
Tudi bi Vam svetovali da z Vašimi izrazi “Glas Svobode-” laže, Konda laže itd. bolj štedlivo ravnate, kajti mi smo našo kritiko v dostojnem, in stvari primernim tonu pisali, a Vi niste v celoti niti pičico ovrgli, tedaj kdo laže? Mi ali Vi?!
Vi odgovarjate “na vprašanja raznih društev, (tudi nas popra-šujiejo.) da ako br kaj res bilo, kar “Glas Svobode” piše, tako bi se v prvii vrsti chicaška društva oglasila.” Vidite tudi o tem neresnico trdite! Ravno to je nao-pak, toda ktera se pa naj zglasijo in proti Vami nastopijo? Ali “Sla-vija” kjer ste Vi in Vaši “Proletarčevi” privrženci v večini, ter manjšino takoj izključite če se Vam po robu postavi, kar dokazuje že to. da je šlo od društva “Slavija” čez 50 članov odkar ste Vi in Vaši pajdaši na krmilu. Nekaj jih je izostalo, ker se niso dali terorizirati, nekaj pa je k drugimi društvam prestopilo. “Vitezi” so srečni da manj ko je mogoče o Vas slišijo, a imate jih pa tudi pod komando, in tretje društvo “Slovenski Dom”, tja ste poslali nekaj Proletarčevih zgagarjev, da zdražbo delajo in so si dokaj v laseh. Tedaj ne slepiti!
Toliko za danes, a da nam čas pripušča, Vaše “Glasilo” prečita-ti. se bodemo še nekoliko pomenili.	,	,
DRUŠTVO “SLAVIJA” ŠT. S. N. P. J. IN PA “GLAS SVOBODE.”
Da je veliko, veliko ljudi, ko-jim je bog pamet zmešal, to 'bo na e obče znano, ne bo pa znano, da je kar pri enemu društvu toliko članov kateri imajo namesto možgan pravcati gips v svojih bulicah, da zamore brezmejno nori predlog sklepčen postati. Tega se pač nismo nikdar in nikoli nadejali in mislimo da ga ni para pod milim solncem.
Cenjenem čitateljem bo še znano kaj da smo v “Glas Svobodi” št. 7. o aferi A. 'Benedik & Korčo v Clevelandu. O. pisali. Nobeden razsodni človek ne more trditi, da smo koga natolcevali, ali pa da je bila naša pisava, taka-, da bi se moralo med vrsticami kakšno natolcevanje misliti in naj si bode to na g. Korčeta ali pa na koga druzega, in toliko manj, ko nismo tistega kalibra, da bi slepe miši lovili, marveč pišemo kakor nam vest napoveduje. In glej ga vraga! Pri društvi “Slabija” št.
1.	S. N. P. J. se- dobijo taki učenjaki (?!) da zamore jo tudi tisto citati, kar ni pisano in na kar človek niti ne misli*.
Dobili smo z ozirom na naše poročilo, in mislimo da tudi na našo kritiko, v št. 7, “Glas Svobode” klobaso, katero smo mislili prvi trenotek v koš poriniti; toda pravočasno smo se spomnili, da je predpustni čas in vseh norcev god. torej privoščimo našim cenjenim čitateljem nekoliko zabave in smeha.	J K
Klobaso podamo dobesedno in brezpopravka, katera se glasi:
“Slovensko Narodno Podporno Društvo ’’Slavija”, št. 1. Chicago, 111. 14. febr. 1909.
Cenjeno uredništvo Gl Sv!
Ker iv št. z dne 12. febr. t. 1. poroča- “Gl. Svo.” po ovinkih, da je glavni blagajnik S. N. P. J. Fr. Korce vsled poneverjanja, katerega je izvršil G. A. Benedikt baje na premoženju G. Korčeta ob $400 jednotinega denarja, poživljamo urednika “Gl. Sv.” da zapiše brez opazk zavijanj, jasno in določno, da je jednota v resnici odškodovana za $400. da je G. Korče prekratek za omenjeno svoto denarja.
Ako uredništvo “Gl. Sv.” noče tega zvršiti, potem smatramo vse članke dne 12. febr. t. 1. v Gl. Sv. v ti zadevi neresnične, ki nimajo druzega namena kot omajati zaupanje članov v glavni odbor S. N. P. j.
Sklenjeno na seji dr “Slavija” št. 1 14 febr, 1909 da se dopošlje ta sklep “Glasilu” “Proletarcu” in “Glas Svobode”
(Pečat) Mike Skočir tajnik.
To jih imate! Le ti bedaki hočejo nam diktirati, kaj da. moramo pisati! Ta je pa lepa, kakoršno zamorejo edino le največi tepci si izmisliti, in mi bi bili g. tajniku Skočirju zelo hvaležni, ako bi nami naznanil, kdo je tisti oberbe-diakovič. ki je tozadevni predlog stavil in pa v takšni obliki, potem pa tudi, da nam naznani tiste šti-rinogate in sive živali, ko so “za” glasovali.
Sicer pa smo radovedni, kedaj da je g. Korče, naprosil in pooblastil bedake pri dbuštvu “Slavija” št. 1, da se zanj: poteguje. Naše
volj pameten si od nas zadoščenja poiskati, ako smo njemu krivico storili. Ob enem pa pričakujemo od g. Frank Korčeta, kot blagajnika S. N. P. J., da kot poštenjak nam naznani:	1. Je Ji društvo
“Slavijo” št, 1. S. N. P. J. v Chicago, 111. pooblastil, da se tisto za njega* poteguje in 2. Se li on, g. Korce, strinja s sklepom omenjenega društva in pa posebno z o-bliko sklepa ? Mislimo, da nam ni potreba na lojalnost g. Korčeta a-pelirati in to tem. manje, ko je cela akcija rogoviležiev pri društvu “Slavija” št. 1. zanj poniževalna in naravnost sramotrna.
V tej zadevi ni to danes naša zadnja beseda, moramo pa, ta drugo odložiti zaradi poman kanja prostora in za sedaj g. Skočirju samo svetujemo, da nam ne pride več s tako budalostjo.
OBVESTILO!
Slovenski kmetje, gospodarji in Slovenke pozor! Ravnokar je izšel bogato ilustrovami cenik v slovenščini, državno nadzorovanih trtnic, drevesnic in cvetličnjakov
v Herman in St. Louis, Mo. z tpodukom saden j a in ravnanja ter z opisom vsake vrste.
Opozarjam Slovence na senčnato drevje, lipe, kostanje i.t.d. vsib velikosti, in Slovenke pa posebno na raznovrstne in 'krasne rože in cvetlice. *
Vse ceneje, kakor kjer koli v Ameriki.
Cenik prosto in franco.
F. Gram, Naylor, Mo.
KJE STA.
