113 Prostorska spremenljivost prepušč enih padavin pod krošnjo breze Katarina Zabret * , Mojca Šraj * Povzetek Padavine, ki padejo na vegetacijo (drevesa), se razdelijo na prestrežene padavine, prepušč ene padavine in odtok po deblu. Razporeditev prepušč enih padavin po prostoru je zaradi predhodnega zadrževanja v drevesni krošnji nehomogena. Prepušč ene padavine smo v raziskavi merili pod krošnjo breze, ki je v letu 2016 v povpreč ju na dogodek prestregla 48% (± 33%) padavin. Za 30 izbranih dogodkov s skupno količ ino padavin 738,8 mm smo podrobno analizirali prostorsko spremenljivost prepušč enih padavin v 11 toč kah. Delež prepušč enih padavin je bil največ ji v toč ki, nad katero je bila pokritost s krošnjo najmanjša, velika koncentracija pa je prevladovala tudi na robu krošnje. Pri več kot polovici dogodkov smo v vsaj eni toč ki izmerili več jo količ ino prepušč enih padavin kot je bilo padavin na prostem. Prostorska razporeditev prepušč enih padavin pod brezo ni bila odvisna od oddaljenosti od drevesne krošnje temveč od lastnosti krošnje in lastnosti padavinskega dogodka. Ključ ne besede: prestrežene padavine; prepušč ene padavine; breza; hierarhič no razvršč anje Key words: rainfall interception; throughfall; birch tree; hierarchical clustering Uvod Vegetacija je pomemben element v našem okolju, ki jo je potrebno upoštevati tudi pri ovrednotenju hidrološkega kroga. Vegetacija namreč del padavin prestreže in s tem vpliva na količ ino padavin, ki prispevajo k odtoku. Padavine, ki padejo nad tlemi, pokritimi z vegetacijo, se razdelijo na prestrežene padavine, prepušč ene padavine in odtok po deblu. Prestrežene padavine so tiste, ki tal ne dosežejo, ostanejo zadržane na vejah in listju ter izhlapijo nazaj v ozrač je. Prepušč ene padavine dosežejo tla na različ ne nač ine: kot direktno prepušč anje, kapljanje ali kot skladišč ene padavine (Dunkerley, 2000; Bassette in sod., 2008). Direktne prepušč ene padavine padejo skozi odprtine med vejami in listi ter nimajo neposrednega stika z drevesno krošnjo (Brandt, 1989). Kapljanje opisuje prepušč ene padavine, ki so najprej zadržane v krošnji, nato pa zaradi zasič enosti krošnje padejo na tla, skladišč ene padavine pa so prav tako zadržane v krošnji, vendar na tla padejo zaradi vpliva zunanjih dejavnikov kot so tresljaji zaradi padavin ali vetra (Levia in sod., 2017). Odtok po deblu pa opisuje tiste padavine, ki po vejah in deblu priteč ejo do tal. Na to, kolikšen delež predstavlja katera izmed komponent prestrezanja padavin, vplivajo različ ne vegetacijske (npr. fenofaze, površina krošnje, debelina lubja, indeks listne površine (LAI), naklon vej) in meteorološke (npr. količ ina padavin, trajanje dogodka, hitrost in smer vetra, temperatura) spremenljivke (Crockford in Richardson, 2000; Xiao in sod., 2000; Deguchi in sod., 2006; Andre in sod., 2008; Šraj in sod., 2008; Zabret, 2013; Zabret et al., 2015). Prehajanje padavin skozi drevesno krošnjo zaradi različ nih komponent in vplivnih spremenljivk ni homogeno. Tako pride do prostorske spremenljivosti v količ ini prepušč enih padavin, v njihovi intenziteti, pa tudi v kemijski sestavi (Keim in sod., 2018). Med zač asnim zadrževanjem padavin v krošnji, te ne mirujejo, ampak se gibljejo oziroma * Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana 114 teč ejo po vejah in listju (Herwitz, 1987). Raziskave prostorske spremenljivosti prepušč enih padavin pogosto poroč ajo o toč kah, v katerih je bila količ ina prepušč enih padavin pod drevesom več ja od količ ine padavin na prostem (Gomez in sod., 2002; Carlyle-Moses in sod., 2004; Keim in sod., 2005; Šraj in sod., 2008; Yousefi in sod., 2017; Zabret