St. 5. V Gorici, 3. februarja 1883. ,,Sctf.a" izhaja vsak petek in velja po poati projomana ali v ftoriri na 'Ioni jtoSil.iiimi: Vsp M«.....¦'. 1.40 Pol leta.......f.20 CVtvrt li»ta ......I.io F;i oznaniJili in tali.! tudi |o i ../;<»- slanicah" st> |»!aeu)f za naviidin. i: ,sii»p- no viitn: 8 kr. t-'i se tiska 1 krat •S ',', 'f Z " 3 \'. 7.:i veri« i:vki> ni. iimitom. Tefiaj XIH. Po-nmezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v lobakainicah v gosposki tilici Mizu ..'wli ].|0I,« nft starem trgu m v nuniki uiici ier v Trstu, via Ca-acriua, :j. Doj'iM «aj *<• lifagovoljno poBiljajo iirtulnisivti .,Soco" v Gwiciv Via As'coli 8, I., iiaroeiiina pa opravniStvu „So8e" Via della Croce St. 4. II, Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj «e Hlagovoljno frankujejo. — Delalcem In drugim imprcinoSnini m uarofinina eniia, akoHt! oglase pti opravnlfctvu. P. a. gospodom narodnikom! Prvi natis 5, SteviJke „So6cK od 2. febrtiarja t. 1. je bil zasezen od si. c. k. drzav-uegu pravdniStva zavoljo vvoduega Clatika: „Baron Depretis pa doktor Tonkli". Sluvno c, k. driavno pravdniStvo nam je dovolilo, da smcmo izdati to Stevilko v drugem natisu. — ftospodje narudtiiki spoznajo iz tega, da skii§aino na vso moC ustreei njih zeljam; zato jib pa prosimo, naj storijo tudi oni svojo dolznost in naj nam poSIjejo zastano, kakor tudi tekoeo narocnino, da bumo mogli dclovatt v duSno in telesno korist uaroda, ker brez dcuara tie moreuio na casnikarskcni polji nic storiti. Tolminske ceste v dunajskem drzavnem zboru. Izvirui diMiis / Dmiaja 24. Jan. 1883. Dne 22. t. iu. je obravnaval financni odsek preudarek o dohodkih in stroSkih za sol, o Ita-tcrem je poroCal poslanec dr. Tonkli. Vazm hti v tej rt'Si dve resoluciji, s kateriini se vlada pozivlja, da bi, 3topila v razgovor z ogersko vladu, da bi se cena suit znizala in da bi se zopet vpeljala sol za ziviiio po znizani ceni, kar bi priSlo zlvmorejcuui v veliko korist posebuo tedaj, kedar dczevje pico po-kvari. Danes je isti odsek obravuaval pievdarke mini-sterstva zr notrauje zadeve, kateremu pripada tudi vzdrzavanje drzavniu cest. PoroCevalec grof Clam - Martinic je pri toclri o cestah povdarjal, da glede" na to, da potrebuje Tirol-sko zarad povodeuj in velike skode po njih uzrofiene zdatne podpore iz drzavuega zaloga, je treba ztuzati ali odloztti mnogo zneskov preudarjenik za druge ceste med izreduiini stroSki. Nevaroost je bila velika, da bi se za gori&ko dezelo v podporo cest nifi ne dovolilo. Zatorej je poprijel poslanec dr. Tonkli besedo in poudarjal vazuost cest na Tolminskein, posebuo ceste od Kobarida prck Staregasela in ilobica do la§-ke mejc ob Nad:2i in pa ceste od Cigiuja prek Sv. Lucije ob Idrijci proti Idriji iu sicerzozirom na na- LISTEK. Kurijera Husov ia panslavistov. Ali ste stiSali kaj se je zgodilo ? Goriski Slo-venci so postali panslavisti, Rusi. Kdor ne veruje, naj bere gori§ko kurijero ali pa trzaSko tetko. V ne-katerih doeh bodo hodiii goriSki Sloveuci vsi drugace obieLeni,nego do zdaj. Na glavi bodo nosili kosiaate kucme iz medvedje koie, ki budo segale daleC Cez uha; pod nosom bodo imeli goste brke, katerih se bo moral Clovek ze od dalec ustraSitt; vthu spoduje obleke bla6 iu jopiCa ob»eLejo velikauske ko2uhe, katerih volua ali dlaka bo tri prste dolga; cevlje bodo imeli podkovane in z drsalnim ielezoin previdene, ker ko-dar bodo hodiii, povsod bo sneg in led; v rokali bodo nosili vsak svojo knuto (okovano palico) in gorje Lahu ali Nemcu, ki jih sreCa; dobro bo zanj, ce je bil tisti dan pri spovt-di iu pri obhajilu, da pride njegova duia Cista pred vefiuega soduika, ali kostiga bodo boiele §e na quern svetu: oci tab. novih Rusov in panslavistov bodo zarale, kakor zivi ogenj; kdor po nesreCi in pregtesui radovedaostt pogleda v nje, pade v omedlevico; kadar bodo hodiii po mestu, se bo zemlja tresla, okua bodo zvenketala in slaho zida-ne hise se posujtjo; vozili se bodo na lepih saaeh z neuavadno hitrostjo po najleplih ulicah iu najravnej-m slstab) jlowaflnj ae bp|o WMti skr^vati y kot? roduO'gospodaiske in ua vojue interese (koiisti). Povdarjal je tudi vaztiost ceste po Bafiki doliut proti Podbrdu in je uavajal poirtovaluost tamoSigih prebi-valcev, kateti ne plaCujejo le rednih doklad po 30% na vse izravne davke, ampak da Mujejo se prosto-voljno po 50% z dulom za ceste. Nadalje je slikul vazuost koroike ceste od Go-rice iez Predel, je utemeljeral nujno potrebo, da se ta cesta zravni, posebuo pri Oviuku in od Kobarida do Bolca, in je dokuzal nujno potrebo uovega mosta pod Desklo. Priporocal je sledujiC, naj se skladovua cesta od Kobarida do laske meje U zdaj sprejme med; drzavne ceste, prihodnjic pa tudi co.sta od Cigiuja ob Idrijci do Idrijo, in naj se ze za lotos podelijo zdatne podpore z& tolminske ceste. Na to je odbor sprejel predlog, da se cesta ob Nadizi od Kubaridu do laske meje koj sprejme med diiavue ceste, da se za njeuo vzdrzavanje sprejme V preudarek za I. 1SB3. zuesek gld. 100 in da se podelijo iz drzavnega zuloga eledeCe podpore: 1. za iz-Uelmiju ceste ob Idrijci gl. (iOOO, 2. za tarioluujo ce» ste od /n'luia do kiaiijnke unjegld. 