Matija in njegova sestra Mari-ja Pavlin? On je star 32 a ona 20—2*1 let, doma od Žirovskega vrha, Fara Vrh, okraj Idrija, na Kranjskem. Zapustil je v Cla-ridge, Pa*, ženo in dva mala otročička v veliki bedi, ter s svojo sestro pobegnil. On je ibolj majhne in široke postave, črno-rdečkaste polti, ’podoben Italijanu in hitro* govori. — Sestra, kot druga žena je visoke rasti, 'belo-rdeČe polti-podolgastega obraza, kostanjave lase, debele utstne in ima 'zeilo odprte oči. Govori samo slovensko. Pobegla sta od tod 20. januarja 1909.
Prosim vse rojake, da .mi naznani takoj bivanje imenovanih, kdor to ve.
Katy Pavlin,
Box 381	Claridge, P»,
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
| Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”	”
Nadzorniki j II. nadzornik: JOSIP CULJKAR,	”	”
t III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL A MERŠEK, 824 Park A ve, Johnstown, Pa > II. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh,	Pa
| III. ” MARTIN PETRIČ,	”	"
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	”	”
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl, tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Porotni
odbor
DOPISI.
Cleveland, O. 17. febr. 1909.
Kot naročnik priljubljenega mi lista “Glas Svobode ”, namenil sem se tudi jaz pisati nekaj malega, kako se naši clevelandski .Slovenci zavedajo in kako da spl (ih napredujejo.
Imeli smo že v tem “svetem predpustu” razne veselice, igre, plese, itd. 'Da pa ne bom rabil preveč praznil fraz., preidemo k stvari:	•	_____
Dne 14. t. m. imelo je .Slov. izob. društvo “Triglav” koncert. Že na velikih lepakih, kateri so viseli v oknih gostiln in trgovin, videl sem takoj da bo nekaj izvanred-nega, kajti spored me je silno iz-nenadil. Vse druge posle, katere sem imel, .sem jih odložil, ter se podal k imenovanem koncertu.
Res pridem; v dvorano, terase malo naokolo ozrem. Tu vidim pevski meš. zbor “ISlov. Sokola”, zopet tam je bil pev. mož. zbor hrvask. društva “Prpsvijeta”; ter posebno veselje je bilo gledati živahno gibanje vrlih “Triglav-eev.” .— Kmalu se je dvignil zastor in bil je pričetek. Godba je igrala še precej precizno. Najprvo nastopil je /Triglav” in fcar se tiče njegovega petja, o tern še govorim ne. Z posebno lepo točka “Lunica” je nastopil meš. zbor “Slov. 'Sokola”. Omeniti moram, da pod sedanjem vodstvom g. Prim.. Kogoj-a izvršil so izvrstno svojo nalogo. Čast Sokolu!
Tudi'hrvatsko dr. “Prosvijeta” je dokaj dobro izvršilo svojo nalogo. ¡Po dolgem' premoru srno vendar ¡enkrat prišli do zaželjenega nam' plesa. Reči moram., da sem bil docela zadovoljen, ker v dvorani je bilo dovolj prostora za ples, kar pa je v drugem' oziru za, obžalovati, ker bilo je deževno vreme krivo in za.branilo da ni bila dvorana napolnjena. Udarili so že zadnjo “polko” in odpravil sem se domov. V tem hipu zaslišim glasovir, postojim še nekoliko, ker pričel se je koncert v nemškem jeziku (V.) z točko: “Noch einmal in meinem Leben” . . . Malo čudno pogledam in sram me je bilo samega sebe, kakor tudi navzoče rojake., kateri so takoj pobegnili, mrmraje iz dvorane, kakor bi za njimi gorelo. Do cela nervozen sem postal, toda vkljub temu postojim še za trenutek, misleč da stvar dovršijo. V tem. hipu' se sliši docela razburjeni glas: “Sramota! Sramota, čemu imate in nosite slovenske trobojnice na prsih? in prepevate navdušeno nemške pesmi! Izdajalci slovenskega naroda! ” Se ve da, niso ga . poslušali dalje, vdrli so proti njemu kakor k najhušemu sovražniku; psovali so ga po nemški, slovenski. latinski, španski in vrag zna v kakšnem' jeziku še. To vem da ¡Slovenci ,so bili vsi. Res revež se je nazaj umaknil, ker je bil sam. ter je čakal neustrašeno svojo usodo; se ve da, zgodilo se mu ni tako nič, pač preslišati je moral psovke, katere so najbolj metali trije, kolikor toliko po Ameriki .znani Z . . . mani. Že sem mislil da bo padalo., kajti ljudje so
bili kakor------no, kakor levi!
Prvi se je drl nad njim.: “Kdčf bo nam branil nemški pesmi peti,” stari je škripal s zobmi — kolikor
jih je imel, a najmlajši izmed teh je pa stal po vojaško, za vsak slučaj pripravljen; a kot pravi slovenski narodnjak, se ni dosti zmenil za komedjo. Tako se je završi-lo prvo dejanje.
Pri izpremembi je bila stvar dobro in hitro rešena. Čast onemu ko ji je imel vlogo “slinasti gospod”; ker pa on ni mogel stvar hitro dovršiti, prevzel je vlogo takoj drugi ter jo dovršil s pestjo po nosu! — Po tem se je pričelo zadnje dejanje, a žal mi je da nisem bil navzoč, pa kakor sem slišal, završilo se je z — jokom!! —
Tako je sedaj v Clevelandu, igra se vsako nedeljo, kako se zaključi je drugo vprašanje. Gorenje zadnje dejanje je trajalo do zjutraj.
Kolikor sem. že veliko lepega slišal o tej slovenski rodbini; bilo bi lahko drugače, ne pa blamirati samega sebe in pa celo društvo. Ni umestno, posebno sedaj v teh časih, ko imamo že ta,ko lepo zrcalo pred seboj.
Ako se pa hočete prepričati, kako se Nemci zanimajo za Slovence, se. lahko informirati pri kakem nemškem pevovodji in vprašajte ob priliki nemške veselice za slovensko pesem; dvomim kak odgovor bi bil
To zadostuj za da.neš.
Clevelandčan.
E.	Mineral, Kans.. 9. 2. 09.
Akoravno nas je precej .Slovencev tukaj se vendar malo kedaj, kaj črta v našem priljubljenem listu “Glas Svobode” od tukaj. No ja, pa saj kaj dobrega ni za poročati, o slabem pa nobeden rad ne piše.
Z delom gre še dokaj dobro, po večjem se dela vsak dan, toda kaj to delavcu-trpipu pomaga, ko se le umaže vsaki dan, zaslužek je pa le majhen in še to kar zasluži, bi bilo najbolje da bi kar hitro nazaj nesel v kompanijski š: or. To pa je menda zato tako. ker je predsednikom Zd. držav Mr. Taft izvoljen!
Rojaki pazite, komu da bodete dali glas pri prihodnjih volitvah; in zapomnite si pregovor, kateri pravi, da kdor konja lovi, mu o-vsa moli. Tako tudi le ti lopovi delajo in da humbug nikdar ne miruje.
'Toda za sporočiti imam. še nekaj zanimivega, pa bolj žalostnega.