in sod., 2017). Take toč ke največ krat imenujemo toč ke kapljanja (ang. drip points; Carlyle-Moses in sod., 2004; Šraj in sod., 2008) ali vroč e toč ke (ang. hot spots; Yousefi in sod., 2017). Prostorsko spremenljivost prepušč enih padavin so pogosteje raziskovali v gozdovih (Carlyle-Moses in sod., 2004; He in sod., 2014; Kowalska in sod., 2016; Dohnal in sod., 2017; Yousefi in sod., 2017) kot pod posameznimi drevesi (Gomez in sod., 2002; Nanko in sod., 2011; Fang in sod., 2015). V gozdovih zaradi strnjenosti drevesnih krošenj, ki se med seboj prekrivajo, težje ovrednotimo vpliv njihovih lastnosti na porazdelitev prepušč enih padavin. V predstavljeni raziskavi smo spremljali količ ino prepušč enih padavin v 11 toč kah pod drevesno krošnjo posameznega drevesa. Naš namen je bil, poleg nekaterih osnovnih meteoroloških spremenljivk (količ ina padavin, trajanje in intenziteta dogodka), ovrednotiti tudi vpliv lastnosti drevesne krošnje na prostorsko porazdelitev prepušč enih padavin in ugotoviti, ali je ta res odvisna od oddaljenosti od debla. Metode in podatki Raziskava poteka na eksperimentalni ploskvi v centru Ljubljane, v bližini stavbe Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG (46º02'32˝ severno in 14°29'34˝ vzhodno, na 292 m nadmorske višine). Gre za približno 600 m 2 veliko travnato površino, na kateri na zahodni strani najdemo dve skupini dreves: severno rastejo borova drevesa (Pinus nigra), južno pa breze (Betula pendula). Prepušč ene padavine pod brezo smo merili z dvema koritoma s površino 0,75 m 2 , ki sta postavljeni od debla proti robu krošnje. Prepušč ene padavine iz enega korita se stekajo v plastič ne zbiralnike z volumnom 10 in 50 litrov, ki jih redno roč no praznimo. Drugo korito pa je povezano s prekucnikom (Unidata 6506G) in avtomatskim zapisovalnikom podatkov (Onset HOBO Event). V koncentrič ni mreži pa je pod drevesno krošnjo razporejenih še 11 totalizatorjev (78,5 cm 2 ), ki jih prav tako praznimo roč no. Totalizatorje smo razporedili pod delom drevesne krošnje, kjer smo lahko zanemarili vpliv bližnje stavbe in ni bilo prisotnega prekrivanja krošenj med sosednjimi drevesi. Po tri merilnike smo postavili v tri linije od drevesnega debla proti robu krošnje v koncentrič no mrežo (Slika 1). Med totalizatorji na zunanjem robu, ki so bili med seboj najbolj oddaljeni, smo postavili še po dva dodatna totalizatorja. Odtok po deblu smo zbirali z gumijasto polcevko, ki je ovita okrog drevesnega debla in nanj pritrjena z žebljič ki ter zatesnjena s silikonom. Zbrane padavine se stekajo na prekucnik z avtomatskim zapisovalnikom podatkov (Onset RG2-M, Onset HOBO Event). Padavine na prostem smo merili na č istini, ki se nahaja na vzhodnem delu eksperimentalne ploskve. Meritve padavin potekajo z avtomatskim dežemerom Onset RG2-M (0.2 mm/prekuc) z avtomatskim zapisovalcem podatkov (Onset HOBO Event). 115 Slika 1: Postavitev totalizatorjev pod krošnjo breze Lastnosti krošnje smo opisali z naslednjimi spremenljivkami: vegetacijsko obdobje, indeks listne površine (ang. Leaf Area Index, LAI) in pokritost površine s krošnjo. Vegetacijska obdobja za brezo smo določ ili na podlagi opazovanj stanja listja: zač etek olistanja, polna olistanost krošnje, zač etek rumenenja in odpadanja listja ter krošnja brez listja. Definirali smo jih kot obdobje gole krošnje, obdobje ozelenjevanja, obdobje olistane krošnje in obdobje odpadanja listja. Pri določ anju polne olistanosti krošnje smo si pomagali tudi z meritvami LAI. LAI opisuje količ ino vse listne površine v krošnji in je enak skupni enostranski površini zelenih listov na enoto površine [m 2 /m 2 ] (Zabret, 2013). Meritve smo izvajali