7 #     Ob vsakokratnem spominjanju na konec druge svetovne vojne – in letos je od tega mi- nilo `e šestdeset let – stopa naravno pri veèini ljudi v ospredje pozitivna plat tega dogodka, pri èemer so mišljeni predvsem nastop miru, zmaga zavezniškega tabora nad silami Osi, to- rej nad fašizmom, nacizmom in japonskim militarizmom (za zmago nad slednjim je bilo sicer leta 1945 potrebno poèakati še nekaj me- secev), in na s tem povezano osvoboditev pri narodih, ki so bili med vojno okupirani. Ven- dar je vsaj v tem zadnjem segmentu spomin evropskega èloveka razdeljen: v Zahodni Evro- pi je spomin na osvoboditev neskaljen in za veliko veèino ljudi oziroma za veèino tistih, ki še imajo aktiven ali oseben odnos do do- godka, predvsem spomin na konec trpljenja, zatiranja in pomanjkanja, spomin na obno- vitev demokracije in pravne dr`ave. Seveda gre dodati, da po vsej verjetnosti to sicer ne dr`i povsem za del prebivalstva Nemèije in Italije kot tudi za bivše kolaboracioniste in njihove potomce, a le-ti kljub vsemu pred- stavljajo manjši del prebivalstva. V Jugovz- hodni in predvsem v Vzhodni Evropi ome- njena neskaljena veselost zadeva `e manj lju- di, v nekaterih de`elah verjetno le manjšino. Tu mislimo na splošno znano dejstvo, da je omenjeni del Evrope s koncem vojne prišel pod neposredno ali vsaj posredno zasedbo Sovjetske zveze, kar je imelo za posledico tudi vsiljenje sistema t.i. ljudske demokracije, kar je v praksi pomenilo diktaturo komunistiène partije, vpeljevanje politiènega sistema po sov- jetskem vzoru ter omejevanje dr`avne oziro- ma narodne suverenosti. Seveda je tudi tam 42  9   #    1 " v samem letu 1945 vladalo veselje, posebej med vojaki Rdeèe armade in prebivalstvom poprej okupiranih ozemelj, kajti nacistièni okupacijski sistem je na teh obmoèjih dejan- sko dosegel najni`jo toèko neèloveènosti in perverznosti, ki je bila toliko bolj unièujoèa zaradi prisloviène nemške uèinkovitosti. Toda tudi v sami Sovjetski zvezi je konec vojne prinesel številne nove èloveške preizku- šenje in tudi tragedije, ki so izhajale `e iz si- ceršnje logike delovanja boljševistiènega me- hanizma, za katerega so vojna dogajanja po- menila spet dodatno vzpodbudo in “prispe- vala” dodaten (èloveški) material za izkazo- vanje njegove uèinkovitosti ter samouteme- ljevanja. @e med vojno je dal Stalin pod pre- tvezo sodelovanja z Nemci preseliti na drugo stran Urala cele narode in konec vojne za ve- èino njihovih pripadnikov ni pomenil tudi povratka v domovino. Zaradi objektivnega in tudi naèrtnega procesa rusifikacije manjših narodov je lahko prišlo do absurdnega, a hkra- ti tudi logiènega polo`aja, da so ob prodira- nju nemške vojske proti vzhodu mnogi le-to pozdravljali kot osvoboditeljico izpod ruskega oziroma sovjetskega (revolucionarnega) jar- ma. Èeprav predvsem Hitler zaradi svojega zanièevanja Slovanov za tovrstne nagibe ni imel nobenega posluha, pa je kljub vsemu na teh obmoèjih prihajalo do nezanemarljive ko- laboracije z okupacijskimi oblastmi. Vsekakor pa je pri tem šlo za strašno dilemo in nemo- goèo izbiro: s Hitlerjem ali s Stalinom! Èe so izbrali “Hitlerja«, so glede na splošni kon- tekst druge svetovne vojne hkrati bili `e ob- sojeni na poraz, takorekoè morali so biti po-  # ra`eni. Èe pa so izbrali “Stalina«, pa je bil re- zultat paè znan, v njegovem “objemu” so `e bili dotedaj. @al se je ta izvorno protirevolu- cionarna in protiruska naravnanost povezovala z agresivnim antisemitizmom, kar je privedlo do novih tragedij. Seveda imajo pri tem svoje “zasluge” tudi nacistiène oblasti, ki so to na razliène naèine še vzpodbujale. Nekakšen simbol in labodji spev hkrati je v zgoraj opi- sanih procesih