Bilo je že v začetku meseca septembra 1. 1., ko se je podal eden tukajšni družinski oče na delo vesel in zdrav; toda nesreča nikoli ne počiva. Mož je skoraj svoje delo dovršil, nakar se odtrga precejšna skala in ga pokrije. Pri-skočivši tovariši so ga spravili izpod skale, a bil je siromak do dobra premeekan; pripeljali so ga domov v zadnjih .zdihljajih. Se ve da, se je žena grozno prestrašila, ko je svojega moža vid la- v takem položaju; posledica je bila tem hujša., ker je bila v blagoslovljenem stanju in položilo jo je na posteljo. Zdravnik ji ni nič pomagal, ter se je dne 26. januarja odpravila v 20 milj oddaljeno mesto Pittsburg, da si poišče pomoč; tam ji je zdravnik rekel, da mora takoj v bolnišnico iti in operaciji se podvreči, ktera se je tudi drugi dan izvršila, in 1. februarja bi-
la je mrtva. — 2. februarja je bila pokopana poleg svojega moža v ¡Sfcamimon, Kansas. Zapustila 6 .otrok, najstareja hčer je omožc-na, od petih fantov je pa najstarejši 13 let a najmlajši pa v tretjem letu. Sirote so se zatekle k sestri. Oče je bil član Narodne Hr-vatske Zajednice in S. N. P. J. On je bil rodom Hrvat a ona Slovakinja., ime jima je bilo matija in Terezija Budiselič. Bodi jima lahka tuja zemlja!
Dragi tovariš-delavec, kdo je tega največ kviir, je li delavec? Ne, ni! Kapitalistični sistem, business, ki nas tlači vsaki dan bolj in bolj, je kriv, a mi delavci pa roke križom. držimo in poslušam», kako kapitalisti žvižgajo in nas po svoji stari navadi plesati učijo.
Toraj rojaki ven iz sence, či-tajmo list “Glas Svobode”, ki nas vedno zvesto brani in podučuje in odkriva naše prikrite pravice; za-toraj naročujte se na ta list, ker edino “Glas Svobode” nam kaže pravo pot in luč drage svobode.
¡Konečno pozdravljam vse cenjene čitatelje in čitateljice tega lista;,Tebi “Glas Svobode” pa želim toliko novih naročnikov, da bi pričel na me,sto v večji obliki po dvakrat na teden izhajati.
Naročnik.
Cleveland, O. 10. febr. 1909.
Kakor je 'Vam znano iz raznih poročil iz Clevelanda, O. da imamo tukaj rojake, ki se sučejo tako, kakor veter vleče, ali pa kakor jim. business nese. Enkrat so svobodomiselni, zopet socijalisti, narodnjaki, klerikalci in vrag naj zna kaj so še vse; razumeti jih ni iz pogovorov, in tako pride človek večkrat v neprilike.
Tak je tudi naš dieni Jože Zalokar, salonar na E. Edison Road. Pred ne davnem časom pridem v njegovo gostilno, kakor po navadi; Jože je bil dobre volje in me povabi v klet, da mi razkaže, da nima dež in vodo skupaj v vinskih sodih, pač pa vsako posebej. Ka.jpa, da sem zašel v rože, ko so me razburili vinski duhovi, in to priliko je porabil Jože. češ kaj pa je z vašo “žalostno mater božjo”? Beseda je dala besedo, in ko se je pa začel bahati z na pol podrto cerkvijo sv. Vida, in da on ima, mi pa nič, in dr.; in konečno kc vidi njegova boljša polovica položaj -Jožeta, da meni ni kos, porine mene na cesto. Da sem padel, se razumi, posebno ko sem bil omamljen od vinskih duhov in v takem položaju, lahko vsak otrok stori kaj sličnega.
Sedaj si pa v glavo vtepi, kakšen narodnjak da je naš Jože in njegova deviška Neža Korčetova.
Za- časa, ko smo protestirali proti Rev. Hribarju in je tudi -Joža jezdil kobilo med procesijo, ko smo korakali k škofu Horstmanu, a danes je pa svoj frak obrnil in cilinder pobarval. Narodnjaško suknjo je vrgel v kot in bajdi k klerikalcem. Ako «bi neslo pri naši stranki boljše, kajpa, da bi kričal na vse grlo : “Proč z Rev. Hribarjem”. mi hočemo Rev. Zakrajška!” Tako je storil svoj čas, ko je bila večina na naši strani. Toda. jaz dobro vem, da Jože je pod strogim nadzorstvom' svoje boljše polovice Neže. Ako ona z mezin-com zažuga, Jože se že skrije pod mizo. Se ve, kdor ima hlače tisti j.e gospodar, ali pa nasprotno.
Jože je tudi ponosen na to, da je bil v domovini pri žrebčarjih, in kot taki so zelo izobraženi vojaki, ali pa zopet nasprotno. Boljša polovica je pa tudi ponosna na to, da se ne prikaže štorkla v hišo in ko razumi na harmoniko i-grati svojim gostom: brezplačno. Prepričan sem, da bode gotovo dobila najlepši prostor v nebesih med devicami; in, ako vzame saboj še harmoniko, potem1 bode igrala v nebesih, da bodo plesali vsi angelci in še sv. Peter vratar.
Rojakom v Clevelandu svetujem previdnost, da se kakšnemu ne pripeti tako, kakor se je meni in g. ¡Brodniku. Jožetu pa svetujem, da le naj “kika” kolikor hoče, saj to je boljši reklama za njegov salon kot oglas v soc. listu ‘ ‘Proletarcu. ’ ’
AVSTRO-AMERIKAHSIA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
mt

PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORK A:
Laura.......... 3. mar. ’09
Argentina....10. marca 1909
Mar. Washington 24. mar. ’09 Alice............7. apr. ’09
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg-” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
RAZPRODAJA
radi selitve v nove prostore na 594-596 Blue Island Ave. Pohištvo, peči in druge vrste te stroke blago prodajamo po znižanih cenah pri
V. KOSZIHA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 BP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilo
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
WElKY’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave, CHICAGO
vogal Loomis in 18. cesteN Telefon Canal 1458
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163 Reed St , Milwaukee, Wis
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
IMPORTIRAN TOBAK, predajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem im popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Vsak slovenski delavec mora
citati “Glas Svobode”!
Pozdrav čitatelje m našega najboljšega lista “Glas .Svobode” in želim, da bi ga nikjer ne manjkalo na bari naših slovenskih gostilničarjev v Clevelandu.
Prizadeti.
V	ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderr, vse v div-nih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cutiard I itie.
Društvo vstanovljeno it ta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
CARMANIA drojn? turbine in"vijaki>
IM , največji in najlepči paro-brod syeta,
CAR0NIA if dvojnimi vijaki) 666 čer-
VH1VOU1A, ljevdolg. m z 20.CC0 ton vsebinske moči.
Dva «ajvečja parnika sveta;
odpluje iz NewYorka 21. januarja in 4. marca.
•luje iz New Yorka 18. tear ja 1909.