s senzorjem LAI-2200C (LI-COR) z 90 o zaslonko leč e. Meritve pod posameznim drevesom smo izvajali izmenič no na prostem in pod krošnjo v štirih ponovitvah. Toč ke meritev pod krošnjo so bile vnaprej določ ene in vedno iste, postavljene na višini 1,5 m od tal. Meritve smo izvajali obč asno, v povpreč ju enkrat na mesec, v obdobjih ozelenjevanja in odpadanja listja pa praktič no vsak dan. Za posamezne toč ke pod krošnjo, kjer smo merili prepušč ene padavine s totalizatorji, pa smo določ ili tudi pokritost s krošnjo (delež neba, zakritega z vejami in listjem). Na vrh posameznega totalizatorja smo vzporedno s tlemi in pravokotno na drevesno deblo postavili fotoaparat (Sony DSC- RX100M2) in posneli fotografije z 1,4-kratno poveč avo. Fotografije smo v programu ImageJ obrezali na velikost 2200 x 3080 pikslov, jih pretvorili v 1-bitne slike ter določ ili število belih (nebo) in č rnih (krošnja) pikslov. Iz deleža č rnih pikslov smo izrač unali pokritost s krošnjo nad vsako toč ko meritev prepušč enih padavin. Za osnovne statistič ne analize izmerjenih vrednosti smo uporabili program Excell, analizo prostorske razporeditve prepušč enih padavin pa smo izdelali v programu R (R Core team, 2015). Pri tem smo uporabili funkcijo levelplot v paketu lattice (Sarkar, 2017). Tako pripravljene slike smo z uporabo programa Orange (Demsar in sod., 2013) po Wardovi metodi hierarhič no razvrstili v skupine, pri č emer smo upoštevali kosinusno razdaljo, ki je za razvršč anje slik najbolj primerna. 116 Rezultati Prepušč ene padavine, odtok po deblu in prestrežene padavine V analizi prostorske porazdelitve prepušč enih padavin pod brezo smo upoštevali podatke, zbrane v letu 2016. Tega leta smo z avtomatskimi merilniki zabeležili 113 padavinskih dogodkov, 72 v obdobju olistane krošnje, 35 v obdobju gole krošnje, 2 v č asu ozelenjevanja in 4 med odpadanjem listja. Skupno je padlo 1139 mm padavin s povpreč no intenziteto 1,8 mm/h (± 3,3 mm/h), povpreč na dolžina dogodka pa je bila 9,7 ur (± 12,3 h). Pod brezo smo v celem letu namerili 831,6 mm prepušč enih padavin, povpreč no na dogodek pa je delež prepušč enih padavin znašal 51% (± 32%) in je bil v povpreč ju višji v obdobju gole (65 ± 29%) kot v obdobju olistane krošnje (45 ± 31%). Odtok po deblu je skupno znašal 31,7 mm, povpreč no na dogodek pa je predstavljal le 0,9% (± 1,9%) padavin na prostem. Delež prestreženih padavin breze se je v letu 2016 gibal med -9% in 100%, v povpreč ju pa je znašal 48% (± 33%). Prostorsko spremenljivost prepušč enih padavin smo spremljali z merilniki, postavljenimi v koncentrič no mrežo. Merilnike smo praznili roč no, č e se je le dalo po vsakem dogodku, kar pa ob vikendih, praznikih in ponoč i ni bilo mogoč e. V tej analizi smo upoštevali le tiste dogodke, za katere smo imeli hkrati na voljo ustrezne roč no pobrane in avtomatsko zabeležene podatke. Poleg tega smo izloč ili tudi dogodke z manj kot 5 mm padavin. Tako so za analizo prostorske porazdelitve prepušč enih padavin našim pogojem ustrezali podatki za 30 dogodkov (Preglednica 1). Skupno je tekom teh dogodkov padlo 738,8 mm padavin s povpreč no intenziteto 2,0 mm/h (± 1,43 mm/h) ter v povpreč nem trajanju 16,1 ur (± 13,7 h). Delež prepušč enih padavin pod brezo je v povpreč ju znašal 71% (± 15%), odtok po deblu pa je bil enak 2,0% (± 2,5%). Odtoka po deblu v 9 dogodkih ni bilo, največ je vrednosti pa smo opazili v obdobju gole krošnje. V celoti je breza za izbrane dogodke prestregla 22,7% padavin. Preglednica 1: Lastnosti izbranih 30 dogodkov DATUM Padavine [mm] Intenziteta [mm/h] Trajanje [h] Prepušč ene padavine Odtok po deblu Prestrežene padavine Gola krošnja 11.