predstavljala akcija bivšega sov- jetskega generala Andreja Vlasova z njegovo Rusko osvobodilno armado. Dejstvo, da je ena divizija te armade v zaèetku maja 1945 hotela pomagati vstaji Èehov v Pragi, a je bila njena pomoè zavrnjena, je dodatno ilu- striralo brezizhodnost in “vnaprejšnjo” tra- gièno usodo nekaterih subjektov v drugi sve- tovni vojni. O avtentiènosti narodnoosvobo- dilne naravnanosti Fincev, ko so se prikljuèili Nemèiji v operacijah proti Sovjetski zvezi, da bi osvobodili pred kratkim okupirano Kare- lijo in okolico Leningrada, seveda ni mogoèe dvomiti. Na podobna izhodišèa ka`e tudi malo znano dejstvo, da so še dolgo v 50. in celo 60. letih v Ukrajini in Litvi delovali pro- tisovjetski partizanski oddelki. Konec vojne je bil za vse omenjene pro- tisovjetsko usmerjene ljudi ter tudi, kar je bilo posebej znaèilno, za bivše sovjetske vojne ujetnike, sicer konec ene diktature, toda hkrati tudi prièetek nove kalvarije. Ni nujno, da so bili enostavno pomorjeni, Sovjetska zve- za je imela namreè za odstranitev resniènih in potencialnih nasprotnikov na razpolago druga uèinkovita sredstva: predvsem Sibirijo oziroma gulage. Bolj ali manj podobno, èeprav ne nujno v takih ekstremnih razse`nostih, se je doga- jalo tudi drugod na vzhodu in jugovzhodu Evrope in zato ni presenetljivo, èe se pri splo- šni opredelitvi èasa spomladi 1945 pogosto ne uporablja veè brezrezervni izraz osvoboditev, temveè veèkrat kar “osvoboditev”. Na ta prob- lem sta ob priliki petdesete oziroma šestde- sete obletnice konca druge svetovne vojne veè kot odmevno opozorila tudi zadnja dva pred- sednika Zdru`enih dr`av Amerike. Po drugi strani se to dogaja tudi `e pri resnih zgodo- vinopisnih študijah, ki obravnavajo npr. do- gajanje v Sloveniji. Zanimivo in intrigantno pa je, da to velja predvsem za avtorje, ki `ivijo in delajo v tujini, medtem ko so pisci v sami Sloveniji v zvezi s tem bolj previdni. Seveda je bil medvojni polo`aj v Sloveniji oziroma Jugoslaviji in morebiti tudi v Albaniji speci- fièen, saj je v teh de`elah prišlo do t.i. avten- tiène revolucije, kar naj bi pomenilo, da je komunistièna partija tu prišla na oblast s po- moèjo oziroma prek vodenja odporniškega gi- banja in brez neposredne podpore Sovjetske zveze, konkretno vojaške moèi Rdeèe armade. Kljub temu lahko reèemo, da je v Sloveniji ob koncu vojne prevladovalo veselje, saj je s tem prenehalo tisto neposredno vojno sta- nje, ki je npr. zaradi vojaških operacij, ne gle- de na to, katere formacije so bile vanje vple- tene, prinašalo opustošenje, smrtne `rtve, be- gunstvo, strah. Slovenski narod je bil s strani okupatorjev obsojen na kulturno in politièno smrt in njihov poraz in izgon je tako pomenil prenehanje te nevarnosti. Zaradi premnogih `rtev je bilo upanje in zanašanje na prihaja- joèi mir toliko veèje, tudi v zvezi z morebitnim uspehom v boju za zahodne (in severne) me- je. Pregnanci in interniranci so se vraèali do- mov, t.i. moralni pogon je še nekaj èasa za- dostoval pri “obnovi porušenih domov”. Po- leg tega so mnogi resno verovali v prihodnost izgradnje socializma, tudi pod vtisom brez- prizivne in vse bolj samoumevne vodilne vloge komunistiène partije, ki naj bi v svojem pro- gramu imela vzpostavitev socialistiène oziro- ma komunistiène dru`be. Po drugi strani pa je bila za marsikoga to resnièno le “osvoboditev” ali celo še kaj huj- šega. Poleg slovenskih domobrancev (tedaj organiziranih v Slovensko narodno vojsko) ter dela njihovih svojcev in sopotnikov, ki so se 7 #       umaknili in odšli v begunstvo, so prišli pod udar novega partijsko-policijskega re`ima tudi vsi drugi dejanski in potencialni nas- protniki, od podpornikov