V	Ozore. Madera, Gibraltar, Genovo, Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavoiiia z 10.600	,,
Potmaiiia z 10.000 Ultoiiia z 10.400	,,
Vse pojasnila daje CUN ARD po-robrodno društvo, L. t. d.
F.	G. WHITING, Mgr. West Dept.
S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, UL
CARMANIA CARON IA Si
IZ JUGOSLOVANSKIH
POKRAJIN.
Lakota v Dalmaciji. V občini Vodice je nastala lakota. 500 žensk z otroci je prišlo na občino in prosilo kruli a za se in lačne o-trolte.
Smrt na progi. (Pri Hrušici je dne 2. t. mi. železniškega uslužbenca KTeindiensta zgrabil brzovlak in ga na. mestu usmrtil.
Kako se vzgaja na klerikalni podlagi. Neko izobraževalno društvo, tako citatno v “Gospodarju”, hotelo je temeljito izobraziti svoje člane. — Narpčilo si jie kar 25 časnikov, in sicer: 10 “Gospodarjev” in 15 “Naših domov”. — ¡Sapi en ti sat.
Stepla sta se na železniškem stroju na progi jutžne želčznice in sicer med vožnjo v bližini Celja strojevodja Jožef Makon in kurjač Štefan Schuster. Kurjač je napadel strojevodjo, med bojem pa je omahnil z železniškega stroja, padel na tla in se težko poškodoval.
Denarno pismo z 2126 kronaihi
je bilo na pošti' v Suišaku ukradeno. Manipulantinja je zapustila za hip sobo in eden izmed strank, katerih je bilo precej, je pismo z njene mize neopaženo zmaknil. Ker se manipulantinja ne more vseh prisotnih spominjati in jih c p:sati, bo storilca težko najti.
Mrtvega so našli dne 3. t. m. v Koroški Beli Mletnega zasebnika Antona Markoviča. Ležal je na o-brazu in 'v roki držal izstreljen revolver. Pri njem se je našlo 147 K gotovine, dve oporoki in nekaj drugih listin. V oporoki navaja svojo ženo Marijo kot glavno dedinjo. Kaj je moža gnalo k same moru, ni znano.
V varaždinski samostan je zbežala všled ¡nesrečne ljubezni baje jako lepa Darinka Bruica. Obiskovala je že nsk o «uči tel j išč e v Zagrebu. Oše se jie peljal nemudoma za njo, da bi jo odvrnil od tega sklepa, toda deklica je trdovratna in hoče ostati iv samostanu. Zahtevali jo bodo sodnjiskiin potom nazaj.
Prijatelj cerkvenih zvoncev.
Kmeta Niko Prežeč iz Kučirja o-pazil je mežnar stolne cerkve v Zagrebu, da je izmaknil zvonec izpred altarja. Pri vratih ga je u-sfavil in' izročil stražniku, kateri je pri njem. našel še 15 cerkvenih zvoncev. Za kaj bi jih bil krnet rabil, si je lahko misliti. Toda, bil j,e premalo previden in bo ime priliko premišljevati korist svoje ga načrta v ječi.
S smodnikom ponesrečil se je 30._ januarja 15letni Jožef Prim čič iz Trebnjega, uslužbenec pr posestniku' Francu Gabrijelu v Pra,prečah. Zažigal je smodnik katerega je na zvit način neznano kje dobil, z užigalicami tako neprevidno, da mu je odtrgalo sredinec in prstanec1 na levi roki, in mu desno precej ranilo. Odpeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Ntfvem mestu.
Umor. 8. t. m. zvečer okoln 9. je bil zavratno ustreljen Anton Je rob iz Trcbelevega, Prežganjske fare. Ustrelil ga je svak njegove — Jerebove -— prve žene, ki je prišel v kratkem iz Amerike, od davši, z amerikanskiml samokre som. tri strele. Kaj je vzrok se še
ne ve. Morilca so izročili včeraj sodniji v Litiji. Ustreljeni je za pustil ženo, tri otroke iz prvega zakona ,in svojo tudi že precej priletno mater.
“Prst božji”. V Hotedršici je pred nekaj časom poginila krava Klerikalci so začeli trobiti, da je to očitna kazen božja, ker je go • spodar naprednega mišljenja. Kmalo potem1 jie poginila krava zagrizenemu klerikalcu ki je po prej vedel veliko pokedati o kazni božji, katera tepe svobodomiselne
Stoletnica Matije Majarja Zilj skega. V nedeljo 7. t. m. se je praznovala stoletnica rojstva slav, pisatelja Matije Majarja Ziljske ga. Rojen je bil v Goricah v Zilj ski dolini, umiri pa je v Pragi 1 > 1092 takorekoč v prognanstvu Bil je navdušen ¡Slovenec, duhov ni!k stare korenine in neustrašen buditelj koroških Slovencev za časa taborov. Njegov najvišji
smoter je bil združenje vseh Slovanov na kulturnem polju. Obiskal je tudi 1. 1867 narodopisno razstavo v Moskvi. ¡Spisal je več knjig kakor misko-slovensko slovnico, življenje bratov Cirila in Metoda in druge.
Belgrad 8. februarja. Prestolonaslednik Gjorgje je imel v častniškem1 domu govor, v katerem je ostro napadel Avstro-Ogrsko in politiko ruskega ministra zunanjih del Izvoljskega. Poudarjal je, da stoji Izvoljski popolnoma pod nemškim vplivom in da radi tega sili ¡Srbijo k naravnost samomorilski politiki. Kraljevič je izrazil prepričanje, da takšna politika srbske vlade ne more biti trajna in da bo Rusija v danem momentu priskočila ¡Srbiji na pomoč, zakaj car Nikolaj in vse rusko, javno mnenje je Slovanom prijazno in zavzeto 'za' to, da se Srbiji na vsak način pomaga.
Petrograd, 8. februarja. Na prireditvi v prid ponesrečencem v Mesini je imel neki profesor, ki se piše Graboivski govor, v katerem je zagovarjal aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski. Med drugim- je trdil, da so Slovani pod avstrijskimi' gospodstvom srečnejši, kakor v slovanskih državah samih, panslavizem in ne-oslavizem. pa sta največja nesreča tako za Rusijo kakor za vse slovanstvo. Po tem govoru se je vršil ples v “avstrijskih” in madžarskih narodnih nošah. Pri tej prireditvi sta bili baje tudi navzoči soprogi, ministra Izvoljskega in predsednika goisudarstvene dume Homjakova.
Nesreča na železnici pri postaji Dutovlje-Skopo. V nedeljo 31. jan. zvečer je spremljal Viktor Škota iz Krajnevasi svojo sestro in svaka na postajo k vlaku proti Gorici ob 8. uri in pol. Prišli so na križišče ceste z železnico, ko sw bile zapornice že zaprte. Mudilo se je in ušli so pri strani zatvor-nie črez tir. 'Prišli so srečno skoro ■že črez, le 191etni Viktor se je nesrečno zamudil, da ga je stroj nedeljskega zabavnega vlaka, ki je v temi trenotku pridrvil od Štanjela proti Trstu, prijel ter ga povozil. Vleklo ga je kakih 15 m. dalje po tiru. Kolesa so mu šla črez prša in mu jih zdrobila. Odtrgalo mu je tudi desno roko in nogo. Suknjo ponesrečenca je pripeljal vlak cielo na postajo in tudi uro so našli še dobro ohranjeno na tiru. Dovršil je kmet. šolo v Gorici.
