Zgodovinsko druitvo Ormoi 
Pokrajinski muzej Ptuj Ormoi 

Zbornik referutov 
Ianko Leiniiar 

gospodarstvenik, urednik, politik in narodnjuk 
1884-19s I 

Zgodovinsko druino Ormoi 
Pokrajinski mazej Ptuj Ormoi 

Janko Leiniiur 
gospodilrstvenik, urednik, politik in nurodnjuk 
1884-193 I 

Zbornik referatov 
Kazulo 
4 Uvodne besede 
6 Spomin 
8 Dn Tone KREGAR 

Zgodavinske okoli5iine tragiine smrti Janka LeSniiaria 
24 Mag. Vlusta SMVBAR 
Janko Le5niEar 
Delovanje med leti I900-1918 

44 Dr. Stsne GRAIYDA ZadruLni5fvo kot oblika izhoda iz gospodar­skih in druZbenih kriz 
52 Anton LUSKOVIC Zgodovina in razvoj zadrui,ni5tva v OrmoZu in okolici 
84 Dr. Miran PUCOIYIA Gospodarske razmere na vzhodnem 5tu1".­skem med 1. svetovno vojno in dveh desetle­tjih po njej 
96 Dr. Ivsn RIHruRIC 
I)emografska oznaka Huma v iasu Janka 
Le5niiarja (1 884-1931) 

1OO Muruiu KORPIC LESJAK Hum pri OrmoZu -vir navdiha 108 Nevenku KORPIC Hum pri Ormolu na starih razglednicah 122 Franc KRNJAK "Yrag ti je v materi, hodi sem, Jurkovii!" L42 Fotografije simpozija 
Uvodne hesede 
V soboto, 19. novembra20li. je v novih rnuzejskih prostorih v Grajski pristavi OrmoZ potekal zgodovinski sirnpozii -Janko Le3nidar -gospodarstvenik. urednik. politik in narodnjak. ki sta ga pripravila domade Zgodovinsko dru5tvo OrmoZ in Pokraiinski muzej Ptuj OrmoZ, OE Ormr:Z. 
Simpozijje spotrnil na 80 let od njegove tragidne smrti in orisal Zivljenisko in poklicno pot, ki jo je zaznamovalo vzpostavljanje organiziranosti zadruZni5tva 
na Stajerskem in v Sumadiii v Srbiji. 
Rodil se je 1884. leta na Humu pri OrmoZu, mladostna leta pa je preZivel r' 
Loper5icah. Po kondani gimnazi-ii je v Gradcu Studiral veterino" r,endar tega 
poklica ni nikoli opravljal: raje se jc v Celju posvetil novinarski, uredni5ki in 
politidni karieri ter si tarn tudi ustvaril druZino. Njegov edini sin.lanko je umrl 
v devetdesetem letu starosti 26. septembra 2011 in nam bo ostal v spominu kot 
dastni mesdan Celja in kot eden na"iboli znanih in uglednih celjskih zdravnikor. 
V zdravniSkih krogih sta danes uspe5na tudi oba vnuka, Gorazd in llotimir. 
ki sta se pridruiila zgodovinskemu simpoziju in odkritju spominske plo5de I' 
Loper5icah. 

Del spominov na .lanka LeSnidarja so zbrani prispevki. ki bogatiio zbornik. Prispevki dajejo odgovore. pojasnjujejo in spomniio. katere so bile zgodovinske okoliSdine, ki so pripeljale do tragidne Le5nidarjeve smrti. kakino je bilo njegovo politidno delovanje v Celju. kako je zadruZniStvo v Sloventji botrovalo razvo.iu in pripomoglo k izhodu iz gospodarskih in dr:uZbenih kriz; opisana sta tudi zgodovina in razvoj zadruZniStva v OrmoZu in okolici, dotaknili pa smo se tudi sploSnih gospodarskih razmer na vzhodnem Stajerskem v tasu Zivf enja in delovani a Janka Leinidarj a. 
O niegovi novinarski in uredniSki karieri je pripravil dlanek dr. Janez Cvirn, profesor na filozotski fakulteti. Univerze v Ljubljani. vendar gazaradi bolezni \al ni uspel oddati. Prav tako ie usoda posegla v Zivljenie mag. Braneta Goropevlka; na simpoziiu je sicer predstavil obseZen LeSnidarjev biografski oris, vendar ga je smrt prehitela in tudi njegov dlanek bomo v zborniku pogreSali. 
Zadnji Stirje prispevki so se vsak po svoje dotaknili Huma; podana je njegova demografska oznaka v Le5nidarjem dasu, njegova kulturnozgodovinska podoba ter tragiden dogodek iz 1931. leta. ki se nana3anarazprtije humskih in Salovskih domadinov. 
Janko Le5nidar je bil in ostaja ormo5ki rojak, zato se vsem, ki ste sodelovali na simpoziju in prispevali dlanke, v imenu Zgodovinskega druStva armoL in PMPO, OE OrmoZ iskreno zahvaljujem, saj ste spomnili na to, >da je bil Janko Leiniiar eden najsposobnejiih gospodarskih strokovnjakov ter moi 
velike duievne kulture in zlatega srcil<<. 
Urednica 
Manica Hartman 


Spomin 
Mag. Ilranetu GOROPEVSKU 1966-2012), prija­telju, sodelavcu in neutrudnemu snovalcu kulturneg; Zivljenja v Celju, posvedam ta kratki sporninski zapis. Sodelovanje z njim in na5im zgodovinskim dru5tvont sega v leto 2004, ko smo pripravliali simpozij o cir. Ste­fanti Kodeva{u in kasnc.le o dr. Ivanu Deiku. Brane je bil takrat predsednik celjskega zgodovinskega druStva in je z veseljem sprejel na5o pobudo za sodelovanjc. Leta2071, ko smo pripravili simpozij in odkritje spo­nTinske ploSde narodniaku" domolf ubu in organizatorju zadruZniStva Janku l-e5nidarju, je bil 2e vidno bolan. vendar se je z zadnjimi atomi modi udeleZil poiastitve spomina na na5ega. a tudi celjskega Janka Le5nidar­ja. V najlep5ih mo5kih letih je deset mesecev pozneje, 
13. septembra2012. podlegel bolezni. Njegov odhod v vednost.ie nam in zanamceffrptistil globoko sled. 
Po.tintpt;:ijtr tfr. KoCevLu"ju, letu ){}{}5. Z leve Erunc Gorope,".iek, Boiun Cvellru', Tone Kregur.,Jane: Cvint, ,lndre.l Sluclen. 
Pred nedavnim, T. avgusta,ie umrl na5 prijatelj in sodelavec, dr..lanez CVIRN (1960­l0l3). Sodelovanie z njirn je imelo poseben dar. Se dil in poln delovne vneme je bil na Branetovem pogrebu v Preboldu. a pcizdravila sva se nemo. z odmi in z bclledino v du5i. \red ni bilo mogode, saj.je rana preved skelela. Kljub na3emu liubiteljskemu delovanju na podrodiu zgodovinopisja se ni r"rikoli, deprav eriinenten strokovniak in avtoriteta" otepal sodelovanja ali kako drugade nasprotoval na5ernu delu. Nasprotno, zelo rad je zahajalv Pr­lekijo med nas ljubiteliske zgodovinatje in nars s svojo prisotnosdo in strokovnostio razve­seljeval in navdihoval. To je bila Janezova dlove5ka velidina. Modrost in razumevanje tudi 
takSnih, ki delujejo na lokalni ravni. Janeza in Braneta je muza Klio zapustila sredi dela in najlepSih mo5kih let. Mors est certus finis laborum. 
S toplino in globokim spo3tovanjem se vaju bomo spominjali. 
Franc Krnjak 
Dr. ,lanez Cvirn. 
929LeSniIar.I. 
Dr. Tone KRIIGARI 
Zgodovinske okoliSiine tragiine smrti Janka Le5niiarja2 
Clanek opisgje politicne razmere v iasu tliktalw'e kralja Alek^yantlra ter terctristiino de.icn;nost tt^slaike organizacije pod vodslvom .4nleju Pavelitu. Ena najodmet,ne.i,iih in najbolj kn,m,ih diyerzil, ki so .jo in,edli us'luii, .ie bila eksplozija na t,laku l.,liinc'hen-Beagracl. 2. avgusta l93l, t,kuteri so lit,ljenle izguhile tri nec{oline irtt,e. Mednlimi tudi Janko Leiniiat: ugledni celj,s'ki liheralni politik, novinur in go,rpodurstvenik. 
%,,
ffil 
i]wUrl 
'l*:.t::t::
%x,;* * 
f liliilarlii.r
:,]'',':]1111,1,t1,]],ffi ' 
l, ,,!llllllilir::r:,' 
u:titil:'i: 
r*,i;ii i . iilli.,',,,1i',i,;|::ilill.'i"t,, 
..s..,,...... 
;.:::r,.r,, i,ii.." ilaiii 
l$,rr''l 
"iiliiil 
r{lrrii.,. 
flirii]:i::rrrrrr,. ::.,r. 
iillrrttirrrritrtr,.,r.... : 
!*rr:,i.1 
.r.,... ,r'at,.a:,..,, 
,N.,,' 
?,*.:r' a:,.. . ., 
,$1,11,. 
l$llir, 
,:$i l:rr,: 
Janko Leiniiar. 
I Dr. Tone Kregar, prof. zgodovine in sociologije, Muzej novei5e zgodovine Celje, PreSernova ulica 17, 3000 Celie. 
2 ilanek je skrajiana in prirejena rczliilca avtorjeve razprave Peklenski stroj v rnonakovskem vozu,Zgo­dovina za vse, 20A612. str. 68-82. 
DZopet so padle irtve * med njimi idealen pohornik brezkompromisne jugoslovenske na­cijonalne in clriuvne ideje Junko Leiniiar. Zloiinsko gnezdo narodnih izdajic, ki iive v .lvstriji in uiivajo podporo nuiilr neprijateljev v dveh sosednjih driavah, je pripruvilo sa­tonske atentate v naii driavi. Nsiu driuva bo gotovo nuila sredstva, ds sliine zverinske :loiine energiino onemogoii in nojde prflve krivce, keilerih zbdelsna kriie po straini kozni. Nedoli,ne irtve morajo biti maitevane, ie je koliikaj pravice nu svetu!<<1 
Tako.ie 7. avgusta 1931 zapisal celjski liberalni list Nova doba in. kot je mogode sklepati tz zapisanega, je v jugoslovanski jarmosti zavladal preplah. Nemirne gospodarske. social-
ne. politidne in nacionalne razmere ter iz njih izhajajodi terorizem z atentati in bombnimi eksplozijami vred so sicer ie lep das predstavljale stalnico (versajsko)evropskega, zlasti balkanskega prostora,a pri demer ni bila Jugoslavija nobena izjema. A vendarle so bili to­krat ljudje 5e posebej presunjeni in prestraieni. Latentna mednacionalna nasprotja v kralje­r ini. najoditneje manif-estirana v hn a5ko-srbskem konfliktu. so presegla dotedanje okvire medsebojnega obradunavanja. ki odslej ni bilo ved nekje daled vstran in ni vec zadevalo le njegovih neposrednih akterjev. Preko nedolZnih Zfiev je potrkalo na sleherna vrata in vse bolj je postaialo jasno, da nihde in nikier ved ni varen pred posledicami spopada med skraj­
no hrva5ko desnico in iugoslovansko diktaturo. Korenine tega spora segajo dobro desetlet­.ie nazaj in jih je treba poiskati v ustro.iu 1. decembra 1918 nastale Kraljevine Srbor,, I{rva­tor in Slovencev. Niena realnost se je namred Ze prav od zadetka bistveno razlikovala od pridakovani vedine prebivalstva" ki seie bolj ali manj prostovoljno ter z veliko vero v lepSo prihodnost o<llodilo za skupno 2i1,ljenje. ieprav so.io sestavljali preteZno fiuZno)slovan­ski narodi" so bile razlike med niirni ogromne tako na verskem. kulturnem in jezikovnem kot gospodarsko-socialnem podrodju. Ustroj in ureditev drZave sta bila fbrmalizirana leta 1921 z Vidovdansko ustavo, s katero je bil poraZen koncept ar,.tonomizrna. ki ga je z,ago­r arjala vedina slovenskih in lirva5kih poslancev, saj je temeljila na nadelih centralizma in narodnega unitarizma" se pravi na politidno vodenem inzato nenaravnem stapljanju juZnih Slovanov v enoten jugoslovanski narod. Slednje je, ob sploSnem pomanjkanjti politidne kulture in dernokratidne tradicije ter precej prirnitivnem pojmovanju politidnega boja (t.i. ,>kundak< demokracija)" 5e dodatno vplivalo na nestabilnost revne driave" s katero prak­ticno nihde od nienih narodov ni bil zador.oljen, kar je 5e posebej veljalo za prebivalstvo in politidne elite tistih delov drLave, ki so nekod pripadali Habsbur3ki monarhiji in kjer se 
3 Janko Le5nidar -1, Nova Doba, 7. 8. 193 1 . 
4 Prim: Alenka Verdinek, Atentati v Bolgari-ii, Romuniji in Albaniji med obema vojnama in odmevi nanje v Slovencu in Jutru, Zgodovinski dasopis, 200611-2. str. I 57-l 87. 
icleja politidne, jezikovne in kulturne unifikacije in centralizaciie nikakor ni mogla uvelia­viti. Razmere so se 5e posebej zaostrile po volitvah leta 1927 in svoj vi5ek dose gle na skup-Sdinski seji 20. 6. 1928. ki se je v zgodovino zapisal kot >krvavi clan v Narodni skup5dini<. Slbski radikalni poslanec PuniSa Radii. znan po svojih ekstremnih velikosrbskih pogledih. je takrat s piBtolo streljal na opozicijske poslance, pri iemer je dva hrva5ka poslanca ubil. tri, rned njimi tudi vodjo Hrvatske seljadke stranl<e Stjepana Radi6a. pa hudo ranil. 
Radi6 je za posledicami dez slab mesec umrl. karie rzzvalo burne demonstracije na HrvaS­kem, kralj Aleksander pa je nekaj dasa celo razmi5lial o )amputaciji< Slovenije in HrvaS­ke. Kn-ralu si je premislil in za novega mandatarja imenoval dr. Antona Koro3ca, prvega in edinega nesrbskega predsednika kraljevojugoslovanskih vlad, ki pa je bil konec leta prisil­jen odstopiti s poloZaja, na karje z uvedbo Sestojanuarske diktature vso oblast prevzel krali oz. njegova dvorna karnarila. Krvavi atentat v narodni skup5dini. za katerega obstajajo realne clomneve, daie bil >naroden od zgoraj<, zato pomeni zad,etek konca vsaj navidezne demokracije v kraljevini SHS, istodasno pa tudi plestop Rubikona v Ze dolgo zaostrenem hrvaSko-srbskem konfliktu. ki je v naslednjih desetletjih dosegc-l krr',ave razseZnosti. 
Kraljeva diktatura. vzpostavljena 6. januarja 1929,.ie med drugim pomenila ukinitev usta­ve. razptrstitev skup5dine in pr:epoved javnega delovania vseh politidnih strank ter iztega izhaiaiode nasilje nad vsemi politidnimi rrasprotniki. ki so.ii nasprotovali. Se istega leta je bila izvedena nova upravna razdelitev na banovine. drLava pa se je preimenovala v Jugo­slavijo. s dimer je bila na simbolni ravni 5e dodatno manif-estirana ideja narodnega uni­tanzma in centralizma. Medtem ko so voditelji vedine politidnih strank kraljev radikalni ukrep v zadetku celo pozdravili, upa.lod na normalizacrjo taznTer in pozitivne spremembe. novi Sef IISS Vlatko Madek je situacifo primerjal z >razkopdanim lajbekom<, nato pa se ji bodisi priklonili bodisi vsai za neka.i dasa previdno in taktidno potuhnili, sta se proti diktaturi nemudoma dvignili dve, relativno Sibki politidni skupini oz. gibanii s skrajnih polov jugoslovanskega politidnega spektra, internacionalistidni komunisti s skrajne levice ter hrva5ki nacionalisti z na"iboli desne strani hrvaike politike. 
Vodstvo ilegalne kornunistidne partije ie diktaturo kralja Aleksandra oznadilo za po.lavno obliko fa5izma velikosrbske burZoazije. ki se ji je treba upreti in jo zruiiti, zato je Centralni komite KP.T svoje maloStevilno dlanstvo in ostalo ljudstvo pozval v oboroieno vstajo proti reZimu. Seveda je bil tak5en poziv popolnoma nerealen, saj za kakrSen koli opazen in udin­kovit upor niso bili pripravljeni in sposobni niti sami komunisti, kai Sele, da bi jih pri tern podprlo.iugoslovansko delavstvo in ostalo prebivalstvo. Zato je tak avanturizem najbolj Skodoval ravno ilegaini kornunistidni organizaciji, s katero je policijski diktatorski reZirn 
sklenil dokondno obradunati. V naslednjih letih je bila vedina jugoslovanskih komunis­tidnih in skojevskih voditeljev ter pomembnejSih aktivistov pobitih, obsojenih in zaprtih. preostanek pa je svojo dejavnost prenesel v tujino. Zdesetkani in med sabo razcepljeni ju-uoslovanski komunisti. izmed katerih so jo 5e najbolje odnesli slovenski. so tako bili izlodeni izbola in diktatorskemu reZimu zalep das niso ved predstavljali resne nevarnosti.s 
\a drtrgaden nadin so proti diktaturi nastopili hrva5ki ekstremni desnidarji. Za razliko od 2e omenjenega Madka se je odvetnik dr. Ante Pavelii." vodja llrva5ke stranke prava,T na Lrvedbo diktature odzval dosti bolj radikalno. Kasnej5i usta5ki >poglavnik<, ki je bil od leta 1927 tudi poslanec v Narodni skup5dini. je takoi po skupSdinskem atentatu ob pomodi strankarskega podmladkaza&l organizirati ilegalne akcije in oboroZen upor. Prepridan, da hrra5kega vptaianja ni rnogode re5iti v okviru Jugoslavije in represivnega diktatorskega reZima. se je pred nevarnostjo aretacije ob uvedbi diktature zna)aZjimi sodelavci umaknil r ernigracijo. da bi od tam nadaljeval aktiven boj za vzpostavitev neodvisne in samostoj­ne hrvaSke drLave. Tako je ie januarja 1929 priSel naDunaj. kjer se je povezal s skupino hn'aSkih emigrantov, biv5ih avstro-ogrskih dastnikol. ki so nasprotovali nastanku Jugo­slavije in se zato vanjo leta 1918 niso hoteli vrniti. nato pa s svojim najoZ.iim sodeiavcem Gustavom Perdecem odpotoval v Sofljo. Tam se je zadelo njegovo sodelovanje z vodjo rrrakedonske emigracije in organiz.aciie VMRO Vandem Mihajlovim * podpisala sta t. i. Sofiisko deklaracijo z zahtevo po razfbrmiranju Jugoslavije, ki je dez nekaj let privedlo do uspeSno izvedenega atentata na kralja Aleksandra. Jugoslovanski diktatorski vrh je na eksponirano sofijsko dejavnost ostro reagiral ter Ze juliia 1929 na beograjskem sodiSdr-r za 
5 Zgodovina Zveze komunistov Jugoslaviie, Komunist/DZS. Ljubljana 1986, str. 104 I I I . 
6 Rodil se je leta 1889 v Bradini pri Konjicu. kondai Pravno fakulteto v Zagrebu, se vkljudil med prava5e in 
\ prvem desetletiu jugoslovanske drZave poslal eden njihovih vodij. Leta 1927 je bil na listi Hrvatskega 
bloka izvoljen za poslanca, ob uvedbi diktature pa emigriral ter v Italiji organiziral ustaiko gibanje. Po 
atentatu v Marseillu so ga italijanske oblasti najprej zaprle. nato pa internirale oz. nadzorovale. Aprila 
l9-ll se je vmil na Hrvaiko in postal >poglavnikr< NDH, raarionetne faiistidne drZavne tvorbe. ki se je 
,iodlikovala< po brutalnern nasilju nad judi. Srbi. Romi in hrvaSkirni antifaSisti. Po njenent zlomu je maja 
19.1-5 ponovtto od5el v enrigracijo, kjer.ie dokai neuspeSno posku5al ohraniti vodstvo hrva5ke usta5ke skup­
nosti. Leta 1957 -ie bil v Buenos Airesu nanj izveden atentat, za posledicami katerega-je dez dve leti urnrl 
v Madridu. lijer je tudi pokopan. 
-Hrva5ka stranka prava njene prista5e so po predvojnem prava5kern vodji dr. Josipu Franku iruenovali tudi frankovci -_.ie bila od >zedinjenja<, ki mu je nasprotovala, odlodno protijugoslovansko usmerjena. zaeovarjala hrva5ko samostojnost po naielu narodne samoodlodbe, se 5e posebej sklicevala na hrvaSko drZavno pravo ter nauke Anteja Stardeviia. v svoj program zdruZitve vseh hrva5kih deZel pa vkljudevala tudi Bosno in Hercegovitro. Vendar pa v dvajsetih letih ni uLivala vedje podpore hrva5kega prebivalstva, ki je zvesto sledilo Radiiu. Svoj vpliv, predvsem rned mladino, je do dolodene mere okrepila Sele v kaotidnih in nemimih razmerah po atentatu v shup5dini in Radicevi smrti. Ved o prava3tvu in Stardeviiu glej: Ivo Goldstein. Hrvatska povijest, Novi liber, Zagreb 2003, str. 182-l 89, 213)14 . 
zaScito drZave Pavelica in Perdeca obsodil na smrt v odsotnosti.s Ko so mu po vrnitvi iz Sofiie avstrijske oblasii odpovedale gostoljubje, saj niso Zelele konflikta z Beogradom. se je Pavelii umaknil v Italijo in se povezal s fuSistidnim politidnim vrhom, s katerim ie prr e stike navezal Ze dve leti poprej, 5e kot dian zagreb5ke mestne delegaciie. Za Mussolinif er c-', revizionistidno. ekspanzionistidno in protijugoslovansko politiko je bil dlovek, ki je prar 
tako strernel l< razbitiu iuZnoslovanske kraljevine ved kot dobrodoiel, zato ga je Itallia brezzadrLkov sprejela. hrva5ki emigraciji pa ponudila zatodiSda in vso nraterialno podpo­ro. Paveli6, ki je leta 1930 tudi fbrmaino ustanovil hrva5ko revolucionarno organizaciir-r >LJstaSa<. je okrog sebe zadel z,birati in organizirati najprej ekonomske emigrante iz r se Evrope. kmalu pa so se mu pridruZili njegovi politidni somi5ljeniki, ki so pred policijskinr pregonom pobegnili iz Jugoslavrje. T. namenom oblikovati rnaniSe voja5ke formaciie. ki bi se urile za izvalanje diverzij. so ob finanini pomodi italijanske vlade v nekaterih itali­janskih mestih za(,eli nastaiati (voja5ki) tabori s pribliZno 500 plipadniki, medtem ko je bil 
Paveliiev sedeZ (>Glavni usta5ki stan<) najprej v Torinu in nato v Bologni. 
Usta5ko gibanje ie svoio agitacijo, propagandno in organizacijsko mreZo prenaSalo in vzpostavljalo 5e v Nemdiji. Belgiji, Argentini in drugih evropskih in ameri5kih drZavah. med katerimi je drugo najpornembnejSe opori5de in zatodiSde usta3ev predstavljala IvIa­dZarska. Z blagoslovom madZarskih oblasti je Gustav Perdec leta 1931 organiziral ustaSki center na Janka Puszti blizu Nagy Kanizse, od koder ie bilo zaradi bliZine iugoslovanske rneje in ob pomodi ilegalne usta5ke organizacije na Hrva5kem tudi laZie organizirati in 
i zv aj atr diverzantske akci j e.') 
Terorizem je bil Ze prav od za(:elka ena bistvenih metod ustaSkega delovanja, saj je tero­ristidne akcije Lrkazal sam Pavelic, organiziral in usnterjal pa.iih z madZarskega obmejne­ga ozemlia drugi dlovek gibanja in usta5ki >doglavnik< Gustav Perdec.ro Njihov glavni namen je bil nagnati strah v kosti jugoslovanskim oblastem, obenem pa svetovno javnost opozoriti na obstoj, delovanie in cilie ustaikega gibanja. Namen in nadin teroristidnih akcg so ustaSi tudi >teoretidno< abrazlroZili v svoji >Tehniki revolucije< v dasopisu Ustaia, leta 1932. Po tem dokumentu naj bi demonstrativni atentati sluZili ustvarjaniu strahu, nervoze 
8 Hrvoie Matkovic, Povijest nezavisne drL.ave Hrvatske (druga, dopolnjena izdala), Naklada Paviilc, Zag­reb 2002 (v nadaijevan-iu: Matkovii, n.d.). str. 29*33. 
9 Prav tam, str. 34 37. 
10 Gustav Perdec. najtesnejii Pavelicev sodelavec in priiateli, je na MadZarskern ostal do leta 1933. ko ga je Pavelii poklical v ltalijo, ga dal zapreti in nato likvidirati. Razlog naj bi bil sum izdaistva oz. dejstvo, da je Perdeceva ljubica sodelovala zjugoslovansko tajno sluZbo. 
in zmede pri jugoslovanskih oblasteh, obenem pa pomenili praktidno urjenje usta5kih di­verzantov. ll 
Ante Pavelic in,"odja L'LIRO Mihailov, ltalia 1931. 
Teroristitno nasilie so usta5i utemeljevali in opravidevali kot posledico oz. obrambo pred surovim terorjem jugoslovanskega reZima. ki je ob Ze omenjenih komunistih najbolj udaril ravno hrvaike nacionaliste. Represije drlava namred ni izvajaLa zgoli s svojo vojsko, po­licijo in oroZni3tvom. temved je pri tem uporabljala tr-rdi razne polvoja5ke militantne orga­nizacije, ki so v povezavi z oblastmi strahovale, napadale in ubijale politidne nasprotnike 
I I Mario Jareb, UstaSko-domobranski pokret od nastanka do travnja l94l . godine, Skolska knjiga in Hrvat­ski institut za povijest, Zagreb 2005, str. I86. (v nadaljevanju: Jareb, n. d.). 
t3 
reZima. Ceprav lahko torej usta5ki terorizem pogojno razumemo kot neposreden radikalni odgovor na jugoslovanski drZavni teror, pa to njegovih dejanj. ki so pogosto prizadevala tudi povsem nedolZne 'zrtve, seveda ne oprarriduje. 
Ze od prve polovice leta 1930 naprei so se po vsej Jugoslaviii vrstili atentati, preclvsem pa diverzije ustaikih teroristov. ki so v javne stavbe kot simbole oblasti (upravna, oroZniSka. rroja5ka in policijska poslopja) ter predvsem na i.eleznici nastavljali in podtikali eksplo­zivne naprave. 3. januarja zve(er je pri 'Zagrebu na brzor,laku Milano-Zagreb-Beograd eksplodiral peklenski stroj, ob tem pa.ie bil eden od potnikov lazje ranien.12 Vagon so za­menjali z novim in vlak je z majhno zamudo odpeljal naprej. Ze krnalu zatemje iz sloven­skega tiska mogode izvedeti " da za omenieno eksplozijo kot tudi druge atentate in napade niso krivi komunisti. Odgovornost ustaSev so iasno dokazali tucii prvi sodni procesi, kar pa usta5kega vodstva ni odvrnilo od vedno intenzivnejSe in udamejSe teroristidne dejavnosti. Kvediemu nasprotno, sai so se od konca junija 1931 za(e\e vrstiti eksplozije na vlakih po celotni Jugoslaviji. 
Do daled najhujSe izmed njih. tako po povzrodeni smrti in razdejanju kot po reakciji oz. o-eordenosti domade in mednarodne javnosti ter jugoslovanskih oblasti nanjo, je pri5lo 2. avgusta 1931 okrog pol desctih zvecer v bliZini Zemuna. na brzovlaku Miinchen-Zag­reb-Beograd. Slovenski liberalni dnevnik Jutro je 5. avgusta 1931 o tern dogodku zapisal naslednje: 
>>Vse v krvi in oigano. Muli, ljubki siniek prof. Brunettija ves razmesarjen, mrtev. Pro­fesorjevu soproga grozno ranjena, oi,guna, v nezavesti. Muln petletnu hfurku vsa v krvi, sum prof, Brunetti ima hude rane in je ves osmojen od plumenov ter tudi v nezavesti/.../ 
Lrbogi Lesniiar je mrtev in oigan do nespognanja.<<13 
Eksplozijaje dejansko povzrodila pravi pokol ,nazarno naveden te zgoraj. dodatno teZo pa je zlasti v slovenski in 5e posebej celjski javnosti pomenilo de-istvo. da se je med Zrtvami atentata znaSel ugledni celjski gospodarstvenik, novinar in politik Janko Le5nidar. 
l2 Jutro.5.1. 1931. 
13 Peklenski alentat na vagon monakovskega brzovlaka. .lutro, 5. 8. 193 l. 