-12.1.2016 17,4 1,3 13,2 56% 0,0% 44% 3.-4.2.2016 35,2 2,0 17,4 74% 9,7% 16% 7.-8.2.2016 8,4 0,4 22,9 50% 1,4% 48% 9.-10.2.2016 34,4 2,9 11,8 71% 3,1% 26% 27.-29.2.2016 22,4 0,5 41,5 85% 0,9% 14% 29.2.-1.3.2016 16,8 1,1 15,5 92% 0,9% 7% Olistana krošnja 8.-10.4.2016 16,6 0,5 35,6 75% 4,0% 21% 14.4.2016 22,2 2,7 8,3 76% 4,4% 20% 23.-24.5.2016 8,4 0,4 21,6 84% 1,6% 14% 30.-31.5.2016 6,4 0,4 14,7 75% 0,1% 25% 5.6.2016 5,6 1,3 4,2 68% 0,2% 31% 9.-10.6.2016 18,4 1,1 17,5 79% 3,5% 18% 11.-12.6.2016 31 2,3 13,5 73% 1,6% 26% 14.-15.6.2016 93 4,3 21,5 79% 0,5% 20% 17.6.2016 8 2,0 3,9 67% 0,0% 33% 117 20.6.2016 11,4 1,4 8,0 86% 3,1% 11% 3.7.2016 36,8 2,8 13,1 86% 0,0% 14% 13.-14.7.2016 26,6 7,3 3,7 86% 0,2% 14% 18.7.2016 14,6 3,3 4,4 54% 0,0% 46% 5.-6.8.2016 9 1,3 7,1 64% 0,3% 36% 10.8.2016 28,8 2,1 13,7 69% 1,4% 29% 17.8.2016 12,6 3,4 3,7 24% 0,0% 76% 21.-22.8.2016 12,8 1,2 10,3 36% 0,0% 64% 29.8.2016 5,6 2,6 2,2 61% 0,0% 39% 1.-2.9.2016 16,6 3,6 4,6 67% 0,0% 33% 2.-3.10.2016 25,6 1,7 15,4 73% 4,9% 18% Gola krošnja 25.-26.10.2016 31,6 3,1 10,0 76% 4,9% 19% 5.-8.11.2016 84,4 1,3 67,2 78% 5,1% 17% 11.-12.11.2016 29,0 1,5 19,6 86% 0,0% 14% 18.-20.11.2016 49,2 1,3 38,1 77% 7,0% 16% Prostorska spremenljivost prepušč enih padavin Prostorsko razporeditev prepušč enih padavin smo spremljali v 11 toč kah pod krošnjo breze (Slika 1). Pri primerjavi toč k, v katerih smo izmerili največ je in najmanjše deleže prepušč enih padavin, izstopajo predvsem vse tri toč ke (1, 2 in 3), ki so najbližje deblu drevesa (Slika 2). V primeru 25 dogodkov smo največ ji delež prepušč enih padavin izmerili v toč ki 3, po 2 dogodka sta največ prepušč enih padavin prispevala v toč kah 4 in 8, 1 dogodek pa v toč ki 7. Najmanjše deleže prepušč enih padavin pa smo za 19 dogodkov izmerili v toč ki 1, za 5 dogodkov v toč ki 2, za 4 dogodke v toč ki 4, v ostalih dveh primerih pa v toč kah 6 in 8. V posameznih toč kah je količ ina prepušč enih padavin obč asno presegla količ ino padavin, izmerjenih na prostem. V kar 63% vseh dogodkov smo ta pojav opazili v toč ki 3, v preostalih 11 dogodkih pa tega pojava nismo zasledili. Izmed vseh dogodkov, ko smo pod drevesom izmerili več padavin kot na prostem, je bilo sedem takih, ko smo ta pojav zabeležili v več kot eni toč ki (petkrat v toč ki 2 in po enkrat v toč kah 4, 5, 8, 10 in 11). Več inoma smo v tem primeru več je vrednosti prepušč enih padavin izmerili v dveh toč kah in sicer za dogodke v obdobju gole krošnje. Izstopa pa dogodek 13.-14.7.2016, ki se je zgodil v obdobju olistane krošnje, delež prepušč enih padavin pa je bil več ji kot 100% v kar 4 toč kah. Ta dogodek je bil izmed vseh analiziranih najintenzivnejši z intenziteto 7,3 mm/h (Preglednica 1). Delež prepušč enih padavin pod brezo je v povpreč ju v posameznih toč kah znašal več kot 60%, kar se na slikah kaže v oranžnih in rdeč ih tonih (Slika 2). V obdobju olistane krošnje pa lahko opazimo tudi 4 dogodke v avgustu, v katerih količ ina prepušč enih padavin v nobeni toč ki ni presegla 60% (Slika 2). S pomoč jo programa Orange (Demsar in sod., 2013) smo glede na podobnost med vzorci prostorske porazdelitve, ki jih na sliki 2 tvori delež prepušč enih padavin pod brezo, smo dogodke s hierarhič nim razvršč anjem združili v 6 skupin (Preglednica 2). V prvo skupino je bil uvršč en en sam dogodek, 17.8.2016. Izmed vseh ostalih dogodek izstopa zaradi najnižjega deleža prepušč enih padavin, saj v nobeni toč ki niso presegle 30%, č eprav količ ina padavin ni bila majhna (12,6 mm), intenziteta padavin pa je bila z 3,4 mm/h celo 118 med več jimi (Preglednica 1). V drugi skupini so združeni štirje dogodki iz olistanega obdobja krošnje, vsi z manj kot 20 mm