0000,3. za izdo-lauje ceste ob Ihti kot 1. odplacilo gld. 5000. Na-sledek temu bo, da se dovoli tudi pnhodnje leto za cesto ob Ba&t se gld. 0000. To so gotovo zdatne podpore dtiave za izdela-nje iu vzdrzavanje cest na Tolmiuskem, ker odslej odpade sktb za vzdrLavauje ceute od Kobarida do laske meje, je izdelauje ceste obBaci zagotovljeiK iu ravuo take zugotovljeuo je, zravnanje ceste ob Idrijci in pa izdelauje ceste od Zeliua do Idiije, katera Se le pjpolnuma zveze Gurisko-Tolmiiisko s Kraujskem. Poslauec dr. Toukli je s tern spoluil obljube, katere je storii pri shodu v Kobaridu dne 10. sept, preteklega leta gled6 podpor za ceste, in ni dvomiti, da bodo ti predlogi sprejeti tudi v drzavnem zboru. Gled6 zravuanja koroSke ceste ob Sofii je pa minister grof Taaffe poslaucu Tonkliju oclgovonl, da se pripravljajo oacrti o zidauji mosta pod Desklo in pa za predelanje strmega kianca pri Oviuku, da dene vlada doticne predloge za prihodnje leto v preudarek iu da potem bo vlada pa skrbela za predelanje truov-skega klauca naii Kobaridom, kar je dr. Tonkli s po-hvalo na zimnje vzel. Pri tej priliki inoram odloCno zavrniti to, kar neki nasprotmki dr. Tonkliju na Tolmiuskem med svet trosijo, to je, da gre vsa zasiuga za zdatne podpore za ceste na Tolmiuskem sedanjemu tria&emu na-mestniku in uikaka zasiuga naSuu poslaucem in Ta.it'- in bodo morali hoditi po stranskih, ozkih in tcninih ulicah, da ne sre^ajo Rusa, pauslavista; njih brezste-vilni konji po^rejo vse seno in slarao iu ves oves in bodo segali po zlati p§s?nici; pauslavisti pogoltnejo v svoji pozreSivjsti vso gori§ko slanino, vso igano in ne2gano pijaCo, uaravno in umetno narejeno. Ko jim tega zmaiijka, se lotijo krompirja, poiente iu drugega, kar se dobi v gori§ki dezeli. Tako bodo prisiljeui Ita-lijani: Slovensig, Tkalsig, Mulig, Battiggi, Golloppi, Coceaneig, Maiussig, kiso bili ze dva tisoC let pred stvarjeujem sveta v goriSki dezeli, zapustiti milo do« macijo, v katen jih je sladka mamka zibala, prepeva-je jim, kadar jih je trebuh bolei: si si si, si si»si, ua kar jih je bolest in zavest zap.iitiia, ter so sladko spanckali, kakor dete, kadar se uasesa te^aega mleka* Kruta osoda, nezasliSana krivica, ki bo gouila douia-ce otroke tje v bla^eno Italijo, kjer pomeraace cvetd, kjer ju^no soluce greje sree iu daje predukus rajske-ga veselja. Kadar zapustijo sinovi luCi, ki uosijo omi-ko v 2epih iu na jeziku, goriSko dezelo, se panslavisti sprejo med sabo in to bo strasanska vojska. Skale kakor hi§c velike bodo letale s hriba v hvib; gorje j mu, kogar taka krogla zadene, v euera treuotku bo i njegovega zivljenja kouec iu ne bo se pozualo, lye j je stal. Gore se posujejo, brezdna se odprojo, ogenj bo Svigal iz zemlje, vse bo pokoucano, panslavisti pri* dejo v pekel iu potein bo kouec sveta. i Kdo se ne trese, ko bere vse te straSue reft, I ki imfi F^* v kratkem tasa Cea goriskQ prebivalce, fejnvi vlndi. Na dotiLno vpraSanje poslanca dr. Ton-klija (kar mi je bu zaupuo povedal, kar pa vendar zamoi^ati ne morem) odgovoril je en sedanji minister, ki je bil 2c nmn-istnik v Trstu, tako le : „To j o goia neresnica; kedar sem bil jaz name* stuik v Trstu in je bil sedanji tr2afikui namestnik vsegamogofini minister na Duuaji, sem leto za letom prcdlagal vladi. naj bi podpirala ceste ua Gorift-kem in posebuo na Tolminskom, a naSel sem pri dunajski vla^di le gluba usosa; §e le sedanja vlada je sprevidela vainest teh cesfc in nujno potrebo, jih zdatno podpirati; zatoraj gredd vso ssaslugo le narodnim poslancem in pa sedanji vladi". Istina iu faktum je, da je dezelni zbor iu odbor goriSki pod prejAnjo vlado zastonj za to proail, naj bi cesta od Kobarida do la§ke meje bila sprojota med drlavue ceste, in da jo Je moral ilednjic «pre-jeti med skladovne ceste. »e le sedanja vlada je pred 2 tetania dovolila za predelanjo te ceste nad 10.000 gld. in je predlo^ila naj se vvnljj med driSav-lie ceste, Nocem trditi s tern, da si je pridobil dr. Tonkli posebne zasluge pri teh vpra§anjib, ali noben poSte-njak no, bo mogel tajiti, da dr. Tonkli se vsestransko trudi, da bi spulnoval dol^uosti, katere je prevzel s poslanstvom, in da je ujegovo delovanje zdatno in vspegno, iu to je tudi vse hvale in pohvale vredno. To Bern hotel prizuati, utrditi in konstatovati, da se ne bodo dali narudnjaki in poiteujaki na Tol-minskem slepiti, in da sleduji6 sprevidijo, kje so njih pravi prijatelji; v taboru trMkega nameBtnika jih gotovo ne najdejo. Dopisi. Iz Solkana, 29. jau. — Hnogokrat se [po ca-sopisih §iri neresnica; Ce se to vedoma godi, jo ime-nujemo laL. La2i ne bodi prostbra v slovenskem La-sopisji, pa tudi neresnice se varujmo. Z neresnico motijo dopisui.'ci urednika, z lazjo ga sleparijo in vo-dijo (itatelje za nos. Pogostoma se kadilnica, v ka-tero se nezasluzona Cast iu hvala mece, mogofino yihti. NoCemo pa vsake do tu napisanih beeed obracati na ki so do zdaj mislili in v dejanji pokazali, da moreta prebivati v eni dezeli dva