domobranstva, sre- dincev, duhovnikov, samostojno misleèih in- telektualcev in bivših politikov pa do t.i. kapitalistov, obrtnikov, trgovcev in kmetov (kulakov!). Ko so bili pobiti vrnjeni domo- branci, ko so bili obsojeni, nevtralizirani in razlašèeni vsi ostali omenjeni nasprotniki in ko je kmeèki stan vklenjen v policijsko-bi- rokratsko-davène verige, je bil cilj partijske dr`ave dose`en: zavladala je diktatura delav- skega razreda, v èigar imenu je dejansko vla- dala komunistièna partija, v njenem okviru pa “še bolj dejansko” partijsko vodstvo s po- moèjo tajne policije. Druga faza revolucije je bila konèno dovršena. Prva faza revolucije se je dogodila med voj- no, napovedana pa je bila `e prej. Èe odmi- slimo dejstvo, da je bil paè program izvedbe revolucije, prevzema oblasti in uvedbe vzorè- nega in takorekoè zapovedanega sovjetskega sistema za vsako komunistièno partijo samou- meven, lahko v primeru jugoslovanske oziro- ma slovenske partije zabele`imo tudi izrecno napoved izvedbe revolucije v povezavi z voj- nim stanjem oziroma okupacijo. To se je npr. zgodilo na peti partijski konferenci Komu- nistiène partije Jugoslavije oktobra 1940 v Za- grebu, ko je Edvard Kardelj povezal vprašanje odpora proti fašistiènim napadalcem z interesi revolucije in Sovjetske zveze. Ta interes je partiji narekoval, da nastopi z odporom šele, ko je napadena matièna de`ela socializma, saj je po kasnejših Kardeljevih besedah šele s tem napadom vojna izgubila svoj imperialistièni znaèaj. V kolikor bi šli komunisti v boj `e pred tem, bi postali le “privesek imperiali- stiène vojne”. S tem bi podprli stremljenja “reakcije«, kar pa je bil seveda zadnji namen partije. Fašizem in s tem okupator za partijo v tem kontekstu ni bil glavni sovra`nik, bil je le povod za taktiko, glavni sovra`nik je bil imperializem, na slovenskih tleh pa njegova zaveznica, “lastna izdajalska gospoda«, kot se je izrazil Boris Kidriè. Èe pri tem ne omenja- mo pri veèini partizanov in tudi komunistov seveda prisotno subjektivno narodnoosvobo- dilno usmerjenost, pa sta za vodstvo partije partizansko gibanje in Osvobodilna (Protiim- perialistièna) fronta, ki je sicer tudi nastala po izrecnih predvojnih navodilih Kominter- ne, predstavljala predvsem nujno taktiko. S postopnim prevzemanjem vodilne in konèno monopolne ter brezprizivne vloge znotraj partizanskega gibanja je partizanstvo via facti postalo sredstvo za prevzem oblasti in v skla- du z zgoraj povedanim, za izvedbo revolucije. Tudi sicer je seveda jasno, da gre ocenjevati znaèaj nekega gibanja po naèrtih in ciljih nje- nega o`jega vodstva, predvsem pa po dejan- skem konènem izteku, to je po rezultatih tega gibanja, v našem primeru partizanskega gi- banja. V Sloveniji in Jugoslaviji je bila v zvezi s tem zadeva paè jasna, pri èemer pa ni mo- goèe zanikati tudi doloèenih narodnoosvobo- dilnih pridobitev, pri èemer mislimo pred- vsem na pridru`itev veèjega dela Primorske, v kolikor je bila paè ta pridobitev rezultat partizanskega boja. Da gre za revolucionarni projekt, so med vojno ob realnem polo`aju in tudi ravnanju partije vedeli in se tega zavedali prav vsi, od samih komunistiènih zaveznikov znotraj Os- vobodilne fronte, kjer velja posebej izposta- viti razmišljanja Edvarda Kocbeka, pa do sre- dincev in izrecnih domaèih nasprotnikov. To je npr. veljalo tudi za škofa Gregorija Ro`ma- na, ko ga je ob svojih obiskih Stane Miku` v imenu Osvobodilne fronte preprièeval, da se Sovjetska zveza in z njo projekt socializma spreminja v smeri demokratizacije, da pa bo socializem neizogibno prišel. Škof Ro`man je v tem smislu pokazal celo doloèeno razu- mevanje, ni pa pokazal nobenega razumevanja v pogledu partizanskega