fa se je po enomesednem dopustu, ki ga je preZivel v druZinskem krogu. vraial iz Celja v Ctrprijo, na svoje delor.no mesto oz. poloi.aj direktorja tamkajSnje velike Oblastne zadruge za poljedelski kredit. Namestil se je v zadnjern. >>monakovskem< oz. miinchenskem vago­nu. ki so ga kot zadnjega na Jesenicah prikljudili k beogra.lskemu vlaku. Na koiodvoru v Zagrebu se mu je v omenjenem vagonu na povabilo pridruZil stari znanec dr. Cliril ZtZeX. nacelnik oddelka za tujski plomet v ministrstvu za trgovino in industrijo. ki se je vradal v f3eograd z neke konfbrence v Splitu, in skupaj sta nadaljevala pot. V sosednjen-r oddelku r aeona je potoval beograjski vseudiliSdni prof-esor Vlada Brunetti s soprogo Danico. sinom \liroslavom, petletno hierko Miroslavo in Sestmesedno Emiii-jo (Bebo).rr Ob pol desetih zr cccr je rnalo pred Zemunom, kakSne detrt ure voZnje do Beograda. ko sta Le5niiar in lizek Ze pripravila prlljago in se brezskrbno pomenkovala-silovito udarilo. Tik za hrb­:om Janka t,e5nidaqja je v steni mecl dvema oddelkoma oz. kupejenra razneslo eksploziv­iio napravo. Medtem ko je hudo opedenega ZiZt.a vrglo na hodnik oz. je tja, po lastnem :-.ripovedovanju,l5 sam skodil in se nato uezavesten zgrudil. je bii Le5niiar na mestu mrtev. ricgovo truplo pa tako razmesarjeno in oZgano, da ga ni bilo mogode prepoznati.r6 Se hujBi pokol je eksplozija povzroiila v sosednjem kupeju, saj je profbsorjevemu sinu odtrgalo :lavo. njegova soprogaje bila tako hudo ranjena in opedena, daje knralu zatenl v beograj­ski bolniSnici ranam podlegla. Brunetti in njegova starejSa hdi sta bila teZko po5kodovana. :rtedtem ko je dojendek kot po dudeZu ostal nepo5kodovan. Silovito ubijalsko mod peklen­skcga stroia-ie zakrivil >slukozvuni menagit, ki ima lastno,yt, dtr ne sumo eksploclira, nego : trtli zaige.<<t7 
Ko so Sele nasledqiega dne zveder lrgotovili LeSnidarjevo identiteto. so ostanke njegovega rrrrpla prepeljali v kapelo beograjske drZavne bolnice" od tam pa d,ez dva dni na beograjski kolodvor. Za s Stevilnimi venci okra5eno krsto sta stopala njegova Zena in sin, ki sta dan prej prispelaiz Celja. po slovesu zastopnika vlade. Stevilnih duplijskih zadruZnikor,. vod stva zadruge ter Stevilnih Beograjdanov pa je vlak ob enajstih zve(er krenil v Celje. 
ll Dr. Vladirnir Brunetti. rojen v Beli Crkvi, je kot izredni profesor predaval agrikulturno kemijo na Fa­
kulteti za kmetijstvo in gozdarstvo v Beogradu. Brunettijevi so se vradali s poditnic na mor"iu, na vlak 
pa vstopili v Ljubliani. Pri Zrtvah peklenskega stroja. Slovenski narod, 6. 8. 193 l. 
I 5 Nova doba. 10. 8. 1931. 
;6 Tako. denimo, v prvem porodilu o eksploziji Jutro zapiie, daie Zivlienie izgr.rbil >>en cit,ilist, iegar idenli­tela ie ni dctgnana.< V inozernstvu pripravljani atentati na naie Leleznice, Jutro, 4. 8. 1 9i L 
I 7 Janko Le5niiar t, Nova Doba, 7. 8. I 93 l; Peklenski atentat na vagon monakovskega brzovlaka, Jutro, 5. 8.1931. 
1) 
tq!: $!n.u J!r:r. iiirJe. rd a}s * i*lsrr*.** * *nu & !!Sk rr*'*d-ii{ll if.i}+i,! l:.#strt {i:tl.ili l&i' i'ii{ar{i I s*r]fit {Lh.
:E\I-lI dt 4r:[ ]E ]lI lE&iQrtr{; t-illfl itllf,:}.
!*;/ l-r&q/ .&'&v&iei swr**'* i!,r,.[i ir]i. Y rrrirrl: Prf. ir:x.ial \r rjriiirt lii'.* ] r*{i**i &!l:1, ,P t-i$ i*t ri$ .-an !!l.ll, t!: i1*ii1@ {:!rii,r. } jt iii * i'* $S4_ , {{r tr, ryilidlrA1r*, .1.$}t ;**.!* iirdlA !r'!l &$dllt ,Lsriil !i& id. fr,.i$r rdr, 1is*a :N& :S fr'il!{,! ]tr:.i:!l St tdra' id&lr*,1t, ; *n!*rli!!a r;*,. ! !r:..ve :$ t!rr*ii&1 !i!tti6t di* *-i&isjLa *sxtu' 
j ''e:': 'k F&i(ii: .ilrt lr iil $i r{ei:.j.r tt:W** *r&dxkrd* M€ ! riI!*
a!' ' "^. 
&\iirj!.el .i.. kr :r $il T rb h f;$srs" 
Yi;:, 
Slran iz rerie Zhljenje in delo, avgust l93l . 
Tam so krsto za neka.i dasa poloZili na mrtva5ki oder v domadem stanovaniu v Zvezni tis­karni v Celju, nato pa pokojnika mnoZidno in v spremstvu sokolov pospremili na zadnjo pot do celjskega okoliSkega pokopaliSda.l8 
Ceprav je bil tudi peklenski stroi na monakovskem brzovlaku postavljen bolj ali manj na slepo oz. napad ni bil usmerjen na konkretnega dloveka ali sktrpino liudi. ki bi kakor koli poosebljali ali predstavliali diktaturo, je bil verjetno izmed vseh Zfiev 5e najblilje oblasti prav .Tanko l,esnidar. pornembna osebnost predvsem na gospodarskem podrodju. digar po­litidno prepridanje in delovanje je bilo najbri.bliT-je uradni ideologiji kot nf enim nasprotni­kom ali oponentom. Vendarle pa ga vpliv oz. politidna mod, zarazhko od nekaterih drugih tard usta3kih napadov,re nista umeSdaia v vrh re2imske, drZavne ali lokalne. nomenklature. Organizatorji napada, detudi so morda zanj Le kciaj sliSali, sploh niso vedeli. da bo na vlaku in le usodno nakliudje ga je uvrstilo med povsem nedolZne Zrtve teroristidnega napada. 
Konec leta 1929.je namred Le5nidar. kot strokovryak za zadruZniStvo. postal direktor Ob­
1 8 Janko Leinidar v poslednjem domu. Nova doba, I 0. 8. I 93 I . 
19 Izmed Zrlev usta3kih napadovie pred atentatom na l<ralja Aleksandra najviSje mesto v drZavni hierarhi-ii zasedalntinistervdiktatorski vladi MirkoNeuddrfer,ustreljenl. l933..Jareb.n.d.,str. 189. 
lastne zadruge za poljedelski kredit v srbski Cupriji. kjer se ie na podlagi svojega znanja in bogatih izku5enj lotil r"eorganizacije in Siritve zadruini5tva zaostale Sunra<iije.r0 Svoje tamkaiSnje delo je odlodno zastavil. si krnalu pridobil zaupanje srbskih kmetov, v dosegan­iu vedjih uspehov pa ga je 2e po letu in pol zaustavila tragidna smr1. Ta je pomenila veliko iz-cubo za duprijsko zadrugo, celjski liberalski krog ie ostal brez enega svoiih najvidnejSih clanor,. najbolj pa je prizadela soprogo Terezijo in komaj desetletnega sina Janka. Slednja sla se po soprogovi oz. oietovi smrli znaSla tudi v teikih materialnih razmerah. Lesnidar­.irr duprijski kolektiv ie sicer prispeval enkratno finandno pomoi.rr po od5kodnino. ki je taradi pomanikanja sredstev nista uspela izterjali. pa ju je drZava napotila kar na medna­:rrdno sodiSde. Na koncuiimaie ostala skromna pokojnina. s katero sta se teZko prebijala. li-'r obdasne usluge odetovih liberalnih prijateljev.:2 
\a zemunsko eksploziio so se jugoslovanske oblasti takoj odzvale s poostritvijo vamostnih ,ikrepov in prepovedjo voZnje iz tujine prispelih vagonov po.iugoslovanskem ozemlju.23 Potrdile so se namred stare domneve, da peklenski stroii prihajajo iz Avstrije, kamor.ie. :akoj po tem, ko je izvedela zatragedijo, in nid manj ostro kot na ustaie, svoj prst uperila :udi ogordena javnost. Reagirai je seveda tudi uradni Beograd. ki je na Dunaj naslovil oster rrotest. zahteval vedjo kontrolo na vlakih ter preiskavo in pregon storilcev, medtem ko so .lugoslovanske drZavne Leleznice zaprosile za sklic mednarodne konference. S tem. oz. z r saj posredno vpletenostjo druge drZave v atentate, se .ie usta5ki terorizem spreminjal v iirii problem. o katerem ie beseda tekla tudi v mednarodni javnosti in v diplomaciji. Na niz eksplozij na vlakih. ki so prihajali iz Avstrije. zlasti pa zemunsko eksplozijo kot enega najpomernbnejSih dogodkov Ieta v Jugoslaviii, se je med drugim odzval tudi avtor letnega porodila britanske ambasade v Beogradu; poroia tudi o protestni noti, ki so jo jugoslovan­ske oblasti naslovile na Avstrijo, ter zalrtevah jugoslovanskega tiska. da naj maSdevanje 
.ioseZe ne le zlodince ampak tudi avstrijsko vlado.2a 
l[) Interes za srbske kmete je Le5nidar pokazal 2e dosti prej. Ko je njihova delegacila leta 1922 obiskala Slovenijo in Celie,-iihie v uvodnikuNove dobe sprejel s prisrdno dobrodo5lico terjim ponr"rdil vso po­moi pri njihovem delu in razvoju. Pozdravljeni, bratjel. Nova doba, 9.9. 1922. 
l1 IV. GodiSnji izveitaj za poslovnu godinu 1931, Oblasna zadruga za poljoprivredni kredit Cuprija, 1932, str. 5. 
il 	Po pripovedovanju pokojnikovega sina dr. Janka Le5nidarjaje pokojninaznai,ala 800 din, kar ni zadosialo niti za stanovanje, kaj 5e1e za dostojno Ziv ljenje. Avtorjev pogovor z dr. Jankom Le5nidarjem, I 5. 9. 2006. 
l-l Na .lesenicah so zato 5e istega dne preiskali dva odklopljena, iz Avstrije prispela vagona, v katerih je pozneje prav tako eksplodiralo. 
:+ Zivko Avrarnovski, Britanci o Kraljevini Jugoslaviji 2 (1931-1938), Arhiv .Iugoslavije Beograd, Globus 
Da s svojimi dejanji razbur-jajo svetovno iavnost ter povzrodajo mednarodne Skandale. pri tem pa pretresljive fotografi.ie civilnih Zrtev ne vzbujajo r"avno simpatij do njihovih metod, so se do neke mere oditno zavedali tudi usta5i. zato je del njihovega tiska negiral povezanost in vpletenost ustaike organizacije v ornenjer-re dogodke. A kljub tenru odgo­vornost ustaSev nikoli ni bila zares pod vpraSajem. sai se je, deninto, tisk pod neposrednim Paveliievim nadzororn (>llsta5a<) z dlerzijami in atentati celo hvalil pa tudi kasnejBa priznanja ustaSkih prvakov so blez dvoma dokazovala njihovo odgovornost.r5 
I-o ie kmalu potrdila tudi preiskava avstriiskih oblasti, ki io je zahtevala Jugoslaviia ob podpori mednarodne skupnosti ter dela avstriiske lavnosti, in dunajska policija ie konec sygust& ugotavliala, da sc'r usta5ki teroristi Le namadi.arskem. zlasti pa avstrijskem ozeml­.iu. na vlake nastavliali peklenske stroje iniih tempirali na tak nadin. da so eksplodirali po prehodu jugoslovanske meie. Vedino diverzij sta izvedia usta5ka emigranta Stanko Ilrani­lor,ii2" in biv5i avstrijski oficir Mijo Seletkovic.rT ki sta eksplozivne naprave nastavljala v vagone na tranzitu preko Avstrije, natandneje na liniji Schwarzach-Sankt Veith-Bel.iak. na ta nadin pa je bil podtaknjen tudi peklenski stro.i, ki je eksplodiral 3. avgusta precl Zemu­nom. Avstrijska policija. ki je z,a oba izdala nalog za aretacijo. je podtobno rekonstruirala potek diverzije in ugotovila, daie Hranilovii t>vrnontiral rctz,strelivo za naslonialo t,vago­nu prvegu razredn v noii ,ro J. 6t:gusl nted 2. tn 3. uu< nekje na Ze omenieni voZnji oz. 
Zagreb, 1986, str. 26 27. 
25 Jareb, n.d., str. 190 194. 
26 Stanko l{ranilovic je bil pred svojim odhodom v emigraciio L 1928 vodia pravaike l{rvaSke delavske 
rnladine. v emigraci-jo pa je odiel 5e pred atentatom v skLrp3dini. Njegov mlajSi brat N1arko je bil zaradi 
sodelovanja pri un"roru Toniia Slegla, urednika zagrebSkih Novosti, na procesu v Zagrebu obsojen na 
sntrt z obeieniern. l{ranilovii je ostal v emi*uraciii oz. internaciji na Liparih vse do vzpostavitve NDI1. 
Po vrnitvi domov so se nekatera" 2e v emigraciji izraZenarazhajanja z ustaSl<itn vodstvotn. Se poglobila. 
zato Hranilovii v ustaSki drZavi ni zasedel poloZaja, ki bi nru glede na pretekle zasluge pripadal in ki mu 
je bil sprva predlagan, ternved.ie odprl papirnico in kot njen lastnik preZivel vojno. Po pripovedovanju 
n.jegove sestre (tudi onaje kot oba brata sodelovala v predvojnem usta5kem gibanju, leta 1945 paje biia 
obsojena na dve ieti zapora) se ob koncu voine ni odlodil za beg. ampak se je sklenil za nekaj dasa pri­
kriti in podakati, da rnine prvi maidevalni va1, na kar nai bi, ker med voino ni bil aktiven, norn.ralno Zivel 
naprej. Raduni se rnu niso iz3li, saj ga je po vrnitvi v stanovanje nova oblast krnalu aretirala. Po sestrinih 
clonrnevah nai bi hudo pretepcn konial v jami Jazovka. Malila Hranilovic: Moja su braOa dala iivote za 
Hrvatsku!, l:l{p:l x'trv.lonririav.joniie.iz"hrr}V. hr';rniXovir:.htr::1,6. 12.2012. 
27 Mijo Seletkovid je bil pred odhodorn v ernigraciio Sef policije v Dakovu in so mu Ze pornladi l93l v Beo­
gradg sodili za bombaSko deiavnost ter ga v odsotnosti obsodili na slnfi. Vse do ustanovitve NDH je bil r' 
vrhu usta5ke emigracije, najprej na Janka Puszti pri Perdecu, nato pa na I-iparih. Leta 1941 ie kot ustaiki 
polkovnik in poveljnik Paveliieve telesne bojne postal nadzomik dastniSke in poddastniSke Sole usta5ke 
vojske v Kerestincu. leta I945 pa je bil obsojen na slnfi. Jareb, n.d., str. 182; Tko je tko u NDH, Hrvatska 
1941-1945, Minerva, Zagreb 1997, str. 356. 
liniji. Preiskava je tudi ugotovila. da so bili atenlati pripravljeni in or"ganizirani vAvstriji" natandneje v neki hi5i na Gradi5danskem in na sestankih na Dunaiu. ki jim je prisostvoval tLrdi Pavelic. Zaradi bliZine meje z MadZarsko ir-r vpletenosti tarnkajBnje skupine na delu s Perdecem (slednji je kupil tudi ornenjcno hi5o) pa se jc avstrijski vladni tisk trudil dim rolj onriliti arrstrijsko vpletenost in odgovornost" de5, >>du so hili atemuri sicer res izyrieni 'tu at'striiskem ozemlju, da pu so.iih pripravili in organizirctli v irutzemstvu.<r8Avstrijska '-rolicija je zasliSala vrsto hna5kih emigrantov, aretirala dva Perdeceva sodelavca. vedjih .rspehov pa ni dosegla, saj sta Hranilovi6 in Seletkovic, Le zdavnai in neznano kje zapustila :r strijsl<o ozemlje.re Kijub teinu pa avstrijska tla postopoma postanejo prevroda za usta5ko .rrganizacijo. ki se zato Se bolj kot prej utrjuje in krepi v Italiji in na Madiarskem ter od tam radaljuje svoj >osvobodilni< boj, s teroristidnirni sredstvi vred. 
Zaradi vsel"r posledic in razseZnosti, ki jih je povzrodila zemunska eksploz,ju, j" val na­'.,adov na vlake zadasno sicer pojenjal. vendar se usta5i tei obliki terorizma oz. bo.ia proti iugoslovanskim oblastem nikoli niso dokonino odrekli.r0 Pad pa se je Pavelii leta 1932 r,dlodil tudrza obseZneiSo akciio na iugoslovanskih tleh. natandneie v Liki. T.i. LiSka oz. 
\-elebitska vstaia. v kateri so ob usta5ih iz emigraciie sodelovali tudi lokalni pripadniki irstaSke organizacijerr je po neuspe5nem napadu na iandarmerijsko postajo blizu Gospica dtrZivela popoln fiasko in ji ni uspelo zanetiti Sir5e ljudske vstaje oz. drLav\anske vojne. rrt)t So to planirali Pavelid in njegovi italijanski botri. Vstajniki so se v glavnem umaknili 'aazaj v italiio. nekaj njihovih pon"ragadev pa so oblasti po temeljiti preiskavi prijele in jih :ostavile pred sodi5de. Precei uspe5nejSi so bili ustaiki teroristi dve leti pozneje, ko jirn ie v sodelovanju z Makedonci32 uspelo umoriti riajviSji simbol jugosiovanske drZave in rersoniflkacijo diktature, kralia Aleksandra Karadorclevica. Medtem ko se prvi napad na i..ralia med njegovim obiskom v Zagrebu leto poprej ni posredil. so bili atentatorji v Mar­
iS Llgotovljeni atentatorji na naie vlake, Jutro. 2).8. 193 l: Pravi krivci atentatov na na5e vlake, Jutro, 1t.8.1931. 
l9 Dva Perdeceva prijatelja aretirana. Jutro, 25. 8. 193 L 
,:tl V zadetku leta I934 je v bli2ini BreZic razneslo vagon. v katerem bi se rnorali nahajati ntirristri drZav Male Antante na poti na sestanek v Zagreb. Pokol visokih glav. ki bi, ie bi akcija uspela, dodobra pretresel Evropo, je prepreiilo zgolj nakljuije, da so ministri proti Zagrebu krenili kak3no uro prej. Jareb, n. d., str. 192. 
,1I Na telu usta5ke skupine v Gospiiu je bil Andrija Aftukovii, poznej5i notranii nrinister prve vlade NDI{, Sir5i .javnosti boli znan po razvpitetn procesu leta 1986 v Zagrebu. na katererl je bil kot vojni zloiinec obsojen na smrt, eeprav zaradi visoke starosti in bolezni obsodba ni bila izvedena. 
-:l Streljalje ravno Makedonec Velidko Kerin, znan tudi kot Vlada -5ofer, ki ga je pred tem VMRO poslala v usta5ke tabore kot in3truktoqa za diverzantske akcije. 
seillu 9.10. 1934 uspe5nejSi. ob srbskem kralju pa je Zivf enje izgubil tudi njegov gostitelj. liancoski zunanii minister Louis Barthou. S tem si je ustaSka emigracija nakopala dodaten srd zahodnih demokracij, predvsem F'ranciie. kije pritisnila na njeno za5ditnico Italijo. Ta je usta3e internirala na Liparske otoke ob Siciliji, Paveliia najprej zaprla, nato pa ga vse do vzpostavitve NDH drLala pod policijskim nadzorom. MoZnost delovanja ustaSev v Italiji ie 5e dodatno omejil t. i. Beograjski sporazum med Stojadinovicem in Cianom, v katerem se je ltalija obvezala, da bo onemogodila vsako usta5ko dejavnost, dogovor pa je po drugi strani tudi omogodal. da se je veliko ustaikih emigrantov lahko vmilo v domovino. Glede na to. da je po marseillskem atentatu upadla tudi usta5ka dejavnost na Madl.arskem, se je v pasivnost prisiljeno usta5ko gibanje v tujini moralo odpovedati vedjim akcijam in diverzijam. zato pa aktiviralo svojo politidno dejavnost v domovini. V zadnjih letih pred okupacijo se je tako usta5ko gibanje. ki se svojim politidnim nadrtorn in ciljem seveda nikoli ni odreklo, preusmerilo v domovino. tam Siri1o svojo organizacijo in se, 5e posebej pt-r vzpostavitvi Banovine l{rva5ke. v dolodeni meri celo legaliziralo, deprav nikoli v obliki politidne stranke.3r V tak5nih razmerahje dodakalo aprilsko vojno in 10. aprila proglasi­lo Neodvisno drZavo Hn a5ko (NDH). skrajno desnidarsko in nacionalistidno tvorbo pod naci-taSistidnim patronatom, ki se je v zgodovino 20. stoletia zapisala predvsem s svojim genocidnim >re5evanjem< etnidnega in rasnega vpra5anja ter nid manj okrutnem obradunu 
s hrvalkimi in drugimi antifa5isti.3a 
33 Matkovii, n. d., str. 39_49. 
34 Ved o tem v: Goldstein, n. d., str. 267 312 