uaroda prav mirno drug pri drugem? Kdo ui do solz gauen, ko pomisli, da goriske lepc hi§e, krasni vrti, rajska okolica, mikavna dezeia mora konec vzeti pod kopiti ruskih konj iu pod okovanimi cevlji gori§kih panslavistov? Ali se temu ne da pomagat s procesijo, z raolitvijo, s postoni, z obljubami? Ni mogoce; s takimi deli se potola^i Bog iu odvzaine zasluzene kazai; ali panslavisti uiso od Boga, ker so namenjeui za pekel; torcj je treba prositi za reseuje od take §ibe tarn, kodar prihajajo panslavisti; treba je prositi pri goriSki kurijeri, ki jih je rodila, krstila, oblekia razobesila, pokazala, prokiela, obsodila, pogubila. Ce je porao6 mogo6a, je mogoca le od nje; drugod je zastonj iskati pomo5i. Napotimo se torcj goriSki prebivalci, Sloveuci in praviCui Italijani, k plodonosni kurijeri iu recimo: „Tvoje besede, s katerimi nam Luga§ s panslavisti, so uas niocno osupnile in ostrasile. Povej, s kako pra-vico to dcla§ ? Slovenski prebivalci goriSkega mesta in de2ele so delovali na politicnem in naroduem polji vedao odkrito in po dnevu. Njih te2nje in namere so znane celemu svetu, ki se hoce za nje "brigati. Njih nafielo jo od nekdaj: za vero, dom, cesarja. Kako mures torej tako prihoduost prorokovati narodu, ki iina tako preslost iu tako sedanjost? Kak duh te je uavdajal, ko si sedela ua proroSkiin stoiu slavno Pi-tije in si opisovala v terauih iu zamotanih crtah reCi, ki po tvojih aiislih injajp pmi?5 AH. W M VJemAl \t dopis, o katerem smo siljeni govoriti. — Se druge poti naj se dopisuiki ogibajo: snbjektivnosti (presoje-vanja po osebnih vtisih in nagibih) n. pr. ? ocenje-w»*i zaslog kakega moza; potrudijo naj se, kolikor je v njibmoci, do objcktivnusti (. — Slovenci in poSteni | Italijani se pansiavistov in Rosov ne bojimo; za nas j jih ni, po nas ne stegujejo svojih rok. Tebe, draga I kurijera, naj pa kmalu odnesejo seboj, ako ostaueS tilka, kakorsna si do zdaj." I Cakajmo, da kurijera pov6, ali ie usliSala naio I proSnjo, da nas ne bo stra§ila z Rust in panslavisti. I Mod tem pomislimo, kaj bi se zgodilo najprej, ako j pridrvijo Rusi in panslavisti na GoriSko. Najprej bi I ustanovili v Gorici pansIavistiCen list v italijanskem J jeziku z imeuom flGori§ke kurijere*, v Tratu pa I drug euak list v nemskem jezika z itnenoin „Tr&tSke | tetke," Prvi bi prinesel v prvi Stevilki oznanilo do I priiKh m»mjc; da y g§iitek, i* ftbr.f po pies m l Cepovan, dne 29. jan. Kit. pol. citalnica v 6e-povanu je imela due 21. t. m. obcen zbor, katerega se je udelezilo 24 udov. Po predsednikovem nagovo-ru sta porocala tajnik in denarniiiar |o delovanji in 0 gmotnein stanji dru§tva. Po tem se je volil novi od-borf v katerem je c. g. BI. GriSa predsednik, g. Jo-sip Kafol podpredsednik, g. Martin &uligoj denarni-dar, g. A. Bratuz tajnik, g. Anton Eafol knjiinicar in 6. g. Toraag Rutar odbornik. Po dovrSeuej volitvi je druitveni predsednik go* voril o pogtnih hranil"icah. Po govoru pri „ve6ernej zabavi" so nas dobro izurjeni pevci jako prijetno raz-veseljevali, mo2je so pa marsikako pametno besedo rekli posebno tudi 0 po§tnih hraniiuicah. LetoSnja zima nam je poslala jako neprijetnega gosta. Yclikauski volk se klati v na§ej okolici po trnovskem gozdu. Ker mu slastnih srn §e ni zuianj-kalo, ni zacel Se drobnice mesariti. Lovci ga pridno zalezujejo, a do scdaj brez uspeha. Izpod tavna, dne 29. jan. 1838. - V listu „Edinost* od 24. januarja sem fiital, kako rifomber-bku citalnica napreduje. To tudi jaz priznavam, ki sera imel enkrat priloznost, se 0 tem prepricati. ULe iz tega sem spoznal, da citalnica napreduje, ker sem videl v nji celo mizo razpolozenih vsakovrstnih casni-kov. Dalje sem Lital, da so se zaceli nekteri Rifem-ber^ani spodbujati v viuoreji. To je prav in lepo, saj so v tem oziru dolgo spali. Da se je vrli izSolaui mladenec H. Hebat oglasil, je tudi prav; 11, prih. aieseca febiuarja bo liifetuberzauu v citalaici podu-ceval 0 vinoreji. Pa mislim, da ne samo Riferuberz^ni, ampak tudi sosodje iz bliznjih obcin bi se morali tega vaznega poduka udeleziti; saj bode, mislim, v 6i-talnici tudi za nas bliznje brate ako nc odvec, saj zadosti prostora. Pri tej prilozuosti pa opozarjam vse zunanje vinorejee, naj ne gredo le poduka g. Hebata posluSat, ampak naj si tudi ogledajo njegov vinograd, ki ni oddaljen. Pri Cctiti rajdi nad pokopaliScem v Rifembergu tik skladovne cestc- ga zapazi§; ni ti treba po iijtin praSati, ker se od vseh drugih odlikuje. Ta vinograd sem tudi jaz uU ve5krat obcudoval, Mislim, da oznanjeoi poduk in prepricanje 0 delovanji mladega stiokovnjaka v vinogrndu bade vsem obisko* valceiii na korist; samo da ga bodo hoteli posnemati, (Z IStre, dne 30. jan. — Da je v Istri narod-no probujenje Se v zibelki, med tem ko je ua GoriS-kem in ua Kranjskem uze v luoSkej delujodej dobi; to je vsem zmine. J)a se v Istri ne govori 0 kakem puiitieuem druslvu, kakor pri vas 0 »Slogiu, katero diustvo naj bi tudi v lstri titjalo naroduih pravic, to je umevno, kajti manjka nani toliko naroduih inoz\ Kako teiko nam je pri srei, ko z veseljem