Samomor vojaka v Mariboru.
Dne 3. svečana umrl je v vojaški bolnici v ¡Mariboru 2-lletni prostak Frane Kumer. Služil je pri ondotnem polku št. 47 pri 12. stotniji. Dne 15. prosinca popoldne si je prestrelil s1 službeno puško prsi, in sicer vsled tega, ker ni miogel več prenašati trpinčenja, zasramovanja in sekatnr stotnikovih. Umrli je bil edini sin in edina podpora stare onemogle matere, katera živi v najrevnejših razmerah in je s sinovo smrtjo u-niičena. — Poroča se, da je k postelji močno ranjenega prišel tu-di stotnik in stotnij,ski nadporočnik, katerima je Kramer na njiiho vo vprašanje, kaj da je naredil odgovoril, podeč jih s traJhom: “Pustite me, jaz se ne pustim v-eč sekirati”. Že pred samomorom tožil je opetovano svojim tovarišem o svojem neznosnem stanju, in preganjanju, katero posebno cve te pri 12. stotniji. 'Samo radi malenkostnih gamaš moral je 6krat k ra*portu. Stotnik avditor' zahteval je takoj po samomoru sodno oreiskavo, toda odpravilo se ga je tem, da je Kumer nezavesten in Če pride slučajno k zavesti, ne more jasno odgovarjati. Tako je Kumer umrl brez sodnega izpovedan ja. Značilno za 12. stotnijo pa je očividno to, da se je zvršil že šesti samomor, odkar vodi stotnijo ta stotnik. Res čedne razmere morajo biti. — Lepo se dela z našimi fanti; s. takim ravnanjem se gotovo ne bode doseglo, da bi šel vojak z navdušenjem v boj preli vat kri in žrtvovat življenje so-sebno pod onim vodstvom, ki ga v miru živalsko trpinči in mora-lično ubija. Stvar pride brezdvo mno v državni zbor.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih' nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred Dapadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bede
'JOSEPH TEINEE’9
OF
Têr v/JJ
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno «‘grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga hode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in
popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue. Chicago. 111.
, Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
w. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
'	TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Glas Svobode
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
156 W. i! St. Tel, Canal 6296
Im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aliženske I8k SOLI D GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne delavcem na železnicah. _ AM CENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 kdni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira N E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
§lačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro. tu
EXCELSIOR WATCH CO
SOB ATHEN/EUMB'LD'G, Chicago
=3
A
«

Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno.
Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti.

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. Se 19. ul.-.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
v
Prva in edina češka državna banko v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
J sv

Štev. 1005. — Garantirano tvrdko W. F. Severa Co. pod “Food and Drugs Act , dne 30, junija 1906.
Nered v drobovju.
Ali se ste ze kedaj počutili slabo v želodcu in prebavnem sestavu? Ali ste izgledali rumeno? To so znaki nerednosti vaših prebavnih organov Hrana yam ne diši, ste zabasani ter vas nadleguje glavobol, posebno ko se pripognete. Spravite se spet na pravo stran in začnite stem da rabite
Severovo Zdravilo
za obisti in jetra
in videli bodete kako hitro se bodete prav dobro počutili. To zdravilo odstrani vse strupeno tvarino iz človeka in uredi obisti. To je najbolje zdravilo zoper hrbtobol, boleče vodenje ter vse nerede obisti in jeter, zastanje vode in pregosto vodenje, itd.	Cena 50 centov in $1.00.
Mr. Jos. Gretkovvski, 32 Elm st., Hartford, Conn, piše:	‘‘Prejel in
rabil sem Vaše zdravilo za obisti in jetra ter sem sedaj popolnoma zdrav, to je po rabljenju Vašega zdravila med tremi tedni. Fr jv sem zadovoljen ter želim, da bi tudi drugi trpini tako storili, za to smte rabiti moje ime za publikačije.”
#
Severova zdravila se prodajejo v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. Vprašajte samo za pristna ‘‘SEVEROVA. ’’
l
l
l
Zanesljivo zdravilo.
Ako rabi kateri član vaše družine ako prijetno zanesljivo in dobrodelujočo toniko; ako hoče rabiti zdravilo, ki bode popravilo nerede v njegovem želodcu, tedaj naj začne rabiti
Severov Želodčni grtnčec.
To zdravilo je znamo po vsej deželi. Vsakdo ga čisla, ker res zasluži pohvalo, ker je najboljše sredstvo za pridobitev izgubljenega o-kusa, ter je okrepčilo za oslabele ljudi. Zadovolji in zdravi vsakogar, ki ga rabi po na-T^jdilu. Cena 50 centov in $1.00.
Najboljše zdravilo.
Zoper kašelj ni boljšega zdravila,kot je to, ker se že 30 let rabi ter že je na tisiče ljudi ozdravilo. Prijazno je za rabo in nima trupenih svojstev. Zadovolji vsakogar, ki ga je že kedaj rabil po navodilih. Zdravi vse vrste prehlad kašelj, vnetje pljuč in prs, in to je
Severov Balzam za pljuča.
Otroki imajo kaj radi to zdravilo rabi se preti oslovskemu in drugemu kašlju, ter vseh neredi h grla. Asak lekarnik vam pove, da je najboljše zdravilo zoper kašlej. Dobi se v steklenicah po 25 in 50 centov. Pazite da dobite “SEVEROVEGA” Ne jemljite ponaredke.
RAZNO IN DRUGO.
ZDRAVNIŠRI SVET DAMO BREZPLAČNO.
Slovetiti pozor! , |
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge «J važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-
lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. ™
fi
Čistim stare obleke in izdelujem nove	e ;?
*©“	^PO ' ■	\
jt najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.	%
biizo 18. ulice Chicago, III. j«
9
9
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.*^
TEL. CANAL 1198
• •
Kloboučnid a obehodnid zbožim vÿpravnÿm
2AKÁZK0VÉ PRÍd VÉNUJE SE
• ZVLÁStRÍ tOZORROSI
50S-6OO
BLUE, ISIS AND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljilče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, IR
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.;
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18. St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
Nobelova nagrada določena Tolstemu. Kakor se poroča iz Krisrtjanije, določila se je letošnja Nobelom mirovna nagrada Lervn Tolstemu.
Strašna surovost. V Erzsebet-salvi pri Budimpešti so prišli na to, da je taimošnji pokopali,šeni čuvaj odpiral grobove otrok in polagal njihova trupla svinjam. Hudodelca so zaprli.
Svetovno znani učenjak prof. dr. E. Hackel predaval je ob priliki praznovanja stoletnice rojstva Damina dne 12. svečana t. 1. v Jenskem domu in vzel obenem slovo od javnosti.