Kljuine besede Usta5i, terorizem, diktatura, Janko Le5nidar. Viri,literatura 
-	Zivko Avramovski: Britanci o Kraljevini Jugoslaviji2 (1931-1938), Arhiv Jugo­slavije Beograd, Globus Zagreb, 1986. 
-	ry. Godi5nji izveitaj za poslovnu godinu 1931, Oblasna zadruga za poljoprivredni kredit Cuprija,1932. 
-	Ivo Goldstein: Hrvatska povijest, Novi liber, Zagreb 2003. 
-	Mario Jareb: Usta5ko-domobranski pokret od nastanka do travnj a 1941. godine, Skoiska knjiga in Hrvatski institut za povijest , Zagreb 20A5. 
-	Jutro. 1931 
-	Tone Kregar: Peklenski stroj v monakovskem vozu, Zgodovinazayse,200612. 
-	Hrvoje Matkovid: Povijest t.231zi.sn€ dr1ave Hrvatske (druga, dopolnjena izdaja), Naklada Pavidi6, Zagreb 2002. 
-	Novadoba,1922,1931. 
-	Slovenski narod, 1931. 
-	Tko je tko u NDH, Hrvatska 194I-1945, Minerva. Zagreb 1997 . 
-	Alenka Verdinek: Atentati v Bolgariji, Romuniji inAlbaniji med obema vojnama in odmevi nanje v Slovencu in Jutru, Zgodovinski dasopis, 200611-2. 
-Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavij e, Komunist IDZS, Ljubljana 1 986. Ustni vir 
-	Pogovor z dr. Jankom Le5nidarjem, 15. 9. 2006. 
Povzetek 
Z atentutont v Narotlni ,;kupiiiui, junija 1928. ki mu"ie sletlilct smrl hna,ikegu t;otlitelia St­
jepana Rcrtlita,.je bil prestopljen Rubikon v le tlolgo :oostrenem hn,criko*srbskem konfiik­lu, ki.ie v nu,sle dnjih deseiletiih dosegel l{ryeve razseZno,sli. Z namerutm uredih:e vse boli kuoliinih razmer je kralj Aleksunder 6..jarururia 1929 uvedel diktatmtt. ,ie istega leta.lt l'silo in,edena ntnja upravna ruzclelilev nu banoyinc, kralf evinu SH,9 pa se.ie preintenovalct t, ,Jugoslut,iio, s tiimer.f e bilu na simbolni rut,ni ie dodatno manifbstirttna ide.iu naroclnegct rmitarizma in cenlralizma. Medlent ko ,so voditelii veiine polili[nih stronk kraljet: radikalni ukrep v zaietku celo trtt;zdrat,ili, upttjoi na rutrmalizuc'iio razmer in pozilivne spremembe, nato pcr se ji hodisi priklonili borJi.;i vsaj :a nekc4j iasa previdno in takti(no potuhnili, ,sta se proti diktaturi nemudoma clt,ignili dve, dokaf iibki in : ved vitlikov marginttlni politiini skupini oz. gibanii s skrainih polov jugo,slo,*anskegu politiinega spektra, inlernacionu­listiini komuni.s'ti s ,skrajne levic'e ter ltrvaiki nucionolisli z nujholj desne slrani hn,aike politike. Medlem ko.je bil slabo orgcrnizirqn komunistiini upor ie v kuli zalrl, so hrvaiki nacionulisti, za kulere so poslopoma uvelf ut,i naziv ssustaii<, ttbrali druguino tuktiko. Pod t,odstt,onl dr'. Ante.f u Pavelitu so st'oje r.lelovanje prene,sli v lujino ler lam ctrganizirali te­rorisliine ukcije, ki so.lilt nato i:vufali na.jugoslot,ctn,skih tleh. hjihot, glatni namen.ie bil nugnuti slrqh t, kosli.iugoslovanskim oblusteru, obenem pu st;elovno.iavnosl opozoriti tta obsto.l, c{elovanje in cil.je ustaikega gihanju. Tbrorisliino nasilje, kalerego taria so bili pred,stavniki in simholi diktature, so ustaii sicer ulemeljevali in upraviievali kol posledico oz. ohramhct pred surrnim terorjem.iugoslovanskega reiima. v*endar pa se pri tem ludi ,tami niso ozirali nu morebilne nedoline irh'e. 
Ob utentatih nu yisoke predstavtike oblosli .ie hilu ena nalpriliubljenejiih in nalpogos­te.fiih teroristiinih metod podtikanje razstrelivu oz. peklenskih naprav na vlake. Do dalei najht$ie eksploziie, tako po povzroieni smrti in razde"ianiu kot po reakciji oz. ogorienosli tlontaie in mednarodne javnosti ter.jugoslot,an,skih oblasti ttanjo,.je priilo 2. ortgu,:;la I93l ol*og pol clesetih zveier v bliiini Zemunu. na hrzovluku Miinchen-Zagreb-Beogrucl. Po­yzroiila ie prut,i pokol, v katerem so ii,-ljenje izgubile lri nedoline civilne irlve, rned niinti celo en otrok. Predvsem v celiski ter nasploh slot,enski.iavnosli pa.je ie dodatno odmet,alo dejstvo, da se.ie nted irlvunri atentata znuiel ugledni Celjan, novinar in go,spodarslvenik Janko Le,fuiiar, ki gu.je sntrt doletela na poli t, Beog"qd o:. iuprijo . kier.je bil direktor ob­lastne zadruge zu poljedelski kredit. Slednja.je z niegovct smrtio izguhila uspeinega vodjo. celj,ski liberalski krog.je ostul brez enega rt,oiih naividnejiih ilanov, najbolj pa ie njagortt izguba prizadela soprogo Terezijo in komc$ desetlelnega sina Janka. 
)') 
Eksploziia je povzroiila veliko ogorienje jugoslovanske in mednarodne javnosti, pod pri­tiski pa se je odzvula tudi Avstrija, kier so ustafi snot,ali akciie in od koder so tudi prihajali peklenski stroji. Dunajska policija je sicer izvedla obseino preiskot,o in ugotovila, kako je potekala diverzija, vendar ji sicer identificiranih izvajalcev kot tudi organizutrtrjev akcije ni uspelo aretirali. {Jstaii so namrei svojo dejavnost pospeieno premeiiali na Madiarsko in v ltalijo, dt,e ,Iugoslaviji izrazito sovraini sosedi, ki sta ustaiki emigraciii nudili vso pod­porct in zatoiiSie. Od tam so ustaii nadaljevali s lerorisliinimi akcijami in oktobra 1934 r sodelovanju z Makedonci uspeino izvedli tudi atentat na kralja Aleksandru v Marseillu. 
929le5niiar .I." I 900 I l9l8o' 
Mag. Vlasta STAVBART 