terorja, se pravi umorov in ropov, ki so se tedaj dogajali na 7 #      # Dolenjskem in Notranjskem. To dogajanje je bilo med drugim rezultat sektaštva in pre- hitrega “branja misli” svojih nadrejenih par- tijskih organov s strani partizanskih povelj- nikov, ki so hoteli odstraniti vse dejanske in potencialne nasprotnike ter s tem `e tedaj za- gotoviti zanesljiv prevzem oblasti. Njihovo ravnanje je bilo po svoje logièno, saj je vrhov- no partijsko vodstvo vsake toliko èasa “zaz- nalo«, da je zmaga Rdeèe armade tik pred vra- ti in da se je zato potrebno na ta odloèilni trenutek pripraviti oziroma, kot se je izrazil Boris Kidriè, “ves pojav je treba razmotrivati skozi prizmo bli`ajoèega se konca”. Omenjeno nasilje je seveda pomenilo pre- hajanje v t.i. drugo fazo revolucije. Kardelj, ki je skrbel za vsakokratno optimalno racio- nalnost dogajanja z vidika koristnosti za re- volucionarni proces, je kasneje to omejeval le, v kolikor je bilo potrebno, da ne bi ogro- `alo omenjenih osnovnih ciljev. Toda za slo- venski narod, posebej v Ljubljanski pokrajini, je to pomenilo najprej na stotine in poslediè- no na tisoèe v bistvu nepotrebnih èloveških `rtev ter ogromno drugega trpljenja. Do junija 1942 so `rtve, èe seveda okupatorjev kot povzroèiteljev ne omenjamo, med Sloven- ci povzroèali samo partizani oziroma pripad- niki t.i. varnostnoobvešèevalne slu`be. Širil se je obèutek strahu in ogro`enosti, hkrati pa je raslo spoznanje, da to dogajanje pravzaprav pomeni `e revolucijo na delu, v praksi, tako da ni èudno, da se je del prizadetega prebi- valstva temu nasilju uprl, tudi s podporo ile- galnega slovenskega vodstva v Ljubljani ter z dovoljenjem in podporo italijanskih oku- pacijskih oblasti, ki so tako v svojo korist izra- bile narašèajoèa medsebojna slovenska nas- protja. Nastale so vaške stra`e, ki so bile po svojem formalnem polo`aju seveda kolabo- racionistiène formacije, po svoji izvorni vsebini in po vzrokih za nastanek pa protirevolucio- narni oddelki. To je bilo odloèilno obdobje, ki je v medvojni èas na Slovenskem prineslo tudi medsebojni slovenski spopad, pri èemer je le-ta po doloèenih elementih `e dobival znaèaj dr`avljanske vojne. Prav ti dogodki spomladi in poleti 1942 so, vsaj kar zadeva vojni èas, nekakšen “prav- zrok” tragiène spirale nasilja, ki se je med- sebojno napajalo in ni veè prenehalo vse do konca vojne, ko je `e po njej doseglo svoj tra- gièni višek. Pri tem je ena stran iskala zaslom- bo pri okupatorskih oblasteh in je s tega vi- dika to pomenilo kolaboracijo. Pri tem seve- da ni šlo za identifikacijo s cilji okupatorjev ali celo za pomoè pri doseganju teh ciljev, temveè je šlo za sovpadanje parcialnih ciljev, to je nevtralizacija ali celo unièenje partizans- tva. Le-tega so okupatorji, predvsem nemški po kapitulaciji Italije, razumeli kot motnjo pri vzdr`evanju komunikacijskih povezav med frontami, domobranci oziroma slovenski protirevolucionarni tabor pa kot temeljno gro`njo zmage revolucije in uvedbe sovjetske- ga sistema. Seveda pa so se npr. domobranci zavedali, da so, generalno gledano, na napaè- ni strani v drugi svetovni vojni, iz èesar so iz- hajale tudi doloèene frustracije in navsezadnje tudi ilegalne priprave znotraj domobranstva, ki so bile usmerjene mimo ali celo proti nemškim oblastem. Ob povsem jasni napo- vedi, da bo v Jugoslaviji prevladal titoistièni komunizem, tudi pozivi raznih osebnosti in celo zavezniških subjektov, da je v tem po- lo`aju najbolj racionalna poteza razpustitev domobranstva in/ali pridru`itev partizanski vojski, niso imeli prièakovanega uèinka. Do- tedanji krogi krvavega nasilja so ustvarili ne- premostljivi jarek nezaupanja in strahu, tako da za kakršen koli sporazum ni bilo veè no- bene mo`nosti. Zadnja prilo`nost je bila morda v èasu neposredno po italijanski ka- pitulaciji, toda partizanska stran tedaj ni po- kazala nikakršne pripravljenosti na to in tudi ne nobenega usmiljenja s trenutno premaga- nim nasprotnikom, kar se je `alostno konèalo z okrog 600 mrtvimi. 