beremo, kako drugod pu Slovenskem vse krepko deluje ter se puteguje za pravice milega nam naroda I Se tezje nam je, ko smo preprifiani, da se ubogeinu Ijndatvu drugod dejanstveuo pomaga iz rev in nadlog, da se kuie* tovalec 10 obrtuik sreno varujeta pred oderuhi in to z ljudskimi posojilnicami, med tem, ko v Istri na to §e inisliti ui, tnarvec cwkati moramo v nemiiosti, da nam pridno b»>ljsi casi. ZaCclo se je sicer daniti, — kakor je bilo dragoj ^Soei14 v^e porocano, — a ce-kati moramo, predao pridemo do take stopinje, na kakorsni so ostali uusi braije po dtuziti pokrajiuah. Vendar sc pokazuje tu pa tarn kaka cvetlica, koja nas razvcseljuje ter nas navdaja z upanjem ua boljsc case I Taka cvetlica, koja nam ozuanja Se moc-no oddatieno milo pom'ad, je blagi rodoljub v Pod* gradu, koji je tudi'letos, kakor u2e nekaj lat, daro- I otroke v panslavisticni Ginnastiki, in poziv na inte-| ligentne mamice, da pripeijejo svoje faatice in dekii-| ce brez izjeiue na pies, da bodo piesali na piscalko I ruskih kozakov in Ja se udeleiijo panslavistiLne omi-| ke. V drugi Stevilki bi udrihal cez tiste, ki hocejo j odpraviti hiapcevako delo ob uedeljah in praznikih, I ter bi dokazoval, da bogatinom bi to sicer ne Skodo-I valo veliko, ker so ie tako bogati, ali Skodovalo da I bi ubogim delavccra, ker bi jim bogatini ne smeli I placati za trdo delo, ki trpi 6 dnij, toliko, da bi mo-| gli kupiti polento §e za nedeljo. V svoji panslavisti6-I ni napihnenosti in prcdrzuosti bi se list imouovai pr a-I vega ljudskega pnjatelja, tiste pa, Ki bi hoteli delo I ob uedeljah odpraviti, bi imenoval nepoklicaue prija-telje ljudstva ali pa v svojem barbarskem ruskem je-I ziku: troppiamici. Tr2a§kipanslavisticm list bi I pa opominjat Italijaue in Nemce, ki bi tuorebiti se I ostali 7 dezeli, naj se varujejn gori&ke ljudaku poso-1 jiiutce, ker ima strankarske namene, in naj ne po-I siljajo otrok v slovenski otrocji vit, ker jih Skrat J vzauae. To bi bil §e le zacetek panslavistifinega, ru-I skega delovanja. Huje bi bilo, kar bi Kiui in pan-I slavisti pozueje pocenjali; dokazovali bi s staiimi li-I stiuami, da oat so Italijani puro saugue in vauki umr-I lega Tevta. Kdo se ne trese te straSanske prihodno-I sti? in kdo je je kriv? Kurijera, ki 2e za^rega. da \ jih prip^e y Goriw. r val lcpo svoto 150 gWlTda se poSilja 25 iztisov „E-diuosti" obeiuum pudtfiajskega okraja, da se brezplae-no razdelujejo and uboznejSe, a za Sitanje vnete ob-iiuarje. Gotovo li»p in plemenit dar na narodnem olta-rjit Stoteio Bug povrui tor nam se mnoga leta zivi in ohrani tacega mo2a, kojemu sice krepko b je za mili narod I Gotovo svoje radodunjosti ne bi mogel bolje obrniti, kakor v povzdigo zaostalega ljudstva. Da bi nasel le mnogo poanemaleev ne Je v Istri, koja jih je najbolj potrebna, marvee po vseh slovunskih po-krajinah, kajti tako bi zapnseene, oddaljene in sa motne vasi zafcele zaoimati se za napredek. Tako sredstvo je posebno priporoCljivo za one kraje na nu-jah, kjer nam nasi sovrafcniki leto za letom pozu'ajo nmogo ua§ih bratov. Tara si kmetovalec, tudi ako bi mogel, ne more vzdr&svati svojega dasopisa, ker bi mu kak zagrizenec to odsvetoval ter ga podpihoval, naj oni dem.r, koji ima plafievati za slovenski cas.>» pis, raje kam drugam obrne. Marsikomu je bilo u2e tako odsvetovauo; a da dobiva list zastonj, te^ko se da kedo tako zaueljati, da bi list opustil ter ga ne cital in tz njega ,,y zajemal potrebne nuroduc hrane. Ko bi blagi rudoijubt te besede prcmitriili ter jih dejaiistveno izpeljali, bi gotovo napravili velik ko« rak na boljeI Skalnikov. Z Dunaja, dne 29. januanja. (Izv, dop.) (Iz drzavnegu zboia.) Danes je obravnaval tinaiicni odsek preudarke naucuega miui&teistva. Pri vseuCili§6ih se je sprejela resolueija posianea Zeitbammerja gled6 u-dejaustveoitve zdravnistvene fakultati na ceSkeni vse-ufrlisft v l'ragi z zacetkom Solskega leta 1883/84 ne game v prakticuih, ampaktudi teoitticuih predmetih. V prejsnji seji je bil uamrec naucui minister na do-tidio prasanje odgoyoril, da namerava to fakultat le delomu, to je: glede prakticuih predmetov s prihod-ujim Solskim letom udejaustvemti (aktivirati). Pri preudarkih za srednje sole je poprijel bc-Bedo poslanec dr. Tonkii iu ju uavajal blizu to-le. Glede 11a to, da je bil drzavui zbor po nasvetu n-nanlnega odseka sprejel v letu 1880. resolueija, s ka-tero ee je vlada pozivala, da ima vpeljati na siednjih golah v dezclah, kjer bivaju Slovenci, za uftenco slo-venskih starisev slovenski uCni jezik, kolikor to dp-pusSajo u6ua sredstva, in da je od one dobe preteklo ze veC let. piasam gosp. nauCucga miuibtra, naj bi izvolil povedati, kako je vlada izvrSila ouo rcsolucijo. Saufini minister baron Conrad je na to odgo-mil, kda je vlada s posebnim ukazom od leta 1882. narocila, da se ima na ni&h giuinazijah na Kranj-skein vpeljati sleveuskt uCni jezik, m s tern da je etorila to, kar jej je tista resolueija ualagala, ker meui, da ta resolueija je le kranjsko dezelo zadevala, in da je vlada s tern uemila, kar je bilo mogofie. Dr. Tonkii