Janko Lelnidar 
Delovanje med leti 1900-1918 
V prispevlnt ielirn pred,staviti delovanie .lanka Le,iniiarja od prihodo v Muribctr na prelomu 19. in 20. slolelia pu do koncq prve,svetovne vojne, lorei v zadnieru desetletju hab^yhttrike monarhiie. Pri pripruvi pri^spevka me je zlasti zanimalo Leiniiar.jet,o delovanie t, Celiu, niegot,u tkliuiitev in delo,-anje r, lVarodnonapredni stranki za Sruiersko. Ker ,\em se v zatlnjent iasu intenzivneie ukvarjala z dr. I/ekoslawnt Kukovcem. voditelletn in ttstanoviteliem itajerske libercilne stranke. sem iskala htdi njuno morebitno sodelovanje, saj sta si bila blizu generacijsko. politiino in tudi izhaiala sta iz istega regionalnega okolia. 
Maribor Leta 1898 je 14-letni Janko Le5nidar priSel v Maribor na klasidno gimnazijo. V Izvestjih klasidne gimnazije Maribor (.Iahresbericht des k.k. Staats.Gyrnnasiums in Marburg) zaleto 
1901 naidemo dijaka .Iol"ranna Lesnidarja v IV. razredu.2 
KotkaZekronika..jebilLe5nidarzelodoberdijak, saj jebil 1. junija 1901 skupaj sso5olcem 
Friedrichom Karpfom nagrajen (Preismedaillen) za izpitne uspehe. Denarno nagrado so prispevali lavantinski nadBkof dr. Mihael Napotnik (2 dukata), Zupau dr. Hans Schmiderer (1 dukat in denarnico). profesor teologije dr. Johann N,{lakar (l dukat), prof-esor Julius Miklau pa knjigo >Umlauft. Die cisterr.-ungar. Monarchie und Steiermark in Wort und Bild. Prav tako je dosegel uspeh in priznanje na tzpitu iz prevajanja.l 
Tudi naslednje Solsko leto 1902, ko je obiskoval VI. razred" je bil Le5nidar pri izpitih odlidnjak. i 5. julija 1902 paje prejel tudi >Sile4evo nagrado< (die Preis der Schillerstiftung).a V vseh naslednjih letih najdemo LeSnidarja med nagrajenci ali odlidnimi udenci. Kot najstnik je urejal tudi dija5ko glasilo Mladina, ki so ga izdajali peto5olci oziroma 
vi5jegimnazi-jci klasidne gimnazije v Mariboru. Gre za dva letnika lista, in sicer 1. letnik 
1 Mag. Vlasta Stavbar, viSja bibliotekarka specialistka. Ilnota za domoznanstvo Univerzitetne knjiZnice Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor. 
2 Jahresbericht des k.k. Staats. Gymnasiums in Marburg 1901, str. 30. 
3 Prav tam. str. 48. 
4 Jahresbericht ... I 902. str. 88. 
-, 
::i,'ttt,lt,ttt*llqll'l$*&e$rl .'. |i;*rj $,riririirfu Xif.r{ }i,l*;nr ril"rnlq'l*t .ll, ,. ,i.,:, I ".!-,/ .1,,.:t.rr: !trr l,;,,_
'J"rx.,n;.u Xarl 
ii. xr',..,, li.:!r,. 
ll:rtlli.'.-1'*i3;*A:ru{r*** rit:nr}<r:rif,.]..:L.*mr

lllrlrll:,..i,.,S{:S*}ii..Sr,i:ix $*fS*11 &{attiri:r{. Y}.. *la*se{lli.|uvf /' .1",!r.,, rr :,rr lt'..rrr,,l ,, e"o .1r::,,:,7,rl' ., r,,i JL:.tt i ' 
!,.ii,,,,l r,,i,.,,,,, ",;.,i:.1.',,,).',.i""' i';.'1'.";11;;, ,,,.,, 
' '
Zt, jllr J,,li:,nlr i.r.rr:,,,1r. $',:,r,2 i ,,,.,-* li f,." 
7,,.rnr rr .l,r-rf !r r,!t.,--lrp,l .lj i ,,,"'1.1,r' 1:1' ,.
?nrrj,:,,ii .i.,.:r,r:. ij.\,. ,l i,,,; t 
1",ir.;,, l:",'ir"
\''."-,., l','.,i;',,., ::'
I t, ..,.1 l,rrl.,. i,.. q.. 
11 pl\i, !i.-l,t,iltl "'.
.? IV. C;asrr lz :: . ,y.::.,r.j r I.'i,,.: .r lrtl i r..,,. 
,:: 	.rr; -,, I irrrr:r,.r I irrrr 
.1utnt J.,t' rt rr zlr:'1?r!" 'r'rrrr: {,, ,t,t,'-k 1,r..ill,I.l,'li: l lrtr/ 
.l,l, lr,rr -{lr,n,;ri,,jl l.;r,!rt ,.,, ,,,, ii, ,,,,,, 
,. . lfuLi$th*}r{* Sri*tit"irir S. ffla*** {irlr-lis.is*r liir'"
' 
::r:,.r.r,,t,.{;rilg} }'xdin**ri 
&.t*,i*,rk ,j*lr*rxr }i'*rlr.it,. .:,.., I ..',,:.}ieilri {iu!l$}l' 3
;;,,,:iiii;iif;i[il*r, rui;:'il]il;,' i::,1"'.','ffii,,fiii''­
, . llirht*r Slnlren Ir_**^* ..,",*"^ 'i.,rrrr ,&:l.un:r 
,,,: {i11Y r"'*g $'-l;,i'jr"},,;'l:ll'' i,r.' , ,{x;'
li1, r1,1111n J,,-g;' 
i,.,, ,. ..,..,, rJ ,-!,,;r; {,2-1,,.i I!i,.)ur,r,lr llfrr,r 
:l-i.:,.il':;., .lir"irl.,i.: Fr,i,,,,**hi;*li j-n**.f' 1i;i.::":_ ,:.:,.;" 1,*i,ri,xi d;;;
$i*Lr l'ri."lri, ir ;:1":::: ';'.1,: 11."i",'.k kl,i
*,I;tr" -Y.rrLuil:.*r ll"' " r'''l!-:it' :lj'r$lj1)
:r.',,Sffi,*'r*Xliiil'l 11*ir-i,e *or,,i-lr.ur,t,ri 
,:.r Sn$r$iir|! fuu,iw., Stirll'u''1'''1';'t''t-r"l;i" ilil' t'*X*?*

\'r,llrer,l, \Yal,lrrnr" '!rlf,l!l l-lt:l'l{', it,,,r,,: S"iii;".
,
urr $rrlrrr l'ltrl,rfl nI I.:._:llqFrr' 'Jj:*-']:;"' .";;,-31..,::;''^
rr!{I'r -' 
\fil-'lrrj.r ijrlnz 	:
'! 
;,1,,, ,,e,$ry*!r*r6*r'r$ri;.e.*: S:::1i1,,nllL..-;"::'j:,1:J";,$*tttt"'
& \lurdn6riJr,*61 l,':,.1:",lu"lj]-t' ".,,,ir.r.,.,i,,:,,

zirr!' .iular,,:. 	:i , d* \i,iriri
i':iiii ;1i."' 
sttl'lu. slieh*
::::.:,: ::. : fr,J-'*i"*-
l,',r,,,,;1w; 
Clxxe* xl i{.d}.'*:1"'rr:,;1i,, ll".!j:l$,},f
-'c$Brr dirtrird.
:'. tr]arl:ie.Hiltr**l in,,r;.,-o.i Jul,..u*-",­
-''-' 
I crilrg*r,S*sil*ilixx
., ,, l**r{i Jakrrl: , .' L*.f,r, -U*ir-
r,,..r.r..fi,rr&t*rl&ulesrli-$*rxr;.| {rr,lj 	f.;l'ail }{{tll i'rr rcl!'" $i{t!}r
:r,:.{,!erxtr: }*}rxiitt a;-rri.* -hi*,r
'.,.,",,,t1xs*.X*{ ' 	'i' ir,rrrik Jl}r;rn::
N*il, i,l.*r.,.
::r t&{}*'***f ''.'.r &l*rr -t.lui. \r':Ia Ji$r,h, ,],,,],]:.. ,idryri*...;|*0,*l ' tilrl *lu'.. \1 L:?'' ir***{ t&,i: Frrnz llur,d: trr*r* 
Jbnail J*fudrl:! lt*l*,nlaesi'Virl.d ."*­
" 
i ,,. ;i*lrars *$*;;; l $*Ll,'i'o,r,"i yll' Sitassq ili8i. 
{ .iljr. l}iil l.r!r, r,.": l,"ri.rl,,,t, l,r* -\,j,,r,. 
,,,,,,i!]qi$q, Y*l$,*a. , -ii;

llibll $*kaxlr ilx*,i: ,lujiu[*r ,1u6us! I'irrr.r!. J,,,cl ii,.,,,,.,,", ,L
Kfu*irr,,F'.arr, ltr,Jir#anii;irrlr,.l,,r-,:r:. 1,,,,ni1;;r.!-,1;1,11:. 
:,..,,,.',i;i{.4{6r. 1{;e{ }.}*;,:r i\:l}r,.ilr-;rrr,i*ii f*:lr*u*r ':,:,]:: t&*ri],,1:Silt:r*.: {tt;lin}l"r gltrr*.. t,.ir,:u*dxMi: ll**a,"
fi4:,{r.}'raflr i.i,,i,a,. }.r,rr t,.fir": tii" ,.,"c* , '.:K*arijri K*g'..:.: ..,.. $ih*!ii'i;lrr'!i*l*r" t;;;;l; ;l;",; ' 
Nrija'r i, .lirr.,,r.l :. r, *,.rt llr'i,r,r.!, , , t,, i,i,.,:,:r'llr,rr., ir":, 1;@{iir ,irdi*iiir 'l . $rhiis.iery*r'}iirll. }ia.ti: t{;i;-*;li;* 
,.:.r. .&1.].iliatc,.,1,"!!*i.ls irs:rr v*]li e.t**rAii", *rr,-­l(r1,r.l |"rrirr >!"r..,!t;! f.i,, tt,,,ilt ii.",l, jI
l::ir i,, lr ,;:,rr.il 
d;r,. , J,"l: ,r ,-,,r ii,, r, tl.rriir, ,l 
P r\]*: I',.i.., l,q,l,.f" ) r ,r,. kr-,i,, l.,ur,,rt.r.r..{n*Srri,slll!{tl.'l 1}'r:1J,,1 1,,," H;..--li.i*.rli1ri:*:r*l',,l"rl l',rtir \ r,"'k , $ir,,l:r i. h ,r".i,,.''r. .r, ,{,t
' '
'I :,f.&fi*,k. ,ll{}$*a' !'1,i.{:i{r, &fi{illr lirxx*:tr;,' ' $.1t1, J,t.,.rr:: 1tr".ril j.,.,.r l{..-r,.'ry1 }iir,. ,,.t
Il! lll:,llrli.'r.&iiiiits,*n &qir! X*s:!'iffliib Le$:l!tig1 Kl|lrrikrl'Sr.*,*
l,
*.,r1 
*:::,:l 
*;' 
.Liiit':ki Jfti!$1111 
l,rNrsr J*r*f 

.1, r:r ll;*;d:nigg r:{t1 st.rx"!* J.;i!tl*{l }trr{lr:. }.x*{r.}iiitr$,r F\:ix* rilili::1. !.li.r 
$jXl*rwr:r ,i*:.*$ 
X*rrcil,li frxrle 

{Jtiit:;l;rti{if
lli*r:riir Ar]tll 

ilnii!:x'S6l Jrri.r'i, 
?*.isrl;& *,r'!)rr:' :r{

lli:hi;xrr. $rhir 
'.1'liatr: 3lr.i:r* 
'tr"*irx*Lif XurJlrr 
Liyl ll*ril 
X*ldirrr! fi:**l' 
Ii,1;;rr$rk .l*r;"i 

Vl1il" (!e$$* irtlli. 
.ilh*'k ,.t*lri* j;,,;rll) ) *.r trt,l llr'***iv 3*trr**r i$*kri*;{qr J&ll*.*n . H;*rr:lffi]l*k Jrr;rl' i'i*!ttg*r, J*r'rI
.S*l*r *rtuxr 
':I:l*irli* *'r*.$r 
Sil.ix i\Efir : 
.la*!ir: &rl*l'. 
,X{iha.l 3.*lri}}
i;i* S,,*trir: 
3ic]l**Lirui*:*r l{*d*riii:
$il*&. ,l*hern 

.S..lt$s:ik ;o$d 
!{rs.u*r liir*lx:g
}{ri*txrr J,:liil.riri 
:l"e{*:rjx *u*r : i 
S{edrei{ $t*phax 
.&rllqlj*k ,l*i**att 
.**r**d.i* ]*li.*rlir 
J:rlirir*,*r:, trt ii!{l;*r

ilxl**'Aut*r: 
1)***.$:. &sdi:ilf
'l3x*aaja& 
Yi.adi*r:r**gri *1*i: 
*inh* !r*xa kd l{:h!*'i. 'i*li{i
$a*,ila 6lrrl .**.cuia. .&"r&l:* *x**er i.,i**rs'lIjlrr lfr**r 
Yrilr;l*b ir;**l' ?*irik**x ;1.:rl*;r Yixglr;rrlr }{tv*sl
'l?$i'tis,k .Irthava \ilt$r $rr.r* ' , Xss**ni*. l*ri.i Xrtr.,lx! *r*,;rl,-1. 
trril,cdic: !trrriL $liriililt: 
Izt,estja klasiine gimnazijeiJahresbericltt des k. k. Staats-Gimnasium in Marburg 1901. 
UKb{ Sg:R 636s t/t 901-19A8. 