padavin, nizke intenzitete in z visokim deležem prepušč enih padavin (> 75%), ki so v primeru dveh dogodkov v toč ki 3 presegle padavine na prostem. Tudi v tretji skupini so združeni dogodki iz olistanega obdobja krošnje, z najmanjšimi količ inami padavin (< 10 mm) in v povpreč ju z dokaj kratkim trajanjem (8,7 ± 7,1 h), kar se odraža tudi pri nizkih deležih prepušč enih padavin, ki nikoli niso presegle 100%. Obilnejši dogodki z več kot 20 mm padavin iz olistanega obdobja so združeni v č etrti skupini. Njihovo trajanje, ki se je gibalo med 4 in 15 urami, je bilo dokaj kratko, zato je bila njihova intenziteta v povpreč ju med višjimi (2,5 ± 0,5 mm/h), delež prepušč enih padavin pa je bil blizu povpreč ja, skoraj pri vseh dogodkih pa je v toč ki 3 presegel 100%. Več ina dogodkov iz obdobja neolistane krošnje je bila uvršč ena v peto skupino, ki glede na količ ino padavin, trajanje in intenziteto združuje zelo raznolike dogodke, katerih delež prepušč enih padavin pa je bil visok in le v primeru enega dogodka v nobeni toč ki ni presegel 100%. Šesta skupina pa glede na meteorološke pogoje združuje zelo raznolike dogodke, katerim je skupno to, da so prepušč ene padavine količ ino padavin na prostem presegle v več kot eni toč ki. Preglednica 2: Povpreč ne lastnosti dogodkov, združenih v skupine s hierarhič nim razvršč anjem Skupina Št. dogodkov Veget. obdobje Padavine [mm] Trajanje [h] Intenziteta [mm/h] Prepušč ene padavine 1 1 Olistano 12,6 3,7 3,4 24% 2 4 Olistano 13,7 20,7 0,8 81% 3 6 Olistano 8,2 8,5 1,5 58% 4 6 Olistano 26,5 11,4 2,5 72% 5 8 Neolistano 32,5 27,3 1,5 79% 6 5 Mešano 40,6 12,0 3,8 74% 119 120 Slika 2: Prostorska porazdelitev prepušč enih padavin pod brezo za posamezen dogodek 121 Vpliv lastnosti krošnje Na prostorsko porazdelitev prepušč enih padavin pod drevesno krošnjo vplivajo tudi njene lastnosti. Za brezo so znač ilna različ na vegetacijska obdobja (olistana krošnja, odpadanje listja, gola krošnja in ozelenjevanje), za katera lahko spremembe v krošnji opišemo z indeksom listne površine (LAI), ki smo ga na raziskovalni ploskvi za brezo merili od 15.3.2016. V obdobju gole krošnje se je vrednost LAI gibala med 0,5 in 0,9 v obdobju polno olistane pa je dosegla vrednost 2,8 (Slika 3). Slika 3: Spreminjanje vrednosti LAI za brezo v letu 2016 Določ ili pa smo tudi pokritost tal s krošnjo nad vsako mersko toč ko, v kateri smo merili prepušč ene padavine. Razlike so relativno majhne (do 14%), vendar pa je oč itno, da je krošnja najredkejša nad toč ko 3, najgostejša pa nad toč ko 11 (Preglednica 3). Preglednica 3: Pokritost s krošnjo nad toč kami merjenja prepušč enih padavin Toč ka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pokritost s krošnjo 76,6% 82,6% 69,9% 79,2% 83,0% 80,4% 73,7% 83,2% 74,8% 73,5% 83,9% Razprava Pri analizi prostorske porazdelitve padavin pod drevesno krošnjo breze najbolj izstopata dve toč ki (1 in 3), in sicer na desnem in levem robu merilne mreže tik ob drevesnem deblu. Na desnem robu mreže je bila postavljena toč ka 1, v kateri smo v več ini primerov (63% dogodkov) izmerili najmanjši delež prepušč enih padavin. Na levem robu pa se je nahajala toč ka 3, v kateri smo več inoma zabeležili največ je deleže prepušč enih padavin (87% 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 20.2.2016 1.3.2016 11.3.2016 21.3.2016 31.3.2016 10.4.2016 20.4.2016 30.4.2016 10.5.2016 20.5.2016 30.5.2016 LAI Datum meritve 122 dogodkov), ki so v tej toč ki v kar 63% vseh dogodkov presegle količ ino padavin na prostem. Ta rezultat nakazuje, da prostorska spremenljivost prepušč enih padavin ni odvisna od oddaljenosti od drevesnega debla, temveč od drugih spremenljivk, kar