povzame zopet besedo, iu pravi, da Bi je enak odgovor prifiakoval, ceravao ui v navedeni resolueiji nikakor utwneljen, katera ue iraenuje de^ele kraujskc, auipak govati o vsek deielah, v ka-terih bivajo Slovenci; poudarja, da je vlada s tern, da je vpeljala na nizth gimnazijah na Kranjskem slo-venski ufinijezik, sania prizuala, da so vsi njeui ugo-von ptoti upeljanju slovenskega ufiuega jezika, 6e^, dasloveuskijezik ui se zadusti izobm^eo, da Slovenci nimajo dosti uSiteljev in ufinih knjig, nifievi in brez podlage, ker, ce je sloveuski jezik sposobeu biti uc-nemu jeziku na gimnazijah na Kraiij&keiu, mora biti in je sposoben tudi za vse druge de^ele, v katerili bivajo Slovenci, toraj tudi za Priuiorsko, KoroSko in Stajereko. Gled6 toraj na U», in gled6 na stotere pe-ticye iz vseh slovenskih pokrajin, ki so bile oddane pri vis. ministerstvu in drL zboru za vpeljanje slovenskega uCnega jezika v srednje Sole, in gled6 na to, da je dei. zbor goriSki opetovano prosil vlado za v-peljanje narodmh jezikov, toraj tudi slovenskega, v srednje sole, je sta?il sledeco resolucijo: „Poziva se vlada, da i z v r § i ukaz leta 1882. glede upeljanja slovenskega uC'nega jezika na srednje Sole za uceuce slovenskih stariscv v vojvodini Krauj-ski v vseh de^elab, vkaterih bivajo tudi Slovenci, in da zacae izvr§enje tega ukaza ie s Solskim letom 1883i84.8 Froti tej rescluciji ni gospod minister nic" ugo-varjal, ampak ugovarjal je koroski poslanec vitez Moro v dolgem, plitvem govoru in je hotel dokazati, da za Korosko te potrebe ni, da koroski Slovenci sa-mi ne ^elijo tega in da ne umejo novo-sloveuskega jezika, za kature bi bilo s teni dovolj prtskrbijeuo, da bi bii na gimnaziji v Celovci slovenski jezik za-povedan predmet za sloveuske dijake. NiCevost teh razlogov je dokazoval dr. Tonkii in porocevalec poslanec Jirecek; na to je bila Ton-klijeva resolueija sprejtta. Za njd so glasovali Cehi, Poljaki in avtonomui Nemci; nasproti le ustavoverci. Upajmo toraj, da bo vlada veudar enkrat jela biti praviena tudi Slovenceni zunaj Kraujskega in da vpelje s prihodnjira Solskim letom slovenski jezik tudi v vseh drugih de&dali, vkaterih tudi Slovenci bivajo. Na Dunaji, 28. jau. 1883.—Urad, kojega iraa-jo ie ve6 fasa aekatere druge Arhve in ki je po-sebuo na Angle2kem vrhunec dov.vs* no^ti dodegel ter najbolj§i uspwh pukazal, prineslo jc novo leto tudi nam v Avstrijo: po§tne hranilnice. —3sT; moj namen, razpravljati koiisti, koje prinaSajo ti zavod: dr2avi in ki dajejo posaniexdiku prilo^nost, da se z varcnostjo udeleli svt'toviiega napredka. A kar je hvalcvi-edrto in kar bode vsak rodoljub z vtseljem slnkl, j« to, diJ se je vendar enkrai zapustila do sedaj obifajna pot, ki j<; le nemSkemii jeziku odi>irala vrata, in da so se ustitiiuvJIe po&tuc iitauilnice na neutralnej pod-lagi, ki prii>oznava vsi-m jezikom eiiake pravice. Pi-satelj teb vrstic je bd saim nav/ofi, ko jo vodja tega zavoda bvojim uradniUotn strogo ukazoval puziti na to, da dobiva vsak narod v svojein jeziku pisanu spre-jomnice in druge pisanke. Knpcijtsko iiiiui.st*r«fcvo je za slovensko uradi»vaiije pri vodslvu pofitiiiU hranil-nic n&teM poklicalo na Dunaj vrlega Slovenca gosp. Iguaca It e b e k - a, ki je siarim bralcem „Soco" gotovo Se v dobretn spominu po izvrstuih dopisih, ki jih je listu poSiljal.— Mej turn, ko se tu na Dunaji po malem prizua-vajo pravice slovenskeiuu jeziku, je ^alostno sliSati, da se mej sloveuskim narodom dobe se postni uradi, kojim je na§ jezik davela briga in ki s« zmirom 'A veseljem rabijo postne puiatnike, kakor: „Ceruizza, llanzano, Merua i. dr." Stvar sama na sebi je sicer malenkost, ali kakor ne sine dober vrtuar pufiiati tudi najncznatnejso Skodtjivu rastline v svojem vrtu, ce ho6e, da mu bodo dnigc koiistne dobro poganjale, tako nu sinemo i mi teh rsialili prpgreh prezirati. („SoCa" je U veCkrat o tej stvari pisala, a brez us-peha. Pis.) Slovenski postui uradnikil poka2ito vsaj sedaj, da Vain je kaj mar za materui j"Zik; porabite pri-lo^uortt, ki se Vain ponuja, ter po^ljajte vse vloge vodstvu poStuih hrauilnic le v slcvcuskum jeziku, da bote sloveuske odgovore dobivali, da ne zaspi Vam dana pravica, kakor je ^alibog ?.e marsiktura zaspafa, koje poslulevati se so Slovenci pozabili l~~ Politidni pregled. VafticjSi dogodki v drzavnom xboru so bili v pretcklih osmih dncli sledeCi: Trgovinski minister predlo^il je v potrjenje potrebni kredifc za drLavno 2clcssnicc. Po nekatcrih dopolnilnih volitvah v razne odseke nadaljevalo se jo 6ita-nje in utemeljenjc socijalao-politiCiiega nasveta bivsega ministra Chlumecki-ja. Bolder je sedel ta mo2 na ministerskem stolu, ni znal nicesa o j tern praSanji in ni stavljai uikakih nasvetov v j teni oziru. Se le sedaj je nasel dovolj 6asa, da je prestudiral nasvete in dela ministra Schiiffleja, ki je sluzboval kakor trim minister pod raini-sterskim predsednikom Hohenwartom, ter nad-leguje zbornico z nasveti. Prefiital se je tudi predlog posianea Mat-tijs-a, po katerem se imajo ustanoviti posebne, samostojne obrtne zbornice. Hcrbst in