-,i,ii,,rti,',t$' 




tl ;r {'t
/ h*-**;t4­
Stu,-ba klusiine girnnazije ,-Moriboru. UKful. Zltirka drobnih tiskot. 
(1901102), ki je obsegal nad 120 listov. Ohranjeni so samo fragmenti, in sicer 15 listov; 
2. letnik (1902103) pa ohranjeni Stevilki obsegata 30 listov. Prva Stevilka je ohranjena v celoti, drugi pa manjkata dva lista. Posvedena je bila Pre5ernovemu rojstnernu dnevu. List hrani Rokopisna zbirka UKM. Pridobila ga je kot dar Vekoslava Spindlerja leta 1959.s Le5nidar je 1905 kondal Solanje na klasidni gimnaziji v Mariboru in nadaljeval Studij veterine na Dunaju. 
\lladina 1901/02 1902i03 -glasilo dijakov klasiine gimnazije. Urednik lvan Leiniiar. UKM, Rokopisna zbirka Sg:Ms 304. 
: llladina. UKM, Rokopisna zbirka, Ms 304. 
I  
I  
&sxq$e,4­ 

tlvctdnik urednika h,ana Leiniiaryla v glasilu dijakov klasiine gimnazije v Maribont Mladina. UKM, Rokopisna zbirka Sg:Ms 301. 
Ce$e V dasr-r enoletnega Studija na Dunaju je bil vkljuden v akademsko druitvo Slovenija. S tako popotnico j e pri Sel leta 1 906 v Celj e. kj er j e postal sodelavec uredni Stva celj ske Domovine . Prihod Le5nidarja v Celje je sovpadal s pripravami in z ustanovitvijo Narodnonapredne stranke za Stajersko, ki sta jo 8. septembra 1906 postavila Vekoslav Spindler in dr. Vekoslav Kukovec. Slednji je imel o krogu Studentov na Dunaju, kjer je kratek das, sicer nekai let pozneje. deloval tudi Lesrridar, pozitivno mnenje. V pismu, ki ga je Kukovec leta 1902 pisal svojemu prijatelju Spindlerju, je zapisal, da je zadovoljen tudi zrazmeramiv dunajskem akademskem dru5tvu Slovenija" ki so ga uspe5no prevzeli >radikalno narodni, samostojni -narodno misledi< Studende.6 Politidna slika se je v Celju v nekaj letih, od prihoda Kukovca v Cclje leta DA2 pa do ustanovitve Narodne stranke leta 1905. zelo spremenila. Ce je 5e leta 1902 Kukovec v pismu svcrjemu rlecellu dr. Pavlu'furnerju pisal, da >>Cel.je iteie, kolikor sent tbsleividel, .'Lpo itevilo slctvenskih --zavednih obrlnikov, toda hai t'tenl ct:iru lahko hi hilo pui.ie 
,. tlrugaie. V zadniih dneh so mi v lem o:iru trtriile mnogokrat v spomin besede l/uiaga :.^-i;tjggu c'enjenegu pisrna, iei, da srno Slovenci diletunli in vsled lega tucli naia pocretitt .:iietan/ska. Ttt t,elia v veliki meri o slovenskih Celjanih. lVe rnore .se jim ocbekati energije ,t tr.spehov v mnogih stvareh, vendar trta se rneni zdi, da si nili gras ohiinstya niti lakozyuni '.oditelji'niso dovolj v svesti, kakien.ie poloicti in kafutsnih sredstey bi se moruli oprileti, .i.i bi nopredottali bo$ sislernaliino in v t,elikern, nego da loviio drobtinice na eni strani, .i,tiirn na drugi slrani clesetkrot loliko i:g$ijo in t,slecl syo.je bodisi ne;ntoinosti uli 
','konsekvenlnosti zanemcu"ijo. Mi.vlim tu :lasli na tri pornaniklaje, :u iegar teinie nintujo 
',iiislu, na obrlniilvo, ki.je na iibkih nogah in ne dobivo iz narodnih 'voclilnih'krogot, skora ' .'bodrila in na 'organ'Domovino, ki.ie zadn_ie iase vsled llribarjeve skraine medlosti in 
' ,ptr.sll.f ittosli zelo izgubila na ugledu. (lpainto, da bode bo|e.<<7 -:'tal905jebilaslikaZepovsemdrugadna.NaKukor,devopobudojeuredniStvoDomot,ine 
vt)5 prevzel njegov prilatelj Vekoslav Spindler.s l)omovinu ni bila ved brezbarvna. 
::rpak se "je zadela jasno nagibati na liberalno stran. Tandem Spindler-Kukovec se je 
: -iasi otresel >>nadzora<< starih liberalcev in zadel zagovarjati naielno politiko v skladu 
' ideali narodnoradikalnega dija5tva. V ospredju so bila vpra3anja gospodarske in 
.. -riturne emancipacije, a tudi socialna vpra5anja in vpra5anje polititire dcmokratizacije. 
{:epitev vpliva Kukovca in Spindlerja je bila tudi posledica >odhoda< Ivana Deika zaradr 
r.ozdravliive bolezni.e Ob odsotnosti iziemno vplivnega Dedka sta Kukovec in Spindler 
: :'iasi. toda vztrajno narodno politiko v Clelju prevzemala v svoie roke. Na okrepitev njune 

-. K\,1. Rokopisna zbirka, Ms 24011-6. 
-ri\1. Pavel -fumer pismo Vekoslava Kukovca Pavlu Tumerju z dne 2l . 12. 1902. Citirano po Cvirn, Josip >.rnec, rodoljub zdeZele. V: Josip Sernec. Spomini, str. i54 I-5,5. 
i \ pismu 15. 5. 1905 ga je povabil v Celje: >Seveda bi si Zeieli, da bi mo2, kakor si ti, prevzel mesto uredni­r,r Dotrovine in meninr, da bi Ti lahko mnogo dobrega storil.< A hkrati ga je opozoril: >Poleg uredniStva :i te2ko Studiral -nadalje mora urednik mnogo nepriznanja trpeti, tudi bi morebiii vdasih ne smel po pre­:iicanju ravnati.< UKM, Rokopisna zbirka, Ms 24011-612: Spindler Vekoslav. Korespondenca Vekoslava ::indlerja. pismo V. Kukovca V. Spindlerju, Celje. 15. 5. I905. 
--r Deekovi bolezni glej: Andrej Studen,Zalostni konec slovenskega rodoljuba. V: ezN 8l:46,2010, I, ,'.: 29-31 . 
pozicije pa so vplivale tudi splo5ne politidne razrnere v monarhiji, ki se jim je bilo treba 
nemudoma prilagoditi. V prvi vrsti je bilo pomembno vpra5anje uvedbe splo5ne (mo5ke) 
volilne pravice, zakatero se j e -zarudi razmer na Ogrskem -j eseni l9A5 zavzel sam cesar 
Franc loZef. 
V tak5ne politidne taz"rnere je vstopil Z}-letni Janko Le5nidar. Kot dlan uredni5tva 
Domovine pod vodstvom dveh liberalno usmerjenih urednikov, Vekoslava Kukovca 
in kasne.ie Liudevita Furlanija, ie dokaj hitro postal del celjskega liberalnega oziroma 
narodnonaprednega kroga. 
Ml.91rryrr: j,u.,fiirry?-"-r:i, 
: . -. :.. ::..:.'::aL::l::.ll:.:a:l::aa\'t ilt:::al
r''M']**.li,"ll,l'll
li**.S*?'r'$" Y&&t,eXe6xw*ryAwg *.'' ...r 
&e{!ep@*&crrysx&W 
l 
& * S!ry* Ki$dke 
**@.@**.*

md*mar*l !*ffSffi iffixry***'
XGGIG :rym.t*.* *rys,W!l{w
b€&e*,iq.ta I*.bt J' wM*ryY
F.-*a ip* 4 *ry.i* 4 !}*J.&-.wssw
i ;-i& *i*ime l;*9 * e&s*&.{#*4*i* & & e Ms &W*WN,.@
{es, $*, {. {sf,314 * i8e *e S* p{8$ex{r*{i9s t l*e{i e " ff,*.'$.@@Sle**ts.Miri&i&x*!qww. @S*srlM &M & I1* l@ry!&$w&wa,
w}***qead@*{*&&, I ke*S * l@ !@ * $!e-e WWS|lwqS
s;i*i*{}ux$x*,* wl e * $i q*q ffi* * iF b 6.b R * +Fs* *M * M&lwt 
&*e* *d.* .:k &*& }i& Ae *&t k i* * e !* * s' @@M-*K*.
k.,.4!&t*l* r r {*E'^.@!*.t*th*a & i#6*ei6&dlt&*sl ii+ *.**'{i&s.aF-ids *. . .' * @&w,@*w.
w&&@rF@
..@5$*{g r.. -uF?+*.#i* EFc d4& w&!@.&M.e
.d.@ i* a. e.d,**d L'S.*dt* *{w&.le*s..qUisiqii.l*s. !. M rJ*sB* d-* 4*N,w,@
er*,s .qffi i*tu* 6t*r.b:*.dd @.ffi **e&bi*{*{*e
Fr$l.5.4.s & Mifrsa!4b.S Si$di1&..r{&&Ps$.
h-'! N$ s&S*ry,SsMdd-Fh*rlsMi4!hci e*-q
i*-Lk-H6r1L x drdedl*.dq#4 e!-,#&.&w.w
i* *''-d . }d{ d F M*a *{i*,'@{1&*,s** & ffi *t&tte&' #.ffi}si*es!e.s

-ii*ii* m e fi ! -*tu r rry@-@ !s&9**e6e6r&*M el.&&*&slsM&
.; ; ry io qio* r F *s€iaar'**:*€* &t*$!c6*i #s*
-.**M:k*.s
.{ * * @#*15**ehL+*ia. 
-* 
ts--.*€a i !,& &&&u.4* iss /&6 ffi;*<tsiH
* '*-ne.Il*djM+.g@r*l*. rdd I bq*lit*@ulEtm r*&,*k..**s&i:bgrsiiaB.e -tu.ei$ 3 rese r*& &4r* j$?Wq;
w*@*try&
;***;^ i* *u, l*e! n@.#@ *.w&&&.as$
k & @ *i* **q, !M,se$dsrx&*e4$*e A&&&*.S*le
.e wl6nq, e'?.$ |&&&@s*s
s di.ecsb-ata#l4&rd!. * w&ffi..ssrffis
i t d e.**i 4$li& x&{** fF*q}.e!,e&8&is*&aE #"elr*{ * "* .-
*ei&.#d 4* ''lk*{** *.,**r&
e6d-**d h#''e. ' r@! 
'*ksd*@*Fle t& * t&6 {*a*&q;d@*rye@& ,)&&*M&,!e;* * *& M wi*{{ d; lM $a@qis&.wl we w w Mw kM***&s3NM 
d l k S.k *s;&* *S #NNr:i@ &*&ft 4w@ryS& &@*&5&$
i**r.w eo !q* 
E.--*1. .*.wF&.,@ iMw*,*$d..*
.;m * d re!* 6 @-* u-l-e'sMEr *ei,ie*'{&*
;;.i; M *i q+lq ffi e{SE*k-S*{slM.&sS.**aes@*i'& W$&eW* 
*m o*a **-sh !* &* s$:li**t$e# e rw w ry ,$w @.alda$ #tsq ir4*w-ual,q 
lMi&'# &*&Wl*.WW e&*w e:*,]kM@ 
!r$*Ft@.&.k'sr'di.{**sG#
{*}&:tr$K se *!ss*.W**e:,NS M * * @i&{#S.*.4
@,es@:,N<!@!ilekeelh&B$!W@&
Gi-M-qi;r; M p # 6i* * f, u 'e!c*
ffils, "ed;l*' 3q**&w&#* kr dd*ee*.{?s*.l@',* lgBF&4i!d
l#qiri*'w wWi rs * s s *.s k1ry iNs's *ry s 
e.k;&w*Bi@ M;le slee@l* ,d$@ Mffi&*&{1tuNk&@'.4 sr $"e@ 8s ,& e i6** -wG.x 6rd;l*M&@E*F 
&W!@r&*1""#dq&de,fr:."e sis b.ldsPPiLF' 
..,s!& $*rf.9 ,S.ffi #8, ! er..*ffiffi w @*@wel* *.i.* w w'wi !w * llw ,{M&$*e@ le !*iq {e * MM**esv&&*s w *r w elsle 
!*dshri,d kM$'&*d,de*S*l@srqlr$k1,"&ry*@s*M*S&&.-@\ erxl**F@ls. 
e j:ie*ry * tdd .*d!w'Ms**s rir*e*.r* a ww.8t &,!w ,!@*xl$*e4 j&* r# {8S} * sse $wtwww
(&-*,c& &; wryip.rio*l@*ewllww,t* $s
';4, 1dN* @ @ s wl@ s9.,*@ @{#.eu*i"*qw*x:*. s x s s e w tr wti* wier* @& * 
@&*@&ie& 6@ es*9$s*kqedsiwili*-we :,i@!*:s s ,*l q, I1e{!@w * @ si *.& ,M+*@& e g is* &*1M*;te k: * &*ie 
tr&Wrs -PaP IrM.d&s]!!@&r+:& &@ i*al*rH1&*M
:jl,M.$sr**d&@.M W&Ml *M*s\*:t *s&!@s&wlMi.i'@&d@t&@
#&&$*&.&es1 :*@*S4t$**,&r ry*
**d ,d ik 1*Mld@@. eliryxryd4.*@W
a**w w @(..&{ ri& $s @, }@@iaw.d leryl*@ 
t@ r'S r #! & F S *,*& r4etr&t&i@'S*MM
M*.,&'ji*@ rh i *r &, w $l@+r ,-1., r{$.@ & 
e&Sr{@.@ie 
Leta 1906je Janko Leiniiar poslal sodelavec uredniStva celiske Dontovinc. 
UKM, Zbirka raritet in stare periodike 
Septemhra 1906 so mladi Staierski narodnjaki prideli snovati program za svojo novo stranko, s katero bi tudi lormalno prekinili odnose s >Stajerskirai klcrikalci<. kot so imenovali svoje rrasprotnike.r0 Osnutek programa so predstavili v knjiiici Srujerski Slovenci, kaj hoiemo?. ki jo je (r, sodelovanju z Vekoslavom Kukovcem) napisal Vekoslav Spindler. takratni Lrrednik Domovine. Ysebina programa je bila izdrpna, sai so opredelili vedino stvari, ki so v tistern dasu dajale ton potritidnemu Zivljenju. Glavno vodilo nove stranke naj bi bila >krepitev narodnosti. kot njihovo najvi5je nadelo.<rr V programu so si zadali, da rnorajo >dvigniti narod do dim r iSje popolnosti na vseh poljih javnega Zivljenja<.r: Kot glavni in eden prvih pogoj ey za doseganje tega so postavili neomejeno moZnost gojili svoj jezik, ki se mora uporabijati na politidnih uradih. na sodiSdu, po5tah. v Solah in v vseh drugih uradih. Prav tako so zapisali, ,ia ie slovenski jezik nujen v vsem javnem Zivljenju. Kot pomemben pogoj so zapisali v '..1rogram zahtevo za ))ustanovitev samostojnega nadsodiSda za vse sloveirske pokrajine v l-jubljanicir s klicem >prod od Gradca!< Program je zahteval narodno politiko, ki pomeni enakopravnost, enal<ost vseh drZavljanov. :odisi te ali one narodnosti, pred zakoni pa strogo doslednost. Zagovarjali so enako ., olilno pravico in staliSde >odlodnega. sistematidne-qa, to je doslednega in enotnega :':arodnogospodarsl<ega del a. < t)bjavljeni osnutek programa Stajerskih narodnjakovje vjavno stiizr.valostre komentarje, ki 
>ltrgaSkemu, z edino razliko, da Zeli tiskati svoj strankarski list.la Podobne komentarje je :rinaSal tudi Slovenski gct,spcttlur, ki je zapisal: >>Zaradi narodnega progrnma se torej novcr 'tranka golovo ni usturuntila. Kujli sic'er bi moralu priti z not,imi re.{ilnimi idejami.<<1" 3ododo novo stranko ie oznatll za >rabel-jsko<< in njen glavni namen opisal kot >boi :roti veri in osebam<.16 Slovenski gospodarje svoje prista5e pozval: >>lle cincaimo in ne ,,llagajmo z odlocYnim nastopom proli not,i stranki. Zu tak pristop pa.ie /udi nam potrebncr 
,t Goropev5ek. Razpad sloge na Slovenskem 1906 1901 . V: Celjski zbornik 1993. str. 148. 
r Spindler, Stajerski Slovenci. str. 2. 
I Prav tam. 
-: Spindler, Staierski Slovenci, str. ;1. 
-l Domovina 16, 1906, St. ll2, 26. 9., str. l; 5t. ll3, 28. 9., str. 3. 
-< SGp 40, I 906. St. 41. I 1 . 10., str. I . 
5 Prav tam. 
3t 
organizaciia.<r'Tako so javnosti sporodili, da se bodo tudi v Stajerskern katoli5kem taboru morali strankarsko organizirati. Ob koncu septembra so Stajerski narodniaki preSli od besed k dejanjem in zadeli aktivnosti za ustanovitev stranke. >tkatera svojih prislaiev ne bo :birqla tned Nemci, nemikutar"ji, socialdemokrali ild., ampctk med onimi Slovenci. ki so do sedaj prisegali na skupni prografti itaierskih Slovencev.<<r8 Jako ie 30. septembra 1906 potekalo v Narodnem domu v Celju pripravljalno zborovanje. Odlodili so se za uporabo Ze rabljenega imena za stranko Narodna stranka za Stajersko. Narodna strankaie 2e oktobra 1906 zadelaizdalati svoj politidni dasnik lluroclni list,ki ga je urejal Vekoslav Spindier. Po dvomesednih pripravah seie stranka tudi formalno ustanovila 8. decembra 1906 v Clelju. 
!a:..7 
{.\ si 
't, 
q?' 
. \t :&rl . 
i *-n g ,r* Y:' 
: 
Oelie 1903. UKI(, T,hirka drobniltisko,­
l7 Prav tam. 
18 SGp 40, 1906, St.40,4. 10., str. L 