so ugotovili tudi drugi raziskovalci (Carlyle-Moses in sod., 2004; Kowalska in sod., 2016). Ena izmed spremenljivk, ki vpliva na prostorsko porazdelitev, je pokritost z drevesno krošnjo. Najmanjši delež neba je bil namreč pokrit ravno nad totalizatorjem v toč ki 3 (Preglednica 3), kjer smo zabeležili največ ji delež prepušč enih padavin. Ne glede na to pa v toč ki 1, kjer je prevladovala najnižja vrednost prepušč enih padavin, pokritost s krošnjo ni bila največ ja. Podobne rezultate so dobili tudi Dohnal in sodelavci (2014). Podrobnejša analiza s primerjavo hemisferič nih fotografij krošnje nad totalizatorji je pokazala, da se nad toč ko 1 nahaja več debelih vej. Llorens in Gallart (2000) sta pokazala, da je specifič na kapaciteta zadrževanja vode za veje do šestkrat več ja kot za listje. Posledič no torej veje zadržijo več padavin kot listje. Podobno so He in sodelavci (2014) ugotovili, da je prostorska spremenljivost prepušč enih padavin odvisna od indeksa vegetacijske površine (ang. Plant Area Index, PAI) in ne od LAI. PAI za razliko od LAI namreč poleg listja upošteva tudi veje. Nanko in sodelavci (2011) pa so prostorsko razporejenost prepušč enih padavin pripisali obliki krošnje in razporeditvi vej. Rezultati hierarhič nega grupiranja (Preglednica 2) kažejo še na dve vplivni spremenljivki: vegetacijsko obdobje in količ ino padavin. V prvih štirih razredih so več inoma združeni dogodki iz obdobja olistane krošnje, v petem pa dogodki iz obdobja gole krošnje. Pri razvršč anju je bil ta parameter torej upoštevan kot eden izmed vodilnih. V obdobju olistane krošnje so bile pri več ini dogodkov največ je vrednosti prepušč enih padavin izmerjene na zunanjem robu krošnje, med tem ko so bile najmanjše pri srednji oddaljenosti od debla. Podobno so ugotovili tudi Nanko in sodelavci (2011), in sicer so bile več je vrednosti prepušč enih padavin pod cipreso izmerjene ob deblu, v osrednjem območ ju so upadle, največ je pa so bile na robu krošnje. Tudi v obdobju gole krošnje smo ugotovili, da so največ ji deleži prepušč enih padavin poleg toč ke 3 še na robu krošnje, med tem ko so najmanjši deleži prepušč enih padavin v tem obdobju prevladovali na desnem robu merilne mreže (toč ke 1, 4, 7). Vegetacijsko obdobje je vplivalo tudi na razporeditev prepušč enih padavin v listnatem gozdu na severu Irana, kjer so v obdobju gole krošnje zabeležili več toč k z več kot 100% prepušč enih padavin kot v obdobju olistane krošnje (Yousefi in sod., 2017). Povezave med LAI in prostorsko porazdelitvijo prepušč enih padavin pa niso opazili Kowalska in sodelavci (2016) ter He in sodelavci (2014), ki pa so prepušč anje padavin merili v borovem in smrekovem gozdu, kjer vegetacijska obdobja niso tako izrazita. Posamezni razredi hierarhič nega razvršč anja, ki združujejo dogodke iz obdobja olistane krošnje (skupine 1, 2, 3, 4), pa se med seboj razlikujejo predvsem po količ ini padavin. V povpreč ju je najmanj padavin padlo za dogodke v skupini 3 (Preglednica 2), pri katerih prepušč ene padavine v nobeni toč ki niso presegle padavin na prostem, prav tako pa pri majhnih količ inah padavin, podobno kot Gomez in sodelavci (2002), nismo opazili izrazitih vzorcev razporeditve prepušč enih padavin (Slika 2). Pri manjši količ ini padavin drevesna krošnja namreč še ni zasič ena, zato so prepušč ene padavine sestavljene predvsem iz dežnih kapljic, ki padejo direktno skozi odprtine in ne preko kapljanja z vej in listov (Gomez in sod., 2002; Nanko in sod, 2011). Dogodki z več jimi količ inami padavin pa so bili združeni v skupini 4. V tem primeru so bile količ ine padavin na prostem v toč ki 3 vedno presežene, porazdelitev padavin