drugi so v tej seji prasali vlado, zakaj je prepovedala prodajo dveh ustavovernih listov po prodajalni-cah, ali misli dotidni sklep preklicati. Seveda niso povedali, da je ustavoverna vlada isto tako ravnala z listi na Ceskem indrugod, katerimje bila pravica prodajanja odtegnena. Takrat je dr. Herbst postopanje vlade odobraval; a sedaj, ko je dohitela enaka osoda liste njegove stranke, mu ni to ravnanje po volji. Vaznejsa porofiila o delovanji v odsekih glej v dopisih z Dunaja. V nedeljo zjutraj odpeljal se je ruski minister pi. Giers z Dunaja, kjer je bil iZredno prijazno sprejet. Istocasno, kakor Giers na Dunaji, bival je ruskega cara strijc Nikolaj v Be-rolinu, kateremu so izkazovali izredna odliko-vanja. Da ni to brez visocega polittfnega po-mena, je naravno; a brezpotrebno se nam zdi navajati vsa /azlicna ugibanja 6asnikarska v tem oziru, ker tako noben easnik tajnosti pogovorov, nasvetov in sklepov takili gostov ne pozna. Vsa-kako pa se smatrajo ti dogodki v obce kot dobro znamenje za mir. V Italiji rogovili irredenta §e vedno dalje. V Bologni dobili so bombo v ve& tamo§njega avstrijskega konzulata. Dva Sloveka, ki sta bila bombo tje donesla, sta bila zasadena in zaprta. Francija po smrti Gambettovi ni pri§la §e do mini. Princ Napoleon je izdal — kakor je Mo pro to — posebeu proglag do ptoaj vsled tega je bii v zapor dejan. A Floquet ja stavil potem nujni predlog, po katerem se vsem udom dru^in, katere so kedaj v Franciji vladaie, prepoveduje bivanje na Fran-coskem. Odvzemd naj se jim vse politidne pravice, da ne smejo biti voljeni kot poslanci, niti vstopiti v vojsko. Kdor bi zoper to ravnal, ka-znovan bi bil z zaporom od jednega do pet let in potem bi se 6ez mejo spravil. Ta predlog je po vz ro&l, da se je inqral ministerski predsednik in §e nekateri ministri poslovanju odpovedati ter da so odstopili, Predsednik republike Grevy je izro&l potem predsedni§tvo Fallieres-u, kateri je novo niiiiistcrstvo sestavil ali pa prav za prav prejSnje dopolu:'. Na Srbskem bila jc zbomica preSH teden zakljuCena s prestolnim govorom. Kraljev govor poudarja domoljubno delovanje zbornidwjev, o-menja premembo razliSnih postaV invojske, povzdigo kredita in ustanovitev nacijonalne banke, Domade stvari. Mous. Zorn, Skof poreSki, je delil 28. pret. m. suki anient av. binne v Gradu. Sprejet je bil z vcliko slovesnostjo tarn, pa tudi v Ogleji, v Fiuml-cellu in v Eonkah. — Preteklo sredo je obiskai bvoJ lojstni kraj Pervadino, kjer so ga z velikim veseljem in uavduSeiijem sprejeli. DaljSi dopis o tej slavnoiti smo morali odlo^iti. . — Vceraj, 2.febr., je milostljivi skof blagoslovi1 fsvocu v cerkvi &L urlulinarc, kjer jo potem iniel pon-tiiikalnu maSo. Pri maSi jo bil arhidljakon pieC. g. J. Grusovin, apostolski protonotar, 8 ktasno mitro, kl se mu je prav lepo podajala. Nunc so s ivojim lopim -ijem (Wittova mala KxhuKcI) budile pobo2nost V &. ib uavzocih, nker niso cvilile, kakor drugod". Slovonska 6italnica v Gorici vabi k pl«snl zabavi, ki bode na nuntno, nedeljo, dne 4. februarja pri#kteti>o svirala voja^ka godba c. kr. pe§polka nad-vojvode Leopolda St, 53. Med po&tkom bo sreCkanjo. Sobana m odpre ob 8Vi, pies se ptifine ob 9. uri. Vabljen: neudje placajo pri vitopu za druzino 1 gl., za posameznika 60 kr. „Slovensko braluo in podpomo drufltvo v Gorici" priredi v soboto, 3. februarja, ob 7Vi uri zvecer v lepo okincanem salonu Stabilevo restavracije na Travniku pustuo veselico z naslednjim Bporedom: 1. Ljubica, etopaj, godba. 2. Iskrica domorodna (Bra-tje v kolo), besede GregorCiCeve, uglasbil Ant. Trepal; po;e zbor. 3. Vvodnica (Ouvertuie), po jugoslovanskih napevih, sest. Titl; godba. 4. OtokblcSki, K. Masek; poje zbor. 5. Agata, ali: Ko lastovke gredo proti do-mu, ugl. Abt; godba. 6. Ko daa se zaznava, B. Po-tocmk; poje zbor. 7. Sreikanje 3 dobitkov v Saljivi obliki. 9. Piesna zabava. Pri besedi in pri plesn bo svirala vojaSka godba c k. peSpolka nadvojvode Leo-polda St. 53. — Peli bodo domaLi pevci in iz okoli-ce. — Stevilke za sreckanje se bodo prodajale isti veCer pri vhodu iu med veselico po 20 kr. ena. — Za pies placa vsak moSki plesaleo 80 kr. — Neudom iu necitalni^arjem ni dovoljen vstop brez vabila, ki se daje na ime vabljenca. — Ker se ka2e, da bo vese-lica jako zabavljiva, prifiakuje se od gg. druStvenikov in rodoljubov obilna udele^ba. Imenovanji. Koncipist v trgovinskem ministerstvu baron Aleksander K o 11 e r je imenovan za tajnika pri pomorski oblastniji v Trsta. — Anton Z a m a,r i n je bil imenovan za zacasnega okrajnega 2ivinozdravnika v Porefiu. Z Nabreiine se nam pi§e.: „Ples nabrezinske veteranske poddru^nice preteklo nedeljo bil je precej dobro obiskan. Svctoval bi pa nabreziaskim vetera-noin, naj bi si drugikrat najeii drugo godbo, katere udje ne bi kazali do nas mr2nje, kakorsno sem moral zapaziti na tern plesu. PraSal je moj prijatelj g. vodjo godskega osebja, naj zasvirajo kako slovansko skladbo, a namesto odgovora zacel se je na ves glas sinejati mo2 z debelim trebuhom. — Bilo je zraven toliko neslovenskega zlvlja, da o joj! Druzega nisi sliSal, ko: balarin anciarao, od deklet pa: prego In grazie. To je morebiti uspeh, ki ga ima poduCevanje nemSkega jezika v nabrezinski enorazredni ljudski Soli. V nedeljo, ,4. febr., piiredijo pies nabrezinski rodo-ljubi (sic I) z ravno tisto godbo8. „Triester-Zeitung8 je primesla dva „poslanaa od citalnieuega odbora gori§kega in od predsedniStva druStva „Slogea proti govoricara glede goriSkih Slo-vencev, katere smo omenili v zadnjem listu.