Celje 1906. LiKill, Zbirka clrobnih tiskoy. 
P o I itiino delovanje Junku Leiniiarja 
-:ia 1908 ie bil Vekoslav Kukovec izjemno aktiven. Sodeloval je na Stevilnih politidnih -:odih po deZeli in zlasti nadenjal vpra5anje neenakopravnosti slovenskegajezrkav l-judskih ,, -<rednjih Solah.le Stranka se je spu5dala v bci proti Stajercijancem in bila nepopustljiva do -.:nSkih nacionalcev v mestih. '.i tretjem obdnern zboru Narodne stranke, 8. 11. 1908 v Cel.ju, se je Kr"rkovec iahko ..,:rralil, da je stranka organizirala kar 77 politidnih shodov, od tega 37 v podporo 
.:rteve po deZelnozborski volilni reformi na Stajerskem. in da sta njena poslanca (Vinko -:zourikro 
in Fran Roblekrr) v deZelnem in drZavnem zboru dosledno zastopala slovenske 
-\larburger Zeitung 47. 1908. St. 1 34. 7. l l., str. 4. 
-	\'inko JeZovnik, polilik, ll. 10. l8-56, Velenje, 2A.4. 1910, Velenje. Po poklicu mesar. Sest let je bil 2upan v Velenju ter tri leta nadelnik slovenskega So5tanjskega okrajnega zastopa. Bilje med soustanovi­tclii Saleike posojilnice. kjerje deloval do svoje srnrti. Od leta l907je bil poslanec drZavnega zbor, kjer 
re zastopal okraj Gomji Grad-slovenj Gradec-Soitanj. in sicer kot dlan narodnonapredne stranke. SBL­
-http : i,h l. ij s. s i : 80 S0ifedoraiget/sbl : 0963 /VIEW/. 
-	FranRoblek,narodnigospodar,politikinhrneljar,28.6.1865^Lalec,22.3.1935,Cel1e.Zaoietomje prcvzel kmetijo in gostilno. Skrbel je za razvoj konjereje. Pod Roblekovim vodstvom so leta 1902 zgra-Jili hmeliarno. Leta 1907 jepostal Roblekpredsednik Kmetijske druZbe, 1907-ll bildrZavniposlanec, izvolien na narodnonapredni 1isti. V Zalcu-ie leta lgl l ustanovil Hrneliarsko druStvo. V letih 19l6 lg21 
interese.22 Kot najpomembnej5o nalogo Narodne stranke v prihodnje pa je Kukor.ec izpostavil sklenitev kompromisa za prihodnie deZelnozborske volitve. saj je rnenil. da -ie treba v Gradec poslati slovenske poslance. ki so >najboljSi med najboljSimi<.23 Poudaril j.' tudi, daie ideja komprornisa priSla iz vrst Kmedke zyeze in da je dr. Koro3ec vsebino tega predloga obiavil tudi v Slot,enskem gospodarju.2a Potekala so nekajmeseina tajna pogajanja 
o moZnostih skupnega nastopa na deZelnozborskih volitvah. Potekali so dasopisni boji ter pogovori in dopisovanja posameznikov. Eno takSnih ie bilo med prvakom Narodne stranke dr. Kukovcem in dlanorn lzvr5nega odbora Slovenske kmedke zveze dr. Franom 
Jankovidem.r5 
Janko Lelniiar v C'elju okoli lelu 1908. LiKhl, ZbirkLt 
tlrobnih l iskov. 
Na shodu je Kukovec strankine zaupnike pozvaT. naj podprejo kompromis s Koro5devinri klerikalci.26 Menil je, da je sodelovanje med Stajerskimi Slovenci nuino.27 Na zboru Narodne stranke je govoril tudi Janko Le3nidar. Porodal je o delovaniu stranke v preteklem letu in nadrtih v prihodnje. Med aktivnostmi poslancev ie omenil delovanje drZavnozborskih poslancev Robleka in JeZovnika v drZavnem zboru. glede ogrske nagodbe. 
zvi}anja rekrutnega kontigenta. zvi5anja davka na i.ganie, o melioracijah. LeSnidar je 
je bil Zalski Zupan. Glej SBL, 3. knj., Ijubliana 196l- I970' str. 1I8' 
22 Narodnilist3. 1908,51.46, 12. 11., str. l. 
23 Prav tam. 
24 Domovina 18, 1908.31. 129.9. 11., str. 1-2. 
25 Pisma hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru v osebni zapuiiini dr. Frana Jankovida. Podrobneje jih ie predstavil in ocenil Branko Coropev5ek v razpravi Pogajanja za skupen nastop Staierskih Slovencev na volitvah v de2elni zbor 1909 (V ludi pisem dr. V. Kukovca dr. F. Jankovidu). V: Ce[iski zbornik 29,1994, 
str.237 252. 
26 SCp 42, 19A9,5t. 46, 12. 11., str. 3. 
27 Narodni list 3, 1908, !t. 47 , 19. I I .. str. L 
podal tudi porodilo o deZelnozborskih volitvah v celjskem kmedkem volilnem okraju, pri katerih je dobil mandat dr. Dedka Alajz 1'erglav. Nadalje je poroial o aktivnostih stranke za deLelnozborsko volilno refbrmo. V ta namen je stranka priredila 31 shodor,. V svojem porodilu se ie Le5nidar dotaknil pornena zadruZni5tva. ki je pozneje v novi drZavi postala njegova glavna tema in mu prinesla tudi obetaioda kariero. V nadaljevanju porodila se je dotaknil vseh tem, ki so bile v programu stranke, kot na primer ljudsko izobralevalno delo kot najpomernbnejSaprogramskatodka stranke. ObSirno je razpravljal o organizaciji stranke in pripravi shodori Kot >najvaZnejie politidno vpra5anje zadnjega dasa< pa je Lesnidar roudaril kornpromis pri prihajajoiih deZelnozborskih volitvah. Zbrani so Lesnidariev<r :zirpno poroiilo nadgradili z odobravaujem.:s \arodna stranka je v dasu volih'icga boia pripravila Stevilne shode. Tako so v aprilu 1909 :rganizirali tudi zaupni shod v OrmoZu. V tem iasu je bil Janko Lesnidar ie kar stalen -tr\ ornik na shodih. Tako je nastopil tudi na ormo5kem shodu. lVarodni lisl je zapisal. 
i: ie >domadin urednik l-e5nidar< pojasnil. zakaj je priSlo do volilnega boia in kje so 
:.1i vzroki zanj. in sicer: >fr1 nas siliio, da v kmectkih ohcYinah sodnih okruier Pttrl'-Orntoi '':t:,tqviv16 poleg dr'. g. Plctja, iigar kandidaluro vsi odobrat,umo in.jo bodemo po svoiih '.,tieh podpiruli, ludi ie.lednega moZa iz napredne slot,enske kmeike slranke.<< Sprejeli so ,. -rndi daturo Jakoba Zadrav ca."' '" Jokaj umazanem volilnem boiu se Narodna stranka ni najbolje zna5la. N.jeni kandidati 
-	sicer prilejali shode, a katoliSko dasopisje jih je oznadevalo za >verolomne izdajalce -. :rotiverske Skodljivce kmedkega stanu.<r0 Volilni rezultati so nedvoumno pokazali, da 
-'atoliSki stranki uspelo >osvojiti< celotno Stajersko podeZelje. KatoliSki kandidali so -..oii1i 12 od skupaj 13 slovenskih mandatov. Edini liberalni mandat v novo osnovani -..-,renski triki skupini<rr je pripadel Vekoslavu Kukovcu.r2 Ob visoki volilni udeleZbi ,t.) o/o volilnih upravidencev) ie Kukovec prejel 405 glasov: Kukovdev protikandidat 
. . r enske kmedke zveze Anton Medved pale 229 glasov.3l 
lS \arodni list 3, 1908, \t. 46, 12. 1 1.. str. l; Domovina43, 1908, St. 129, 9. l 1., str. 1. 
19 Narodni list 4, 1909, 5t. 15, 15. 4., str. 2. 
i0 SGp 43, 1909, St. 19., 13. -5., str. I . 
-:1 Volilni kraj je obsegal trge in kraje Mozirje, Gorn-ji Grad, Liubno.Zalec, Sentjurpri Celju, Srecli5de ob Dravi, Vransko, Braslovde, Kozje, Smarje pri Jel5ah, VerZej. Rajhenburg. Obdina Studenci pri Mariboru. 
.'l Goropev5ek, Pogajanja za skupen nastop, str. 249; Glej GoropevSek. Stajerski Slovenci. str. 134 159; glej tudi Melik. Volitve na Slovenskern, str. 387. 
-.,: \1elik, Volitve, str. 386. 
Na III. glavnem zboru Narodne stranke v Celju decembra 1909 so potekale tudi volitve v izvr5evalni in glavni odbor narodne stranke. V izvr5evalni odbor stranke je bil izvoljen tudi Janko Le5nidar.'* Se naprej pa je na shoclih porlajal izdrpna porodila o delu stranke in najvaZnejSih zadevah, ki so priSle v drZavni zbor. Ob tem.je menil, da>>klerikalci navzlic ruzmenlno lepemu itevilu st,ojih ntandalov ni.so nuimctnie spolnili syoiih obljub, kalere so dali v volilnem hoju.<<'5 V obdobju 1909-1910 nai bi Le5nidar po zapisu v SBL in tudi drugih povzetih biografijah in nekrologu leta i931 urejal tudi Narodni dnevnik. Vendar je v Slebingerjevi bibliografiji in samem dasniku zapisan kot glavni in odgovolni urednik le Vekoslav Spindler. 
34 Narodnidnevnik 1, 1909" S1.281.9. 12., str. I 35 Narodni list 5, I910, St. 21,27.5. , str. 1. 
& 
1909 1910 je (po;apisuv SBL) bil .lanko Leinit\or glavni urednik N aro dn ega dne,* nik a y C e Ii u 
. eta 1910 paje Leinidar prevzel vodenje Stajerskega dela uredniitva Slot;enskego nuroda, ,.. ga je v tem obdobju urejeval Rasto Pustoslem5ek. velik zagovornik jugoslovanske ideje :. srbofll.'u 
Glej: Rasto Pustoslem5ek, Ko smo pripravljali pota V: Misel in delo: Ob dva-isetletnici Jugoslaviie. Ljubtjana 4, 1938, 5t. 12, str. I l-41. 
w,$x@ &x*,@ 
e*&e*M , ,,..,,,:9,: ,ii$W.,trrr,ffi.W;:rffi lltffi ffifi[ 



w&w,&w'w
,rcF*a rr€+a*FE 
# 6aE+iSd86 Hebr4' 
pw
&ffi&@@S&ee**& 

Sa!sera!** Eosli. BDEqlfiG" iE bt#kil*hr Fffidilt
-
&**wi&* ss,.ee*" I rl*rdlls &e X%iiq{, &i bde* 
&'!@ * *) MffiNl|@q * .6,a'!,d !L, {i-h 
1,,:* ,i*i. *em*t*t lu*,s x:a* wrli$
qN 6sffi! 
; r'.lca6' +l 4s'q .r" *,, .r-.: *'i S r*'!4@ ,{'!l l L' eia{i e,#ei{ e&'!i *wi
---.,,. 1!-rr'6
"a.iri"r".,*.ia*er*-
" &de; ,i6t*ixi
11,...* i-r*'i" ;-*!,! "d' l'i"dkst {!d ei sie 
"-1"'i.. :a. d
*-r,i,,,1.!-,r{$,.rr;ts i*$i;i $lrnr!,irl 4!l . 
'6tr$;i;i'
'. !.r,1 n!!rq..I l;1rrje$ {tlw.. it}. :ir.!.!(.ir:ra. b r!. &. !i !.!irt r r.rrl isdlii:iarr! +{.1"ei*1,
'{{s}
in j. i:,1 arFt ; ra!:i {krrt r.ts liri .i i-&:i4irk\riitt:! Jrir'4 t,!*. 
i\..-!r, l!,ld.i* 113 t* r-F<­*r1...,& *ri: -1;11$ itNrr:4*i rtl' 
,.,,:., ii.! ! .,.,;,: ,!i .{s !-li.sS. 
,: rld ,,. n]*;, i,!;l.qi N .* 
*,n.jn,i; rrri!::r rr**, e., *tl. rtii ld 
-,! 
* i\,a;.B:. ,r,t.r liir'sai 
;-,,1.n...1: ; 1.1 &i*.** {B.]#ss

,-i-.i n. .r1 .* :.+i |t?*3 !!el*s i& rli. !s:r di.. i!.il&i{ ,ke{ & r,.arr*ti 6!r * .ti6 .*ri.r
'Fi ,ir ! ..Fge. i-. &'t i'­; ,. . -, :, .+{d u !rr,,idr 
,", ti.r"'t,alr,r r*:*. :t krl * 
...i:*.,*,t, ,:1riis itri$ ilr,
r;da,liir iia r*llri $i.sr* F 
i..,11., in d;!!.w,. {iti s$ifi }wi 
:-" !:t *Ftui :r. ii*;e:-ir6 ,$rtE, 
,.-r. 5na.s s'ir*rt-*!r* s * :& 
r'?r,aid-!; 'U.a*li !i*-ii ?4 e 
is; ry o !l*!. *-s!k; i.l{*i-ts$' 
-.i ir*rL, *;urs r,s\e.
"rt,r.-
'r s. ti i:.:.j? lret: irisda*i;"iaie, iludlesii& li!: d-sr.b/*. :e 
ri ! ln. di:rei ait. Xr3e. ! !as! $ 
1 e.'1.rBli i?rlffiigd @ *e. 
:ik.1: i bi*!l ** 1$6 $s &t' 
,. d,#.. ,-ir.je .' sr'" f ,:t. 
l!$sii!&es$i& Ll. l],,@r,rts. Yi. 
*rs.: ,&a a.:i.:i&ia &t.{sil k 
terr ,,rrqt *{,ide {,b I r",.t rh{, 
"*i!, 
..i ' ii$ !,sit{ fu$t.*!-t A;! 
*.,r i* i *e,i|l !$rdar,\li 
"!ri *& ets},e .lr n;r rysi
r'$,tir'{j 
lt{*ie${* **, *s$$!}d {B?.
*r Celd#1! s ikk i,a@i ni${
*!* i6 el $, *+.s S*. $ie$ t' 
n . *x w*M*:,illa * }dt lx*Lk
gaBi},
*J &{sxl 5r&! * w .$|
* e aeli**w,i x*ls&i* *sJsils 
rlnaq! rs !w ie ,8SWi $letui 

sraridgr Mde Sxf,ixs Breil$] il& 
&*s!Ber I!l#e l@wi S 
i**ii e l& lsll­
fe{llx"xxt&*w 
tase :tB. t{$s"e*e *qs*s"
il.i! s*dsst &w }&sdMh*&'J$ik &:sbs wi e!r.'6pd* ds 
&s 6{**&id; slss l*&&eilq s !.$i t ,$*&rr& dEs *, $&e*e 
o& 1L dwi6e X {*i}Ndwd k ,nde Miidj@.& @seYr b* 
**ilMrsxeM.*we dt kidw (ee lM $6e@ *a &*kMffiXnw td#4P 
j,l !."..dlii #. * estue e Jts*&*rs{*&s** iw
' 
'@a e3*iw.s&}e&.
ed{*ra*
,r**i,{@{*e *,* U*** 
{;'f I{a*d&. Sxxr d*. Aqw*w er**a*x l.k*.& i{eM. {w!$*&$(*e1]M@eF ry­
&r$$&sjlsffis@*Fw
ed{s{ tuMlt.* &" {xs${s ,{@
t,Mse i} {a!;&;|*e. *}.trr &i *}**q
& ld .s!&d ki{ws @& i&
J-le
ee* * {.€1.1.-I'
k.*i ffi} ia.l S rl,6 \ #'8*& 
Xw}Bse6'&k"r*L e& ee&e \" ss 
i**e *ffir&**&e ee&$* ei * 1#1, 
se sMsllki s61k;i& Xe*k* 
Xile'"{*,S j6 *6&# w{dek,!.&t
sii*. & *}w lkxi. r 1& &.!& e leir' Slte*tiffi6a l* Sii @! i$ lM ig{r. }reiij6&t {&iM e8sr*d{i 
se si s **&*"
gri*i*e 
:{*e *$, #j]**, 1Ml s.*tu] iid sli*& t b$* &&i1? 
!:*$. i-lB*rffi ,* *aM*1i.& & ! 
:e$ !.siil &}r#* h $l*;*!;i*. Li {: tili r }da* *s d.3 [ak {}s*
*i l:Mek'. I Y:* s !$,!?rr*" trie' 
!16{$ { lsrl il$dl}r !a lqe!ffiii*
?is *llliw.}@. Ys **er&ui :xl61o 
!r $.e e1r# 6'M, **ds ? 
leirjs k @* e{qte d* 
$ i*& be;t r i<w#o {dl*,
" 
ffiiie #i i$ p e*i is& $dl lwiryr sM.ryt6. lsM 
#*'&d-&M*d's, YeleS $e&& S{Wa }
,&rlAfilt Iee$P& Xq e*{$}dY f$ *}
da!€ , **. S J. *&,hSB
'br6
r!,*6 i*.,ri ! &'*i]. s@ e.. 
*&!& ,Bki.te ;a *i*tr e!@ eXW 
61is pr*il*, std kd 16 {,Aee­.k:.wie 6i*t*&, {e iw&{& &s,** &wl !"** wlq li{{$i s 
tM Mrti*s*r(&i& x M 
*set k$r"s*6iie e s*&a* wi eie 6iaide && &,li}"q& lt #6e**i 