Pridržan diplomat. Perzijskega oosL&n-ika, ki je bil določen za Du-naj, je pridržala perzijska kolonija v Carigradu, češ, da ga je imenoval za poslanika šah brez sodelovanja parlamenta.
Aretiran vohun. Policija je v Pesti prijela Ivana Knie«za, ki se je plazil dlje časa v bližini utrdb ter zapisoval beležke v svojih o-pazovaujih. Preiskava je dognala, da je ruski vohun. •
Abbé Loisy — Profesor. Znani bivši katoliški duihovnik Loisy, ki ga je cerkev izobčila radi njegovih svobodomiselnih idej, bo imenovan za profesorji cerkvene zgodovine na zavodu “College de France”.
Boj med profesorjem in naredniki. Y neki gostilni v Granu so pijani naredniki 75. polka s sabljami napadli profesorja Bakonyi-ja. Profesor je potegnil revolver ter trikrat ustrelil na narednike. Dva narednika sta bila težko ranjena.
Sedemnajst deklet utonilo. Na
Svečnico je napravilo 17 deklet iz tkalnice v Peski izlet na čolnu po jezeru Como. Med vožnjo je nastal silen vihar, ki je čoln preobrnil. Vseh 17 deklet je utonilo.
Župan v Stockholmu — socijal-ni demokrat. Župan glavnega mesta Svedské in držaVni poslanec Linhagen je vstopil v socijalno-demokratično organizacijo. Državnozborska frakcija soc. demokratov je narasla s tem na 34 glav
Eno leto težke ječe, ker je u-kradla za 40 pfenigov drv, da bi skuhala svojemu 3 dni staremu o-troku mleko, je dobila .neka delavka v Monakdvem 21. okt. 1. 1. kar smo že sVoječasno poročali. Vložila jè priziv, sedaj pa je državno sodišče obsodbo potrdilo. Tatiče obešajo, tatove spuščajo.
Umor vsled prošnje. Mehanik Vauban v Parizu se je prijavil so-dišču, da je ustrelil ženo. Ta je bila jako bolna in je trpela cele ure, ker jo je hotelo zadušiti. S povzdignjenimi rokami ga je prosila, naj jo ustreli. Končno se je obupan usmilil in je napravil konec njenim bolečinam.
Budimpeštanska “Nepozava”, glavno glasilo ogrske socialne demokracije, objavlja jako oster članek o zagrebškem “veleizdaj-niškem” procesu in o obtožnici ter imenuje ves proces tragikomedijo. v kateri mora razpasti Rauch s svojimi pomagači.
Grozen samomor poročnika. Iz PremiJa se poroča. Dne 1. februarja je poročnik St.ankievič v svoji sobi polil opravo z nafto razstrosil okrog nabite puškine in samokresne patron in nato vse skupaj zažgal. Med eksplozijo je skočil v plamen in se sežgal.
Aretacija grofa Witteja? Iz Petrograda javljajo, da je državno pravdništvo dognalo, da je bil bivši ministrski predsednik grof Witte v zvezi z revolucionarnimi in terorističnimi strankami in da je zapleten tudi v afero Lppuhin-Azef.
Poneverjenje v ladjedelnici v Kielu. Radi poneverjen j v cesarski ladjedelnici v Kielu je bila 5. t. m. obravnava končana. Ob njeni so bili skladiščni nadzornik Katikowski na tri leta, pisarniški pomočnik na 6 tednov, pisar Peters pa 20 mesecev težke ječe.
Zarota proti ruskemu carju? V Szydlowicah so aretirali 20 uradnikov in meščanov, ki so na sumu, da so nameravali atentat na carsko rodbino. Med aretovanci so
tudi bankirji in veleindustrijami. Zaplenili*so baje veliko skladišče dinamita in druigih razstreljiv.
V ženitoi/anj ski noči zmrznil. V
vasi Kelnok se je poročil pred kratkim krnet Juon Mikesku. Po polnoči je šel, močno opit, k sosedom, da min posodijo sani za goste, da se morejo komodno peljati domov. Ker ga ni bilo dolgo časa nazaj, so šli pogledat za njim. Našli so ga v snegu zmrznjenega.
Moško obleko sme z dovoljenjem policije nositi neka deklica v Berlinu, ki ima popolnoma moški obraz, kretnje in hojo. Deklico so na ulici večkrat zadržali v sramu, da je preoblečen moški, zato je sklenila ra.jše umreti niego še dalje nositi žensko obleko. Na večkratne prošnje ji je policija končno dovolila, nositi moško obleko.
Srbskemu prestolonasledniku čita belgrajski “Zvono” levite s sledečimi besedami: “Kakor doslej bo srbski narod tudi sedaj sam odločeval svojo usodo in ne potrebuje nobenih voditeljev, temveč je vesel, če se reši vseh vo- • diteljev. Prestoloaslednik bi storil bolje, če bi se pripravljal za poklice konstitracionalnega vladarja s pridnim, in resnim učenjem, ne pa da se meša v državne posle, za, kar ni upravičen po u-stavi. S frazami ni srbskemu narodu nič pomagano.”
Madžarsko iiasilstvo. Madžarska vlada je zaprla šole, ki so jih usianovile nemadjarske narodnosti na Ogrskem za odrasle analfabete (nepismene); kot vzrok je vlada navedla, češ da so naperjene te šole proti načrtu nove volilne postave. Kako smešno-ma-lenkostni so ti azijatski gospodje Madžari.	*
Človeške žrtve pri nezgodah. Zadnji potres v Južni Italiji je zahteval 200.000 žrtev. To število je le približno, lahko se pa trdi, da je prej več žrtev kot pa manj. Do sedaj ni zahtevala nobena naravna sila toliko žrtev kot ta potres. Leta 79. p. K. r. je poginilo 30..000 oseb, ko je namreč zasul Vesuv mesta Herkulanum in Pompej. Potres v Lizboni 1. 1755. je zahteval 60.000 žrtev, oni v Kavkazu 1. 1667. pa 80.000. Na Japonskem je uničil 1. 1703. potres 150.000 lju-dij. Približno toliko ljudi j j,e uničila povodenj v Indiji 1. 1737. A-ko se primerja število žrtev v Južni Italiji s številom žrtev s eni najveejih vojn na svetu, v nemško francoski vojni, v kateri so izgubili Francozi 136.000 mož, Nemčija pa 38.178, se vidi, da se mora pustiti potresu v Južni Italiji prvenstvo. Glede škode, katero napravijo ljudje s svojimi sfedstvi, namreč z vojnami, se pa lahko merijo z naravo/ NemškO-franco-ska vojna je stala obe državi 14.417 milijonov frankov, ne glede na človeška bitja, katera so bila uničena na bojnem polju, med tem ko škoda v Južni Italiji ne bo nikdar toliko znašala. V tem. oziru prekaša človeštvo pri uganablja-nju vrednosti celo naravne sile.
Gladni želodec.