— »Cojr-rieru", ki je bil posebno glede* Citalnice posnel iz-miSljijo iz nTr. Zeit.", se pa ni zdelo v»edno, da bi posnel tudi preklic. RL'Eco del Litorale* obsojnje v iStevilki od 29, jao. fiekolegijaluo pbna^Dje ^CpmeroYO14. J>rot» 57 Slovene em in prail prav resnicno. da z napihneno rasino hvalo se ui6 tie opravi, ampak z znanjem in imetjem. Slovenci, ucimc se, pa delajmo in bodimo varcni, potem booio tudi v narodnem in politicnem i)ziru napredovali. Nevednost in uboStvo sti velike hevarnosti v politiCn^m zivljenji. CastnUri takaj§i4e posadke so priredili pre-tekli torefc, 30. januarja, zve&r v dvorani dru§tva .Corieordia" velik pies, katerega se je udelezllo ve-liko goiriSke aristukracije in najodlifinejSih raeicanov. Zastop&na sv bila g«ri§ka druStva Citalnica, Concordia in italijanska druStm, Godba je bila izvrstua, ljudatvo se je kar trio, veaelje je bilo sploSno. Poka-Zalo se je, kako priljubyeoi so castoiki novega polka, disi so ic le iiefcaj inesecev v Gorici, Lepo je tndi to, da so znali zbrati razlicae iiarodoosti okoli sebe; to se popoiiwHia vjenm 2 duboni avatrijske vujske. Ce* stitaino. Dopis H Dunaja v danasnji Stevilki 0 po§tab in poltuih hrauilnicah pnnoroiamo v resni preudarek mm slovon-kim poStarjew. Posloiajte, goriski Slovenci, kako se gia#» slovenske po§te po GoriSkein v uradueiti jeziku iu strnute: Auzza, Bigliana nel co-glto, Canale, Cepovano, Ceroizza, Comen, Corgnale, C'osina. Divaca, Bamberg, Duino, Duttovle, Flitsch, G5rz, Grahofa, HaulenstiWt, Marfreit, Kirhebeini-Cir-kno,Kostanjeirica, Merua, Nabresina-Nabreiina, Quisca, Ilauziano, Reifenberg, Salcano, Samaria, St. Daniel, St. Lucia, Serpeuina, Sesana-Seiana, Tolmeio, Wolt-schach. — Zastonj jie M& v tern imeniku: Bolec, Serpenka, Kobarid, Tohnin^Grahevo, Voice, Sv. Lu--ctyi, Kanal, AvSe, Soikan, Cepovan, Govica, KviSko, Biljana, Miien, Dewi, Komen, Kifenberg, Kenjge, Cernice, AjdovScina, Stoarje, Stanjel, Dutovlje, Kozi-na, Loke. — Na kaj je raislilo slavno poStoo vodstvo, ko je tlajalo iinena naSiia postamV Kaj so mislili zupani in poAtarji, ko so zatlajali tuja imena za domace kraje? Ali ni raogoce popraviti, bar je bilo do zdaj zakriv-Ijeno? — Pcstn't uradi so dollni, da imajo pravilue doruaOr uapise, da prodajajo tiskanice v domafiem je-ziku, da v ilouiacem jeziku uradujejo. Ako tega ne ddajo, prJto^iti se je treba pri poitaem vodstvu v Trsin; ako tu kih 100 gld., katero je vsled „Corrier<>vega" pjsan.ja oddat drugi tidkarui.— 3. 0 tern, kako se ravna v g. Pat. prodajalnici, nisino cisto nic pisali; zato tudi nismo imeli dol^uosti, sprejefi doticni stavek. Spre-jeli smo ga, da bo g. P. videl, da nismo nasprotni njegovi osebi. Dodamo celo, da gl«;de na dobto ime te dobro znane in mod sedanjimi goriSbimi kuji-garuami najstarejse Stacune smo se silnog cudiii, kako more biti v zvezi z Iistom, ki je v prvih svojih Ste-vilkah razsajal proti mirnim Slovencem, kakcr pitau juaec, ki po doigi zirai pride zopet na paso. — 4. Kako mere biti aCorriere* p 0 p o I u o m a locen od g. Pat—eve trgovine, ko se liska v njegovi tiskarni in ko ha izdaje P—ev sin, 0 katerem se ne ve, da bi se ne vjecial s svojim ocetom, ne umemo. h i at n i ca u re d n i§ t va. 0-. dopisniku iz Kan a I a : danes ni slo; —-^iz gorenjega Rrasa: prvi del roisliaio za zdaj opuefiti; — iz Komna; Ispo prosimo, oprostite; ni bilo mogorie; — iz goriske okolice ia iz Flarij: prihodfljid. Bergerjevo medicinsko ffllLO 12 SMOLE (THEERSIIF1) Priporoceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch cvropskih drzavah s sijajnim vspehora proti vsakovrstni nedistosti na pdlti, sosebno proti kronicnim in luskinastim lisajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, proti rudefiemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, prhijaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 40% smole iz leaa, iu se bistveno razlocuje od vseh drugih smol, ki se prodajajo. - - Da se prekanjanju izogneS, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in glej ua znani zavitek. V dolgih iu hudih poltnili boleznih rabi se z vspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo med smoliiato-^vepleuomilo;kdorbihotelimeti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo smoluato ^vepleuo milo. ker zunanja ponarejanja so brezvjjpeSui izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstraojenje rte-Listostij na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje iu kopanje za vsakdanje rabo rabi: St*g#f j«?t git««9ia. miU Is uwuU, ki ima 35% glicerine iu je firm perfumano. Csna si W mke M 3i kr. i brcluro