.,@d;+,il tu+" (.@s: 
psr ]*$*e e. l1e riqn$tii,
' 

3*r r*X *{q*r *r** e*r** 
; -;;

s* *,"* ,;:*, ,',; ":;
"" 
* 

G'';, i:,;; r hrffir{ .. 
iM mre+F-& F see* r.*!ffi{i*lffi lMerffi:L d* iu&dd rW akrs
!!* 
s. F J"i.6 q * @-v-!-,*$d ti*e* w'i}i e q As i} 6;t&! r kKlltrii* & saBat ie ,bdre*i 
ld"Sss"* *,m;'hb x ffisl d ds. 4d.,w
tu 1& req!* dldh
irri 1&x ,bdtu iideiti*q
@sh ffi*NA!, rmkr *i"l,m
**; d tuM. ,i," *.$ sr J" ebq,M. ,lahs q@ &ffi{{.\ k,qd.
{L&d! Fi"#E b 
X}'* **.*h i 4&: *6 tt* " 1*N". .!*VF ll.4v4 & L 
ffiF!r,@l@ 6i"wbq,:!*-*(tffi*{& tdr**]i iia }!**r-a*6-j * *iS t{ ;*i, e * & s$k 
ed. e*e a; , 

&ee M ry 
y ,}*- 
$ f!w$s*ee S 9lw"
. 
f;e 
$* 
&s 
eda i llwrlSs*ww @ tr*i 
9d&&il"
" 
& s]*g}@FF tBlffi tt"elrd sn&*ifl, e# IG e"s..*}E 
r"&* 65d. N-'rs* B !# 
i 6."rnt& ss# h b S.$, 
, Ft@ q#i ldb il rdffi h IbM* *' # 
s,*.B*r8p&*fbt$
,@q M n$ee + ffiiec 

ffi6 ta @ 61Eef6..ttrllm !y&&$.-Sd**6 & * we *{dei{a&j$a*,x* * & d**{rffi e.* 
offi#-r. hlotl#, 
-ew* 
Mtse!:4n iaredas* r ! rc* 1** $&*lbaM *tiFlirse B i *Xee***. s &ie ie'i
"3-i$a'w
I M ,**v !. elda ee 8i I**' F F bl*l
f,-rl' P l** & * ws',^' l&3. "'rI*
N'\'+.". ldtre 
!ru | *r' tu.e-. &E&?1 ! a's i gEet@ *&se &*s***sMw-Ee 
lldj.q * {{s, e * 6d f . lAb
! 
Ary&!es*66F' 
I bd i*! s s&i$$d* e M *M i **iq *&ineii iLli $.M) @ i th kU &*CrSFd@ * l L,el4B 7s^ & D tkblx F It !s"1n*6iji.a&&:. ffi@s@ dq"e' { IJab
.i*43qje * I&&.. 
ttt, r-li@ krq}d .?pl, lFi# " 
*i!er*' & sb'"M.a
'qi
{ix**Xw ra,+ai*"*l*tl!*@!@ 
* rI }d"ll.k M &I o ry-r*,.'"{!d-'! $ kt4 
i "&ts 
I &pdjii* lJsxFd&o r@ X*& 
I llM # s, F+*4{b & H k B­
!k ,br@ t+t{*n&s hil!} ,e 
X br, rd lffi b*#,le. 
IaUe ir s# mr+ re * l ffi de !"bi{}d X t{ }6 tW 
*l*$l 6mk& 
*&q3&Mx *@s, wm *g, * s&t*a.,er$a$A 
tr 
&ss
'si&'*.&
w*'M 

Leta t 9 t0 ie prevzel v-odenie ,ilajerskega dela uredni,{lva Slovenskega naroda 
UKl,l, Zbirka raritet in slare lteriodike 

V 22. Stevilkr Slo,-enskega naroda 191 I je Le5nidar objavil ob5iren prispevek z naslovom Doneski k obrtniikern vtrtro,ianiu no Slovenskenr ,itaier^skem, kjer govori o nujnosti sistematidnega dela za vzgojo in nastanitev slovenskih obrtnikov na Spodnjem Stajerskern.,, Teme obrtni5tva, zadruZni5tva in nasploh gospodarstva so bile glavno Le5nidarjevo zanimanje tako v pisnih prispevkih kot v govorih na shodih in kasneje kot njegovo osrednje delo, ko je med prvo svetovno vojno vstopil ti Zadruino zyezo in jo vodil do leta 1927. Tudi v naslednjih letih je Le5nidar nastopal kot govomik na strankinih shodih in kritidno komentiral delo klerikalnih poslancev v Stajerskem deielnem zboru, zlasti delo dr. Benkovida in dr. Jankovida, ki sta se po njegovem mnenju premalo zavzemala na primer ra iz.gradnjo sotelske Zeleznice.'* Sodeloval je tudi na shodih celjskega politiinega Jrtr5tva >Naprej<. kjer so novembra 1912 ob todki >Balkanska vojna in Slovenci< sple.jeli :r-'soluciio, kier so pozdravljali uspehe >slovanskih bratov na tsaikanu<. Lesniiar .le na Jrrrstvenem shodu zagovafial potrebo po organiziranju shodov, kjer se mora pojasnjevati :omen zmagovite vojne na Balkanu." Tako kot Kukovca so tudi Leinidarja. ki je v letu 
-912 opravlial dela tajnika stranke, zmerjali v klerikalnem tisku. Sloven.ski gospodur je :isal o skromni udeleZbi na zboru Narodne stranke v Celju. oktobra 1912. pod naslovom V znamenju megle<. Zapisali so: >Pn'i se.je zameglil slrankin lajnik Leiniiar v poroiilo 
'trankurskem poloitrju in njenih ciliih.< Nadalje piSe S/olen ski gostrtodar: >>lz njegoregu ;,,t'oru.fe, kakor iz motne daljat,e zt,enel zaduien.jek: ne soyraiimo klerikalcey, bodimo .r'tt.iini.<<+o 
''^tir.nosti .Ianka Leinidarja na shodih so se vrstile. Tal<o je na primer porodal o re5evanju -:liskega gimnazijskega vpraSanja na zborovanju politidnega dru5tva Naprej, novembra ;1 3. , V letu pred vojno je prevzel mesto odgovomega urednika Narodnega lista v Celju 
-. ga urejal do zadetka vojne. Zadnia Stevilka je iz5la 30. junija 1914. 
:,.'rr enski narod 44, 191 I , 5t. 22,27 . I ., str. 1-2 
>.r--r enski narod 44, 191 I , 5t. 103, 4. 5.. str. 2. 
\ arodni list 7. I 91 2. St. 46, I 4. I I ., str. I . 
SGp -16, 1912, 51. 41, str. 3. 
i 'rrenski narod46, 1913,5t.2-59, 11. 11., str. 1 

Y t)*}jx, l}n* !1. milr{s* {t}.t{. }{r-s" 

WWffiffiWK &KreW 

S 	* t w . t. r t. I t t.r r I 
s* \JM1 L{X*8*EUa-t &}sU$3M**d!(& &&a &unss.& VU.rX6& V &bXsffi*

$$ ffinrirrrlsrien $$rxl:*lrxxsltc &xncd*$sle txtr;lqe ar {cB}lx. 
B sqlxSai t!rr*i., * ,$1rtsr!r! &r$$, !{**r{*l ski*d *ea , ffi}r*s }t$s,
cerilr*!a r tr-luti,i&ixi. p$&rl|***r{s{!: Sa}Xqt" C{slt}vs{:r Yrs{" S&ra3a${5, i}*rit{r.

fi Od leta 1913 do ,-o.jne.je bil Janko Leiniiar odgo,-rtrni urednik Narodnega listuv Celiu. 
Kljub odsotnosti vodie Narodne napredne stranke dr. Kukovca je stranka delovala tudi tned r,oino. Kukovec je bil natnred v dasu prve vojne rezervni porodnik v l'halerhofu in Lebringu, od koder je vzdrleval politicne stike s Sloveniio. Iz I-ebrir-rga je najprej navezal pisne stike z vsemi svojimi politidnimi sodelavci na Spodnjem Stajerskern in naiel na ta nadin 't, presenetljivo krutkent iasu :o1tel iit,e vezi z ljudstvom. Tako je bil v dasu vojne 
irrisoten na sestankih narodne stranke v SrediSdu. v Ru5ah. v VerZeju, r, Smarju pri .lelSah. r Celju in drugod, kjer se je s politiinimi sorni5ljeniki Stajerske slovenske narodne stranke '-.osvetoval o prihodnosti Slovencerr. 
lnteres za povezovanje dr. Koro5ca zNarodno stranko rr letu 1917 je bilaternanekaterih :.isem, ki so jih zaupniki Narodne stranke po5iliali dr. Kukovcu v (iradec. fako ie Ze . aprilu 1917 celjski odvetnik dr. Ernest Kalan pisal Kukovcu o razgovoru zaupnikov \arodne stranke, ki so ga na Zeljo dr. Koro5ca. predsednika Kmedke zveze za Stajersko. .neli v Celju. Sestali so se. po pisanfu Kalana, >on in Ivan Le5nidar, dr. BoZid pa je bii 
,:drZan<<.'12 Na sestanl<u so sklenili, da se pripravi skupen program o na5tetih vpra5anjih. ,,i se posreduje vladi. Vendar bi se morali pred tern obe stranki sporazumeti in uskladiti .:alisda na sestanku. ki je bil napovedand,ez ilresec dr-ri. Kalanovo porodilo o sestanku je :.1o izdrpno, napovedal rnu je tudi" da lahko pridakuje zapisnik sestanka. ki ga je zapisal . -'inicar. Kalan sporoda tudi. da je dr. Koro5ec ponudil njihov list Stroia za glasilo, r, ..-rterem lahko Narodna stranka objavlja.a3 {trrespondenca med Kukovcem in l,e5nidarjern v tem obdobju ni poznana. Vendar je . .'inidar omenjen v Stevilnih pismih, prav tako njegova prisotnost na razlidnih sestankih. " r'r je opravlial dogovore. 
, zadnjem letu habsbur5ke monarhije, v obdobju deklaracijskega gibanja, so se v obeh ".inrodnejSih politidnih taborih zgodile pomernbne spremembe, decembra 1917 je : scgei vrhunec dolgoletni spor v kranjski Slovenski fiudski stranki in s tern posledidno 
, sej Vsesiovenski ljudski stranki, katere del je bila tudi Koroideva kmedka zyeza ta ..,ierskem. Iz vodstva SLS so izkljudili strankarskega dolgoletnega nadelnil<a dr. Ivana --i:er5ida. Hkrati ob Su5ter5idevem zatonu in vzponu ter voditeljski uveljavitvi Antona '. rtrSca je v letih 1917-1918 r, slovenskem politidnem prostoru pri5lo do 5e ene pomembne '::.'ntembe. Slovenski liberalni tabor se je prav tako zadel povezovati in junija i918 so 
-?\\,1. fond Kukovec ... Sg:1585/Varia: Pismo E. Kalana, 14.4. 191'7 
: ::ar tam. 
liberalci storili korak, ki je omogodil. da je tudi slovenski liberalni tabor postal enoten vs e s lovenski pol i ti ini sub.i e kt.aa V januarju 191ti so posamezni zaupniki Stajerske Narodne stranke pisali Kukovcu in izraZali svoja n-rnenja o razpustitvi Stajerske Narodne stranke in ustanovitvi vseslovenske Napredne stranke. V bistvu je 51o za odgovore na Kukovtevo pisrno, ki jim ga je poslal 30. 
12. 1917 oz,iroma 6. 1. i 918, l<jer jih spra5uie po mnenju. Kot je razvidno med koresponder"rti na Kukovdevo pismo, se jili je vedina izrekla za enotno vseslor.ensko stranko in pcdporo deklaraciji. Nekateri pa so izraZali pornisleke in so videii prihodnost v enotni slovenski napredni narodni stranki ter le sodelovanje s klerikalci v okviru Narodnega sveta. S tako izmerjeno klimo na terenu med narodnimi somi5ljeniki se je Kukovec podal 13. januarja 1918 na shod zaupnikov Stajerske Narodne stranke v Maribor. Shod se je soglasno izrekel za zedinjenje naprednih strank v enotno./r/goslovansko demokrutsko strunko. Slovenski liberalni tabor se je po ustanovitvi Jl)S dvrsto oklenil jugoslovanskega nacionalnega :unitarizma in ga 5e pred razpadom Avstro-Ogrske sprejel za edino n'rerilo. ki lahko ureja nacionalni problem ter prihodnje narodno Zivljenje v jugoslovanski drZavi. Jugoslovanski unitarizem je postal narodna in politidna usmeritev slovenskega liberalizma. Za splo5no uveljavljanje jugoslovanskega unitarizma so se odlodno zavzemali tudi posamezni prvaki JDS. Med njimi predvsem dr. Vekoslav Kukovec, kiie bil tudi eden od pobudnikov zdruZitve liberalnega tabora ter pripadnik mladoliberalnega krila. Janko Le5nidar se ie med prvo vojno, ko so bili slovenski dasniki v veliki meri podvrZeni cenzuri. posvetil gospodarskemu oziroma zadruLnemu delu, kar je pa po nastanku nove drlave postalo ludi njegovo osnovno delo. Leta 1925 je objavil niz prispevkov v Novi dobi irtice iz zgodovine ZadruLne'zveze v Celju." 
44 Glej: Slovenska novejSa zgodovina: Od programa Zedinjene Slovenije str. 162 165. 
45 Novadoba 1923, 51. 112, l 13, 1 14, 115, ll6. 
Zakljuiek 
Kljub temu da ne poznamo korespondence ali drugih arhivskih virov o sodelovanju med Kukovcem in Le5nidarjem, se da sklepati, da je bil Lesnidar del vodstvaNarodne stranke in kot govorec pomemben dlen pri Sirjenju liberalne narodnonapredne ideje, zlasti kar se tide gospodarskih vpra5anj, ter kot urednik ali del uredni5ke skupine glasnik narodnonaprednih misli. Tako je bil sooblikovalec pomembnega obdobja v slovenski politidni zgodovini na Stajerskem. Na politidnem prizori5du se je pojavil. ko je bila sloga Ze mimo in so se oblikovali posamezni politidni tabori na Stajerskem. Sodeloval je v poskusih skupnih nastopov vseh treh politidnih taborov na volitvah. Ob zadetku vojne in tudi kasneje pa se je nekako odmaknil od aktivne politike in se posvetil gospodarskim panogam, zlasti zadrugam. 
Kljuine besede 
Janko Le5nidar, urednik, Narodnonapredna stranka za Stajersko, Vekoslav Kukovec. \-ekoslav Spindler, Narodrri dnevnik Celje. 
319.122.23(197.12) 