pa je pri več ini dogodkov sledila enakemu vzorcu; več je deleže prepušč enih padavin smo izmerili na zunanjem robu krošnje. Podoben vzorec lahko opazimo tudi za dogodke s povpreč nimi količ inami padavin, uvršč ene v skupino 2. Proti robu drevesne krošnje se veje namreč tanjšajo, vse več je listja, kar nakazuje tudi več anje LAI od debla proti robu krošnje (Fang in sod., 2015). Zato je tam delež 123 prepušč anja padavin več ji, o č emer so poroč ali tudi Fang in sodelavci (2015) ter Nanko in sodelavci (2011). Več inoma so prepušč ene padavine presegle padavine na prostem le v eni toč ki, med tem ko smo za 5 dogodkov ta pojav zabeležili v več toč kah. Taki dogodki so bili združeni v skupini 6. Č eprav so količ ine padavin in intenzitete teh dogodkov dokaj raznolike, sta bila v to skupino uvršč ena dogodka z največ jo količ ino padavin in z najvišjo intenziteto (Preglednica 1). Pri teh dogodkih smo več je vrednosti prepušč enih padavin izmerili še v toč kah 2, 4, 5, 8, 11 in 12. Vse se nahajajo v osrednji liniji totalizatorjev oziroma na zunanjem robu krošnje (Slika 1), kjer smo več krat opazili poveč ano koncentracijo prepušč enih padavin. Tudi pod oljkami v Španiji so Gomez in sodelavci (2002) več krat namerili deleže prepušč enih padavin več je od 100%, najpogosteje prav v toč kah na robu drevesne krošnje, med tem ko je v hrastovem gozdu v Mehiki količ ina prepušč enih padavin presegla količ ino padavin na prostem v določ enih toč kah, t.i. »drip points« (Carlyle-Moses in sod., 2004). Zaključ ki Prepušč ene padavine pod drevesno krošnjo niso razporejene homogeno, ampak se njihova količ ina spreminja od toč ke do toč ke. Na posameznih mestih lahko celo presežejo količ ino padavin na prostem. Razporeditev prepušč enih padavin pa ni odvisna od oddaljenosti od drevesne krošnje, temveč od lastnosti krošnje in lastnosti padavinskega dogodka. Izmed lastnosti krošnje bolj kot indeks listne površine na prostorsko porazdelitev padavin vpliva pokritost s krošnjo in položaj vej v sami krošnji. Pod območ jem z gostejšimi in debelejšimi vejami je prepušč anje padavin manjše. Velik vpliv pa ima tudi količ ina padavin. Pri padavinah, manjših od 10 mm, prepušč ene padavine v nobeni toč ki niso presegle padavin na prostem, v primeru padavin v avgustu, manjših od 13 mm, pa je bila poleg tega porazdelitev padavin še homogena. Največ ja koncentracija prepušč enih padavin je za dogodke z več kot 10 mm padavin, ne glede na vegetacijsko obdobje, prevladovala na robu krošnje, kar je bilo največ krat ugotovljeno tudi v ostalih podobnih študijah. Literatura Andre, F., Jonard, M., Ponette, Q. (2008). Influence of species and rain event characteristics on stemflow volume in a temperate mixed oak–beech stand, Hydrological Processes 22, 4455– 4466. Bassette, C., Bussiere, F. (2008). Partitioning of splash and storage during raindrop impacts on banana leaves, Agricultural and Forest Meteorology 148, 991-1004. Brandt, C.J. (1989). The size distribution of throughfall drops under vegetation canopies, Catena 16, 507–524. Carlyle-Moses, D.E., Flores Laureano, J.S., Price, A.G. (2004). Throughfall and throughfall spatial variability in Madrean oak forest communities of northeastern Mexico, Journal of Hydrology 297, 124–135. Crockford, R.H., Richardson, D.P. (2000). Partitioning of rainfall into throughfall, stemflow and interception: effect of forest type, ground cover and climate, Hydrological Processes 14, 2903– 2920. Demsar, J., Curk, T., Erjavec, A., Gorup, C., Hocevar, T., Milutinovic, M., Mozina, M., Polajnar, M., Toplak, M., Staric, A., Stajdohar, M., Umek, L., Zagar, L., Zbontar, J., Zitnik, M., Zupan, B. (2013). Orange: Data Mining Toolbox in Python, Journal of Machine Learning Research 14, 2349−2353. 