Veliko je vzrokov, ko želodec odpove sprejemati hrano ali jo prebavljati. Mogoče od preobile-ga dela, fizične in duševne bolezni, slabosti, razburjenja ali preob-tezenja. Bolnik v takih slučajih hitro zgrabi moč in energijo ter postane len in brezbrižen. V takih slučajih priporočamo v polnem zaupanju Trjnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. in sicer zato, ker daje v podobnih slučajih popolno zadovoljstvo. Ono vzbudi oslabeli in gladni želodec do normalnega dielovanja, ga primora d'a vsprejema vsakojake hrane in da deluje na prebavnosi in spreminjanje. Ojačuje drob in tako sc primorani delovati na prebavlje-nje in napredek k pridobitvi nove krvi. katera daje postrežbo vsem delom telesa. Kadarkoli bi želodec se delu vstavljal, kot mora to storiti, rabite Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 6. Ashland Ave, I Chicago, 111.
IPODPORNA-ZVEZA-SLO VENSKIH MLADENČEV V CALUMET, MICH.
“The Calumet News” z dne 15. fetor, t. 1. poroča, da so si slovenski mladeniči v Caluanetu, Mich., lastno podporno društVo vstano-vili in so v že to zadevni charter dobili. Bo svojih pravilih plačajo v' slučaju bolezni $1.00 na dan ‘bolniške podpore in v slučaju smrti pa $10.00 vsmrtinine ali pogrebni prispevk.
Interesantno je izvedeti na kakšen način so slovenski mladenči do tega prišli, da so si svojo podporno društvo ustanovili in to tem več, ko jih je pri. društvi precejšno število takih slovenskih mla-denčev koji so tu v Ameriki rojeni in niti slovenski citati in pisati ne umiejo marveč samo angleški. To pač niso nikakoršni mladenči temveč možje v polnem pomenu besede, ker niso pozabili da so slovenske krvi in da čutijo v svo-I jemu srcu, kakor bi moral čutiti vsak narodnjak, vsak Slovenec! Čast njim! In z veseljem jih predstavimo za vzgled vsem ameriškim Slovencem!
Je pa še druga točka, katera jim dela vso čast, in v resnici za-morejo biti ponosni na svojo zavednost, ker čutijo v svojem srcu potrebo svobode in napredka, ter kličejo po luči, po luči napredujočega uma in po luči svobode! Luč. lue in še luč! Še enkrat in stokrat : Čast Vam! Vi ste nam porok, da se naši rojaki zavedajo", in to ne samo v stari domovini, marveč tudi v daljni tujini, katerih se je več od Vas izbralo za novo domovino. Bodite zvesti Vašim načelom in bodite vstrajni v napredku, do svobode in zmage nad majvečim sovražnikom ljudstva, to je: Noč urna in duševnega Spain ja !
Tedaj, kako se je ustanovilo tc društvo ?
Pred 6 leti se je bilo v Calume-tu ustanovilo društvo ‘‘Slovenskih fantov,” ko jemu je bil namen, da nabira prispevke v nabavo cerkvenih novih orgel. Nabrali so zadostno denarja, orgle so kupili in tudi plačali. ¡S tem bi bilo društvo svoj namieu izpolnilo ter se lahko razšlo; toda prišlo je drugače. Veliko jih je bilo za to, da se društvo ne razide temveč, da se denar nadalje nabira in kupi v cerkev križev pot, kar bi bilo stalo $1400. S tem naklepom pa zavedni fantje niso bili zadovoljni, ter so se od prvotnega društva odcepili in ustanovili svoje društvo z naslovom “Podporna Zveza Slovenskih Mladenčev v Calumetu, Mich.”
To drnšto je ustanovljeno na neodvisni, svobodni in napredni podlagi in pričakovati je, da se bo dan na dan razširilo, ker so mladi, čili in neustrešeni pionirji na krmilu in v zvezi.
Mi jim žielimo najboljega vspe-ha in veselilo nas bo, ako pogosto-ma in vesela poročila o njih slišali bodemo, do tja pa jim kličemo: Slava!! '
Mihvaukee, Wis. 14. febr. 1909 Blagovolite natisniti teh par vrst v svoj cenjeni list “Glas Svobode”. Naj preidem brez običajnih fraz k stvari:
Tudi mi Slovenci, ki smo v kulturi zaostal narod, smo začeli počasi uvidevati neovrgljivo resnico, da je edino izobrazba oni važni faktor, ki vodi do pravega napredka in trajnega blagostanja.
Zavedajoč sč tega važnega vprašanja smo ustanovili 24. jan. t. i. dramatični klub, ter pokazali s tem. da nam je do napredka Mihvauške naselbine.
Da je talk klub velikega pomena za slov. naselbino, menda ni treba tega še posebej povdarjati, in to tem bolj. ker smo kot majhen in razstrešen narod popolnoma navezani na samoizobrazbo; a vprašanje samoizobrazbe s tem nikakor še ni rešeno, kajti marsikateri slov. naselnik bi se tudi potom samoizobrazbe duševno zelo razvil, samo ko bi imel zadostnih sredstev zanjo na razpolago.
Tu bi mi kdo utegnil oporekati, češ, saj so nam angleške knjiž-
nice in čitalnice na razpolago; gledišč pa imamo celo preveč. Vse res; a pomisliti moramo, da so vse te prekoristne naprave skoraj brez pomena za nas Slovence, ker se jih zaradi! neznanja angleščine ne moremo posluževati. Izjeme so pa tako redke, da jih skoraj upoštevati ne moremo. Iz tega torej sledi, da smo navezani edino sami nase in zato se moramo z vso vnemo poprijeti tega, kar nami stoji na razpolago. Tu smo zopet pri stvari.
Upam, da bo iz navedenega, vsakdo razvidel opravičenost našega koraka.
Da je pa ravno dramatika eno glavnih izobraževalnih sredstev, to nam dokazuje zgodovina onih narodov, ki stoji danes na najvišji stopinji kulture in blagostanja, zaupajoč v resničnost pregovora: zgodovina je najboljša učiteljica ; lahko pričakujemo, da bo ta klub rodil brez dvoma obilo najlepših sadov za našo okrog 2600 oseb broječo slovensko naselbino.
Kakor se je pokazalo pri dosedanjih par igrah, so naši ljudje zelo vneti za predstave in gotovo bo njih zanikanje še narastlo, ko jim bomo pokazali še kaj boljšega, kakor so vidili do sedaj, kakor n. pr. “Rokovnjače”, Desetega brata itd. Zato pa lahko pričakujemo kar lmjveč naklonjenosti in podpre v našem stremljenju od strani našega občinstva. To pa še tem bolj, ker je klub ustanovljen na narodni podlagi ter je zgolj izobraževalnega., nikakor pa ne strankarskega značaja, ko eventualen čist dobiček je namenjen samo v narodne svrhe, zlasti za pospešitev ideje: slovenski dom v Milwaukee. Torej ima klub najplemenitejši namen. Vsak rojak je dobrodošel pri klubu, ako ne more sodelovati pri predstavah naj ga pa denarno podpira.