7 #       Prav spomin na te septembrske in oktobr- ske dogodke je v veliki meri “navdihoval” pri- zadeti tabor ter privedel do uèinkovitega or- ganiziranja in bojevanja domobranstva. Seveda je bilo le-to v doloèenem smislu, kot smo `e namignili, glede na kontekst druge svetovne vojne `e vnaprej obsojeno na poraz. Tudi vsaj politièno pre`ivetje domobranstva in celotnega protirevolucionarnega tabora ni bilo veè mo`- no, saj se zahodni zavezniki v Jugoslaviji, še posebej pa ne v Sloveniji, niso odloèili za po- novitev t.i. grškega scenarija. Na koncu vojne je tako postalo pereèe celo vprašanje fiziènega pre`ivetja tistih, ki so se najbolj izpostavili v protikomunistiènem boju, tj. domobrancev in èetnikov. Ti so bili tedaj skupaj s pripadniki ilegalnih legij organizirani v novo Slovensko narodno vojsko in so se umaknili iz domovine ter podali v britansko ujetništvo. Upanje v Bri- tance se je vsaj na Koroškem izkazalo za la`no in tako se je lahko zgodilo, da velika veèina vr- njenih v Jugoslavijo tudi fizièno ni pre`ivela, bila je pomorjena. Za vsem tem dogajanjem pa je stal prvot- ni samoobrambni nagib iz pomladi in poletja 1942. In zato vedno znova, v kolikor hoèemo zares razjasniti vzroke in povode za medslo- vensko vojno nasilje, stopa v ospredje vpra- šanje, kako in zakaj se je vse to zaèelo. Ni slu- èaj, da v reviji Zaveza, glasilu Nove Slovenske zaveze, verjetno najpomembnejše mesto zav- zema prav rubrika z naslovom, ki postaja `e sintagma, namreè “Kako se je zaèelo” ”. Pred kratkim je eden od slovenskih zgodovinarjev na vprašanje, èe so za medvojno dogajanje na Slovenskem potrebne še kakšne temeljne ra- ziskave, odgovoril, da pravzaprav ne, da so vsa temeljna dejstva znana in da je vse le še stvar bolj ali manj ustrezne interpretacije. Kljub temu menimo, da prav omenjeno obdobje v letu 1942 le še ni vsestransko znanstveno ra- ziskano in analizirano. Seveda je res, da ima- mo o tem `e ogromno literature, ki pa je pre- te`no spominske narave. Gre za prièevanja in spomine, ki so jih o teh dogodkih zapisovali bodisi partizanski bodisi protirevolucionarni pisci, pri èemer so jih slednji nekako do leta 1990 lahko objavljali le v emigraciji oziroma v zamejstvu. Ogromno je tudi publicistiènih prispevkov, tudi z nastavki sintetiènega pri- stopa. Pri partizanski strani se tak pristop obi- èajno pojavlja v uvodnih poglavjih partizan- skih monografij, na nasprotni strani pa je po- trebno vsekakor omeniti knjigi Staneta Kosa Stalinistièna revolucija v Sloveniji I-II ter prizadevanja Iva `ajdele. Seveda ne moremo mimo knjige Belogardizem Franèka Sajeta, ki pa je izšla `e leta 1950 in za katero je znaèilna morbidna podrobnost, da so zanjo gradivo pripravljali tudi tedanji politièni zaporniki. Formalno je napisana na znanstven naèin, je pa zastarela in absolutno neverodostojna. Naj- veèji problem, ki se v zvezi s tematiko, ki jo obravnava ta knjiga oziroma smo jo izposta- vili kot še ne dovolj prouèeno, je v dejstvu, da veèine temeljnih dokumentov, ki jih v svoji knjigi navaja Saje, danes v slovenskih ar- hivih ni mogoèe najti. Vsekakor pa lahko ob vsem tem na koncu ponovno ugotovimo, da je pri iskanju odgo- vorov na vprašanja o naši medvojni tragièni zgodbi potrebno ponovno najveè pozornosti posvetiti obdobju 1941/1942 oziroma odgo- voriti na vprašanje: “Kako se je zaèelo?” 7 #