ml- Cilavni razpodiljavec: lekaruar G. Hell v Opavu. Olavna zaloga za tiorico pri gg. lekaruarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in nuravno zdravilo jo prava dobrodejna pomofi in ni truba mno-gih bcHcdi, da so doka2o njihova iudorita mofi. Ce se lo rabijo nokoliko dni, olajfiajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratniio ie-lodfine bolesti. Vmv izvrstno vsti'czajo zoper iiemorojdt', proti boleznint na jetrlh in "it vranicif ptoti Crovosntui bok'/.niiujn proti glistutn, pri zonukth i»0HC(5nili nodleinostih, zoper boii tok, bozjadt, zoper bitje sreater diatijo pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo sumo omoajonih bolozni, urapak naa obvarujojo tudi prod vaako bolozuijo. I'rodajejo ho v vseh glavnili lekarnicah na svotu; za iiarofibe in poSU^atvo pa udino v lukarnici OriatOi'Oletti V Gorici, v 'x'rstu v lokarni 0. Zanetti in (i. B. tdofm iu t ickarni Alia Madonna v korminu, Kna Htoklt'ittoa ntano '.M novuov. Pozor! Ako ae sponinis dragi tiitutclj, na nituo§ii, katoro »a-pruvlja celo duovo in «ole lodno luhod ttii proii lajoiijo, boS Ixitro uinei, zaka; ho 1« k a r j a \Y. Vodditkrogiioo zopor prehlajonje, katoro so—soatavljouo napodlagi uovili zuanatvu-mii preisltav (o praveui bistvu bolezaij, ki .zvirajb iz prohlu-jeuja, in o uiuuom njih ozdravljenjt v uajkrajaom Sasu) in gorko priporoceno od voljavuih zdravaikov, kakor od zdrav-strenega evetontlca dr. JJlumsnt'elda, zdravstvenoga svetovalca dr. Boeddikurja, dr. Lucca, dr. liansua in druzth -^ v raztno-rouia kraikuui casa tako uiocno so raxsirile ozironia vpeljuie in zakaj so vsa druga srodstra, ki so so prej rabila zoper to bok-7eu, skoraj popolaoma izpodrinilo. Te \V. Vo83ovo krogltce zoper prehlajonje od-stranijo pa zdaj v matin man tudi nakod in premeuijo huja prehlajenja, ki so zdruzena a kasljem, zagrljenostjo, zatepe-iiohcjo, iiirziico itd, v kratkom ca3u v najrailejo obliko in jih v nekojih duoii popoinoma odpravi|o. L'aii naj so na to, da so dobyopravo W. Vossovo kroglice zoper prohlajenje, katere tuorajo iiueti na zavitku ime leKarja W. Voasa in zdra* vnika dr. "Witiiingyrja. i»obijo se v ikatlicak po 70 kr. le pri Cristofolottiju m Fontonu v Uorici. Zaeel 1863. Zacel 1863. Le pri Ed. Witte na Dunaji! Stadt, verlangerte Karntncrstrassc If, 5«J. EN MILIJON kotilijonskili in plesnili redov z znamenji za voja^fca, veteran,ka, pavska, strclska in gasilsU drustva. za kupco in obrtriike, za u-meanke, *Lrsalee ia poljedelce itd. Fm. zlaci ia briljaauui redi: 100 koso^ 8J'kr., gld. I, 1.50, «; najSaeji brdjantni ia komieni reui: 101) kosov gld. 4, 4, 6; zdo fini zafcljeai relt ZA'gospo po gld. 4, 5, o, 8, 10, daije po gl. 12.AG, 15 do 20, za 10U kosov. ±»iesni redi: priprosti za 100 kosuv 2 gl., lepSi 3 gld., fini o gtd., itajfinejt 3 gld. — Zameta3te 3eni8 lu, 15, 2J kr., atiasovo 4J, 50 do 75 kr. — Norske kape, razvrScene, iO kteov Str.jirece 1 gld. — Najoveji kotUjonsld ko- ml zaf. ljeuimt iu briljantniinirodt nameSana. I. 60 kr.. §t. II. 1 gl.,3t. XII. I gl. 50 kr.,iobarji (bbhodi) 8 podukom. — Vsakdo po5Dkosor. Zbirkast.0gl. I, se. I. gl. 1.50 st. IV. 2 gl., it. V. 3 gl. v zayitkn; 2ojje reditelj. — 150 m:t I obhod 30, 50,'St. II. gl. 2-, da* st. III. gl. 2.50, at. IV. kosov gld 1.50, 2, 2.50, najfineji 5 gl. fl^* Norska znamiija: lo ko3or 50 kr., gld. 1, 2 do 5. — Norsko orodje: 10 koaov 50 kr,, gl. 1, 2 do 5. — Noao-Vi: edeo 6, 8, 10. 15 do 3J kr. ¦— Od-j borniska znamenja iz belega ali far-banega atlasa 5, 10, 20, 30 ia 50 kr. —I ¦gBT" Eotilijonskl lampijonl s sveCa-! mi in palicami: 12 kosov gld. '3. Zbirka iivafekih. sem, glav, spak, politic-nilt oseb: 10 ko3nv odloeenih gl. l, i.5oJ 2; _daj.je 2 5 dalje 2.50, 3, 4 in vise. — fllf^Zivalski kvartet z notami 4.5»| gld. — Htadece seme iz dratu pol euo &0j in 9(» kr., cola 1 gld. in 1.80. — Saeze-ne kepe za na plesiici: 12 kosor 50 kr. 175 kr. gld. 1, 1.50 do 2.50. — kra3ni ob-'gl. 3, St. V. gl. 4, preEaa st. VI. gl, 5, 'hodi gtd. 4, 5, 6 do 8. - Veliki saljivist. VII. gl. O.>0, St. VIIL gl. 7.50, st. IX. obhodj, pri katerih plesejo gospodjo o-5gl. 10, st. X gl. 1 j. lL)tiljoaiit cvetlioai J3eaaijeni koc za.clji moke gtd. 1.20, i.SO,dopki, najfiueji: 25 koaov gt. 1.26, l',75, vmske ateklenice gt. 2.5U, glave cukra gl 2.5l». 2.50 in 4, sodi gl. 4, zaboji gtd. 3, krafte' 'gl. 3, snezeni nioije gl. i, ouoei, poljski! Mndje itd. Datje gtuniska palica gld". f.So. 'Novi papageu obhod gl. 0. Klobueni obhod gl. 1.50 do 3 gl. Oohod s snezouiim! Ikapami gl. I itd. KOTinski redi, posre-orneni, poztaCeni stli lepa ?2gan.: 5i> ko-*ot odlocenih: gt. i, •>, 4 do 5: uajlin.»ji yeliki krizi, mattezki red z verizico, od-logeni: 50'kosov gtd. S, 10, 15 do 17. — [2birke kotiijonakih. redov*,vsaka 3 fini- jobstojeca iz 57 ra.3n.Lh. stvarij, taed njim i zaaitnivi ko-ii. Olavtti m straas'ki dobitki, kup gl. ici.iiO. Karte za tomboioijioo sosov gl. 2.50. liizun tega plosne potrab3ciae: ma-hala, lepoticje, zavratniki, di^ave, stupa itd. Kra->no izdelani 'ponarejeui dijamanti. Uhani, naprsae igl