Članarina za podporne ude znaša na leto, ali $5.00 skupaj, ali pa vsak mesec oOe.
Dramatični klubi po naselbinah so mogoči' edino na narodni podlagi, kajti, ako bi se klub ustanovil na privatni podlagi, nima trajnosti ; to dokazuje že več slučajev.
Za ustanovitev dramatičnega kluba gre v prvi vrsti priznanje tamtouraškemu klubu “Adriji”, ki je sklicala ustanovno sejo. Zbralo se je nepričakovano veliko za stvar navdušenih rojakov, ki so vsi prišli do prepričanja, da se ustanovi klub, kot pododsek tam-buraškega kluba, za kar nam da ta gmotno in moralno pomoč.
Vsakdo ve, da sta dramatika in godba v tesni zvezi med seboj.
Na tem mestu naj tudi pohvalno omenjam naše vrle gospodične, katerih se je že do sedaj oglasilo osem, ki hočejo podpirati našo težko nalogo, čast jimi! Tudi moških moči nam ne manjka. Le tako naprej Strajno in složno!
K sklepu naj omenim, da priredi dne 4. aprila tamtouraški klub “Adrija” svojo veselico v .South Side Turn (Hall, pri kateri sodeluje tudi dramatični klub s pet-dejansko slovensko igro “Rokovnjači”. Priprave so že v najlepšem tiru.	*
S pozdravom
Odbor dram. kluba. (Opomba ured. Prosimo da nam gosp. dopisnik svoj naslov naznani.)
Odnekod.
Pred menoj leži “Proletarec” št. 75 in nemorem si kaj, da ne bi vprašal gotove faktorje okrog o-menjenega lista in njegove nekatere dopisatelje, v čem da obstoji njih socializem, in kak da je njih cilj? Vam gospodje povem v o-braz, da ste jako čudni socialisti.
Dokaz je ta, da od kar ste se pričeli vmešavati v S. N. P. J., je izginila tista zadnja iskrica svobodnega mišljenja od članov, ko so ga gojili v srcu. Gospodje (?) čemu ste začeli Vaše prste vtikati v zadeve S. 'N. P. J.? Kdo je Vas klical? (Zavrtnik — Krže. Op. ur.) Ali ne z namenom da vpihne-te luč svobode? Poglejte prva pravila in zadnja, oziroma 3. in 4. knjižico pravil IS. N. P. J. in to Vam in vsakemu pove jasno do-
volj, da ste figa socialisti! Na La
Sallski konvenciji' ste. se gotovi možaki (?!) izrazili: “Ravno tako je izpadlo, kakor smo hotli.” Kaj-pa, tako se je Vam iz farožev namignilo, in da bi ložje svoj načrt dosegli, znebili ste se lista “Glas Svobode”, kateri je bil ustanovitelj S. N. P. J.! Niste se sramovali. Vaše ostudne nehvaležnosti, a-koravno je g. Zavertoik očitno pripoznal, da ako bi ne bilo “Glas Svobode”, bi tudi ne bilo S. N. P. J.! — Vi ste vsilili tisti “bum-žnrnal”, kateri stane ogromne stotake, člane S. N. P. J. akorav-no ne odgovarja svojemu namenu prav čisto nič, in urednik istega je vže v prvi izdaji neke levite bral, kako bo dobrote članom delil in svete dajal. Ubogi siromak, sem si mislil ko sem eital tiste vrstice, kako si zrel za ušesom. Kaj pa, on si je mislil: saj v New Yor-ku smo tudi vodili rojake iz kolodvora v iSakserjcvo pisarno in obratno. V New Torku si je g. Sakser postljal mehko ležišče in tukaj bode za mene dobro ako pokažem, kakšen profesor da sem. In to je pokazal že prvi pot. ko si je imenitno najel mizarja da m,u je pohištvo zamotal in pripravil za na kolodvor ter računal po 4 dolarje na dan; potem pulim,an-voz?! A to vse ni nič, naj plačajo člani IS. N. P. J.! Popred smo izhajali z enim dolarjem asesmen-tom; kako pa sedaj ? Kake pravila imamo sedaj? Koliko svobode imamo? Gospodje zagovorniki cele “maneštre”, ali veste koliko nezadopoljnosti je med pretežno večino članov S. N. P. J.? Ali veste, da celo nekateri Vaši bližnji pristaši Vam želijo pošteno zasluženo brco? Kajpa, oni, ko se ne zavedajo, gledajo le plašno z odprtimi usti, in zopet oni, ko so še Vašega kalibra se potegujejo za “maneštro” koji ste si skuhali, in pride čas, pride kmalu, takrat pa dober — tek, pri kosilu in pri begu ! Svobodomiselni elani, se pa vpirajo in vodijo boj proti povsem! nepotrebnem, izkoriščanju članov S. N. P. J. in zapravljanju jednotnega imetka, toraj sem radoveden, čigava da too zmaga.
Ako ne bi Vi toliko peska metali članom v oči, bi vže zdavnaj bila zadovoljnost pri S. N. P. J., a tako jo. pa ne bo, dokler se bodete Vi šopirili na mestih in prostorih, kamor ne spadate. Vam se je namignilo iz farovža tako in Vi ste se gospodom in kuharicam priklonili ter zakleli:
“Vse bodemo storili da le vgo-nobimo ta grdi list “Glas Svobode”, koji Vam častiti duhovni, dela toliko zgago v Vašim “bus-nissu”. Ali ni še poginil, pač pa bode še marsikaterega okrcal!
Toliko za danes, a kmalu se zopet oglasim, in Vam bodem zopet kaj povedal o Vašemi spakadra-nim socializmu.
Socialist.
(Op. ured. Bodite Vi in vsi naši somišljeniki prepričani, da naši nasprotni šušmarji so boj proti nam' zaceli. Dobro! Mi smo z veseljem. boj sprejeli in ga bodemo tudi izbojevali. Taki “maroderji” naj se le pod klop skrijejo, kajti mi jim bodemo ušesa nategnili da bodo cvilili, kakor pes kadar se mu na rep stopi. Kdor hoče hudiča izganjati, mora čist biti, a le ti “maroderji” so umazani da jih sam. vrag ne opere. 'Njim, kolovod-ska zvezda zatemnuje in to jim dola preglavico; koprnijo po zraku kot riba na suhem po vodi, toda ne pomaga, nič: Doli z krin-
ko!)	
i !	
Vsak slovenski delavec | mora citati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!” • l i	1 i
	
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Tli.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chioago, Ul,
trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Dr. Richterjev Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter CBt Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
POZOR ROJAKI!
Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
Dergance, VVidetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
B- 2193
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
58(1 So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim, društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
E lina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in importiraDa vina Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
MAGNET
GRANAT
]

Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
L
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam, skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Dobra Unijska Gostilna,'‘Sr r"Jos. S. Stastny
650 Bine Island Ave.
Veliki Dvorana za druStvene in nnijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111.
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.