124 Deguchi, A., Hattoria, S., Park, H. (2006). The influence of seasonal changes in canopy structure on interception loss: Application of the revised Gash model, Journal of Hydrology 318, 80–102. Dohnal, M., Č erný, T., Votrubová, J., Tesař , M. (2011). Rainfall interception and spatial variability of throughfall in spruce stand, Journal of Hydrology and Hydromechanics 62, 277–284. Dunkerley D. (2000). Measuring interception loss and canopy storage in dryland vegetation: a brief review and evaluation of available research strategies, Hydrological Processes 14, 669–678. Fang, S., Zhao, C., Jian, S. (2015). Spatial variability of throughfall in a Pinus tabulaeformis plantation forest in Loess Plateau, China, Scandinavian Journal of Forest Research, DOI: 10.1080/02827581.2015.1092575. Gomez, J.A., Vanderlinden, K., Giraldez, J.V., Fereres, E. (2002). Rainfall concentration under olive trees, Agricultural water management 55, 53-70. He, Z., Yang, J., Du, J., Zhao, W., Liu, H., Chang, X. (2014). Spatial variability of canopy interception in a spruce forest of the semiarid mountain regions of China, Agricultural and Forest Meteorology 188, 58–63. Herwitz, S.R. (1987). Raindrop impact and water flow on the vegetative surfaces of trees and the effects on stemflow and throughfall generation, Earth Surface Processes and Landforms Volume 12, 425-432. Keim, R.F., Skaugset, A.E., Weiler, M. (2006). Storage of water on vegetation under simulated rainfall of varying intensity, Advances in Water Resources 29, 974–986. Kowalska, A., Boczon, A, Hildebrand, R., Polkowska, Z. (2016). Spatial variability of throughfall in a stand of Scots pine (Pinus sylvestris L.) with deciduous admixture as influenced by canopy cover and stem distance, Journal of Hydrology 538, 231–242. Levia, D.F., Hudson, S.A., Llorens, P., Nanko, K. (2017). Throughfall drop size distributions: a review and prospectus for future research, WIREs Water 4, e1225. Llorens, P., Gallart, F. (2000). A simplified method for forest water storage capacity measurement. Journal of Hydrology 240, 131-144. Nanko, K., Onda, Y., Ito, A., Moriwaki, H. (2011). Spatial variability of throughfall under a single tree: Experimental study of rainfall amount, raindrops, and kinetic energy, Agricultural and Forest Meteorology 151, 1173– 1182. R Core Team. (2015). R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing 2015, Vienna, Austria. http://www.R-project.org/ (4. 10. 2017). Sarkar, D. 2017. Package ‘lattice’. http://lattice.r-forge.r-project.org/ (25. 10. 2017) Šraj, M., Brilly, M., Mikoš, M. (2008). Rainfall interception by two deciduous Mediterranean forests of contrasting stature in Slovenia, Agricultural and Forest Meteorology 148, 121–134. Xiao, Q., McPherson, E.G., Ustin, S.L., Grismer, M.E., Simpson, J.R. (2000). Winter rainfall interception by two mature open-grown trees in Davis, California. Hydrological Processes 14, 763-784. Yousefi, S., Sadeghi, S.H., Mirzaee, S., van der Ploeg, M., Keesstra, S., Cerdà, A. (2017). Spatio- temporal variation of throughfall in a hyrcanian plain forest stand in Northern Iran. Journal of Hydrology and Hydromechanics 65, DOI: 10.1515/johh-2017-0034. Zabret, K. (2013). The influence of tree characteristics on rainfall interception. Acta hydrotechnica 26, 99−116. Zabret, K., Šraj, M. (2015). Can Urban Trees Reduce the Impact of Climate Change on Storm Runoff? Urbani izziv 26, 165-178. Zabret, K., Rakovec, J., Šraj, M. (2017). Evaluation of drop size distribution impact on rainfall interception by trees. Proceedings 1, 117, 1-10.