Dr. Stane GRAh{DA1 
Zaclruil,niStvo kot oblika izhoda iz gospodarskih in druZbenih kriz 
Zudruiniitvo ima pri t,eiini ,sodobne slovenske generacije slob p"i:vok. Spominia ga na nusilno in neuspeino egrdrno politiko nekdanje kommtisliine oblosti, kutere teme{fni n(tmen ie bilo gospodarsko in s tem politiino ttniienje santostofnega sktvenskega krneta ter icleoloika spreobrnitev krneikega:it,l"ia. 7h nairt"fe bil samouniiuioi. Sloyenski kmet.ie t,selej stremel po osebni laslnini zemlie. Ta je bila njegat,o iilje in bitie. C.'ili zadruittiih'u ie bil ohranitev lustnine zemlje na podlagi samoorganizirane skupin,ske samoobramhe. Prostot,ollnost .ie eden lemelley zudruiniitva. (]ledano ,v s'lovenskcgcr kmeikegu vidika. le hila to njegova zlorubu. Slabo in nslittl.ieryisko komunisticYno politiko na vasi nuvzven palr.jujejo tudi nekdunji ttaiki zadruini obiekti. zlosli propadaioii, obiiaino neometani zadnini <lomovi. Ti sami nu sebi niso nekaj .slabega, toda ljudie .iih veiinomu niso spre.ieli, ker.ie za niimi slalo politiino, kmetu sovraino nasilie. Ne rnislimo in ne morerno rehabilitirati komunisticYneg,a agrornego zudruZniitva, ki mu .je biltt bliZja politika kot gospoclcrrstvo, ne moremo pu tudi ne smen?o gleclali tega velikega liuds'kega gibania samo z negativne plati, ki.io tnko in lakct imo t,saka slvar. 
Zaclruiniitvo sodi v eno nsiih nojpomembnejiih gospodurskih in socialnih gibanj. Je del iiriega evropskega procesil, ki je nustal sredi 19. stoletja,' na eni strani iz kmedke nemodi, mislimo tako na agrarno kot va5ko neagrarno dejavnost. spreieti posledice delovanja v kapitalizmu, na drugi strani pa iz sam<'sz.avesti ter spoznania. da je na podlagi samopornodi in solidarnosti vendar mogode izboljSati Zivljerlske raznrere in pogoje za delo. Gre za na(.in prilagajanja obstojedemu kapitalistidnemu sistemu. ki sprejema njegove temeljne zakonitosti, ni pa pripravljen v njein utoniti. arnpak Ziveti kot gospodarski subiekt sui generis. Ne gre za individualni, anipak kolektivni odgovor na podlagi obrambnega samoorganiziranja prizadetih. Zato ima v tradicionahiih zadrugah kljudno inoi obdiri zbor dlanov. 
Zdruiniitvo v svoji osnovi ni nekaj zostarelego. ampak je gospodarska dejavnost. ki nroralno presega brezosebnost in zlasti brezdu5nost kapitalizma. Je izruzito humono nflravnana in poudarja vzujemnost, solidarnost in ssmopomo[. Pogosto iiie pomoi tudi v kriianskem nuielu ljubeai do bliinjega. 
I Dr. Stane Granda, redni profesor, Zgodovinski in5titut Millia Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana. 
Kadar govorimo o zadrulniStvu, obidajno mislimo predvsem na njegove oblike" ki so ponrembne v kmetijstvu ozironra tra podelelju in ie tu ujegovo posojilnodenanlo obliko. 
Po svojem poreklu iz.vira dejansko iz potroiniike sfere rochdalskih tako imenovanih pionirjev, ki so Zeleli preko zadruge z izpodlivanjern velike in malotrgovske mreZe in njihove mari,e priti do kar naicenejiih dobrin. Dejansko gre pri zadruZniStvu predvsem za nacin. kako njegovi dlani s skupno modjo pridcjo do doloienih ugodnosti na storitvenem, rroizvodnem, potro5ni5kem in bandnem podrocjti. Clani zadmge v njej ne ie ohranijo ir ojo poslovno individualnost ampak skuiaio preko zadruZni5tva 5e kaj prihraniti ali celo lociatrro zasluZitt. 
\a slovenskem ozemlj u sta obstajala v osnovi clva zudruina principa. Prvi se je nnslanjal predvsem na H. Schulze Delitzschev$ (1808 -1883) naiela, kjer naj bi bila zadruga .'r'r'dvsem podjetje, modan denarni zavod s dim SirSim delovrrim podrodjem. elani naj bi 
. .agali vanio visoke delcZe. ki prina5ajo tako aktivno kot pasivno volilno pravico in zlasti :.rbidek. Zadrugo naj bi vodili pladani prolesionalci. Posojila so v obliki menic. Drug princip je deloval na notelih ll1, E Raffiisnu (1818 -1888). Zadruga deluje le ': ilane. njihovi deleZi so enaki, majhni iu neobreslovani. Ker je vodilo ilubezen do 
-rznjega. se dobicek ne dcli, ampak gre v rezcrvni sklad. ki je namerrjen za skupne potrebe. 
'.,rremben je bil osebni krcdit. posojila so bila na podlagi zadolLnic s poroki. za kar je bilo 
-,>t.bno pomenrbno osebno znanstr,o. Tucli delovno podrodje zadrugc je bilo omejeno. rria.jno na faro. ..'lavstvu so bile najbliZje konzumne zadruge. se pravi rochdalski princip. Svobodno 
-'nst\,o, demokratidna uprava, politidna in verska. so nrorali biti nevtralni. Dobidek se je -:.;1 na podlagi vpladil. l.aradi teZkega poloZaja delavstva in nje-rovih stisk te v vedjem ^regLr in trajneje niso uspele. sal-nezlle z.adruge niso bile l<ak posebno pomeubcn gospodarski sr"rbjekt. povsem drugade 
-' rc biio z niihovimi zvezamt, ki so iahko koncentrirale precejSnje vsote denarja in se :-'nrenile v izjernno pomembne investitorle . Kranjska deZehia elclitrarna v Zavr5nici je 
-:trli znan uspeh zdruievania zadruZnih sredstev. :r'ralni kapitalizem. ki je v naSih krajih kazal vso svoio brezobzirnost od petdesetih let . stoleda dalje. je naSc ljudi. ki so se 1848. leta otresli fevdalizma. zarudi nerazvitega 
--rragega bandni3tva pahnil v kremplje lokalnih mogotcev. Obidajno je 5lo po vaseh za 
. ::rbinacije trgovca. gostilnidarja. celo tnesarja. ki je bil pripravljen posojati denar. : r.znica je dejansko pripeljala k nam industrijsko revolucijo in z njo kapitalizem. Prva je --:er ala nov pristop k proizvodnji v smislu vedjih serif in trZnih orientacij, predvsern pa 
stalno tekn-rovanje. ki prina5a izboijSave v poloiaju na trgu. ki clobiva kljuien pornen. Prav tazahteva slalne izboljiave. predvsem pa temeljito in praktidno vsesploino modernizacijo. ki postaia temeljna znadilnost dohe na vseh podrod.lih Zivljenja in dela. Tako kot kmedka samozadostnost padajo v veliki rneri tudi stare vrednote. Ne delo kot tako, tudi posest ne sama na sebi, ampak kapital postaja gonilo in ozadje vsega druZbenega dogajanja. Zarudi velikega povpra5evanja po kreditu in stisk, v katerih so se zna5li na5i mali obrtniki, zlasti pa kmetie, je posojilodajalec. ki rnu je to bila vecinoma stranska, deprav najboli donosna deiavnost. obidajno svojemu sokrajanu posodil gotovino proti visokim obrestim. Praviloma je 5lo za manj5e rrsote. potrehne za nakup Zivine. kmedkega orodia, kot so Lelezni plug ali brane. popravilo kmedkih domov in drugih poslopij, ludi za zdravila in obutev ter podobno. V 5e hujSih primerih so se zna5li mali obrtniki, ki so Zeleli priti do kapitala za modernizacijo ali raz5idtev dejavnosti. Temelina znadilnost stiske obeh posojiloiskalcev je bila v tem. da zaproSena in odobrena vsota ni prinesla take akumulacije, ki bi opravidevala kredit. ampak je zajedala v samo osllovo gospodarske dejavnosti. Zato je bila oderu5ka in praviloma izhod v skrajni sili. Kdor je iskal posojilo iz lahkomiselnosti ali zaradi >medvedove koZe<. to se pravi na podlagi pridakovanega dobidka. v konkretnem primeru koZe ustreljenega medveda, ki ga Sele bo ustrelil ir-r odrl. dejansko dobidka od prodaje jesenskega pridelka ali drugega vpra5ljivega gospodarskega dogodka. seje pogosto odlodil za gospodarsko pot v neizbeZen konec. Prav pomanjkaqje kapitala, moZnost zaslulka kot naiemanje kredita je bilo tisti vzrok. kije pahnii v izselienstvo ob koncu 19. in v zadetku 20. stoleda okoli detrt milijona Slovencer,. 
Poleg bandniStva so moZnost zbiraryadenarf a in kreditiranja pomenile tudi delniSke druZbe. Pri nas so tako neposredno po letu 1870 sku5ali priti do slovenskega denarja s pomodjo Prve obie zovtrovalne banke Sloven$e. ki bi kot delniSka druZba razvila zavarovalno dejavnost in prinaiala svojim delnidarjem primerne dobidke. Sicer dobra in v takratnih razmerah razumljiva zamisel je zaradt pomanjkljivega znanja organizatoljev. predvsem pa borznega zloma 1873. leta in njej sledede krize, propadla in 51a v lil<vidacijo. Delnidarji so vedino vloZkov izgubili. DrZava je izrabila borzni zlom ozirorna nesredo zavarovalnice tudi'zato, da ni dovolila ustanovitev Liublianske obdne banke kot delniSke druZbe, deprav ie stal zanjo takrat najbogatej5i Slovenec Josip Gorup. 
Posledice propada te narodne delniSke druZbe. ki naj bi delovala 5e posebno v korist Slovencev, z dobidki naj bi sofinancirali slovenske kulturno-politidne akcije, je bilo dolgoletno nezaupanje v delniSke druZbe, ki ga je v veliki meri na podlagi novih izku5enj dutiti 5e danes. Za vedino ljudije, kljub maniSemu dobidku, najvarneje imeti denar v banki. 
Kot vse kaZe. je bilo zadruZniStvo izjemno blizu slovenski mentaliteti. zlasti denarno. kajti potrebe po denarju oziroma poceni kreditu so bilc dejansl<o najvec-ji problem slovenskega takt-i mestnega kot 5e zlasti podeZelskega Zir,lia. 
Zatrge in zlasti mesta je bil nekoliko primernejSi liberalni Schulze -Detritschev princip. ki ga je zagova{al in Siril liberulni politik Mihoel Yoinjak" za konzen,ativnejSe vaiko rrkolie pa Raitlaisnov-. ki so gazagovariali klerikalni ali bole krSianskosocialni krogi.'lu lroralro omeniti na prveln mestu Janeza Evungelistu Kreka, ki pa je lahko bil uspe5en zaradi dokaj Sirokega kroga sodelavcev, tako iz duhovni3kih kot laitnih vrst. lYjim vsent morumo pripisati zoslugo, da je od letu 1895, ko jih je hilo 61, v slabih dvt$setih letih njihovo itevilo naraslo na 682. Skorajda ni bilo l<metije. ki ne bi bila vkf udena v eno izmed obiik zadruine organizacije . 
Glede zadruinii*a je izjemno pomembno turli poslovna poitenost. Poznamo tudi rlosamezne polomije, ki pa samega gibanja niso nikoli ogrozile. 
-\u'r'eder so bile predvidene in nadrtovane tudi druge oblike zadru2ni5tva. tako v obliki .''brtnih. trgovskih nabavno-pt'odajnil'i, vinogradni5kih. stroinih in podobnih zadrug, ki pa :!' na slovenskem ozemlju niso uveljavile v mnoZidni obliki. tiorenjci in drugi Slovenci bi morali imeti veliko bolj v dislih Janeza Mesarja (1832 ­. 895), ki je kot Zupnikv Bohinjski Ristrici nazadruLntosnovi v tamkajSnjih hrajih in drugod :ra Kranjsken:r organiziral sirarske zadruge. Prvaie za(cla delovati junija 1873 na Bitenjski '..1anini. Zadrugaje s pomodjo Svicarskega uditclja poskrbela tudi za izobraZevanjc. 
Hrunilnice in posajilnice so, od prve v Ljutonrcru 1872. leta, rasle po Slovenskem kot gobe po deiju. V prvi lazi so se preko njih ljudje predvsem izvili iz. obiema krajevnih .,Jeruhov. r, nadaljnjih letih pa so dejansko omt'igodile riaiim kmctom, da niso bili por.scm .Jr isni od kapitalizrna. Bile so simhol ljudske sflmopomoiL drZayu zanje ni dajala ne soglasja niti ni garantirulu vlog itt kmeikegu ponos{t. Dejansko je poskrbelu le za printerno zukonoduja. 'femelini avstrijski zal<on je bil izdan 1873. Ieta in dripolnjen 1880. 
.r 1889 leta. 
L-speinu zatlrugu je hilu simbol dobrih in pumetnih gospodarjey. Stevilni kmetie so se ,113v preko njih reSili dolgov in rnodcrnizirali kmeti-je ter izboljSali bivalno kulturo. [Jspe5no zadrugo je bilo dutiti ne le v gospodarskem poloZaju posameznih kmetov ampak tudi v :rapredku cele vaike skupnosti. saj so Sli dobidki lako za gradnje pokopaliSkih obzidij kot zagradnlo vodovodov in izboljSave osnovnih 5o1. Podpiraie so tudi va5ko kulturo. Posebno se je razvij alo zadruZni5tvo na Gori5kem. kjer so ustvarili celo osnor,e za dolodene veje industrije po II. svetovni voini: devljarstvo. mizarstvo. gradbeniStvo. 
Prvu uspeinu kreditna zadruga ns Slovenskem je bila ustsnovljena v Sen$akobu v Roiu 1872. letu. Nasploh je bilo zadruZniStvo pomembno tako za ohranjanje nacionalne identitete kot vseslovensko integracijo. ZadmZni5tvo je bilo tudi pomembna oblika sodelovanja Slovencev tako s Hrvati v Istri in Dalmaciji kot Furlani na ozemlju danaBnje severovzhodne Italij e. 
Med I. svetovno voino so morale zadruge. da letu l9l8 jih je bilo ustunovljenih 730. vpisati >prostovoljna< r,ojna posojila, z,aradr desar je bilo v prvih povojnih letih kar nekaj likvidnostnih teZav. Bile so nesolventne. Na svoj nadin jih je okradla tudi menjava avstrijskih kron v dinarje. Kmalu so si opomogle. toda nikoli niso dosegle tiste vloge 
kot pred I. svetovno vojno. Skoraj unidila pa jih je gospodarska kriza leta 1929. ki je yplivala pri nas predvsem v zadetku tridesetih let. DrZava je morala za5dititi 'zadalZene kmete in 1934.leta 5e zadruge. ker niso mogle izpolnjevati svojih obveznosti. Ljudje so ob velikenr eskontu celo prodajali lT aniine knjiZice. Dodatno jih je onrcjil tudi nov, za celo Jugoslavijo enoten zudruini zokon iz letu 1937. 
Nem5ki okupator je obstojedi nadin slovenskega zadruZni5tva prepovedal oziroma ga je vkljudil v svoj okupacijski sistem. Naklonjena mu ni bila niti povojna komunistidna oblast. ieprav je ta nadelno podpirala zadruZni5tvo, pa zanjo ni bil sprejemljiv nadin, saj je krepil neodvisnost kmeta. Predvsem zuto so bile kreditne zadruge kot najuspeinejiu in najbolj razvito obtika kmeike somopomoii in posredno neodvisnosti 1947. leta ukinjene. ObTast si je predstavljala zadruZna delovanje na podlagi druZbene. kolektivne oziroma drZavne lastnine. Njene zadruge so bile predvsem posrednice. zalo so bile v ospredju nabavno­prodajne, ki so morale vse bolj upo5tevati ekonomska nadela. Zakon o kmetijskih zaclrugoh iz letu 1965 je te praktidrto izenatil s podjetji. Povojne zadruge so bile to predvsem po uradnem nazivu, drugade pajih ne gre primerjati s starejSimi. Kl.iub vsemtt so oprovile morsikje precej koristnega, suj so zmanjievule negutivne uiinke socialistiine politike na vasi. Se najudinkovitejii sta bili kreditno-hranilna sluZba in pomod pri nabavi kmetij ske mehanizacije. V mestih so dale ugodne rezultate tudi stanovanjske zadruge. Te so dobro poslovale celo v obdobju, ko je povsod manjkalo gradbenega materiala. od betonskih mreZ do vodovodnih pocinkanih cevi. 
T,adruLniitvo je v evropskih drZavah, kjer ni bilo komunistidnih revolucij, 5e vedno Zivo. Seveda je doZivelo velike spremembe. saj se je moralo spoprijeti tako z ekonomskinii zahte vami" zlasti vsernogodo konkurenco, kot zvse vedjo komercializaciioin potroSniitvom. Sodobno kmetiistvo je povsem nekaj drugega kot nekdanje. Kljub vsemu ima 5e vedno r elike moZnosti zlasti v okviru potreb in nalog civilne druZbe. MoZnosti za to s<t Ze pred 
IL svetovno vojno pokazali prebivalci Dobrepoljske doline. ko so na zadrul-ni osnovi 
trrganizirali krajevno lekarno in dom za ostarele. Seveda pa zadruLni5tva ne more biti, 
Jokler vse podrejamo le inclividualnemu dobidku. pozzrbljamo pa na dloveka. 
Dunainje zudruiniitvo ureja zakon iz 1992. leta, ki pa je bil kasneje veikrut spremenjen 
o:iromu dopolnjen. Leta 2000jihje bilo registrironih 544. Delujejo na podro{ju kmetijstva, 
ribiitvu, gozdarstvu, stanovunjske gradnje, trgovske, predelovulne, prevozniike... 

Zak$uiek 
-'e se sku5amo na koncu l,praiati, kie bi bilo danes naipomembnejSe zadrui.no organiziranje. -r nam zdi, da zlasti pri varovanju starejBih oseb na podeZelju. Gre za tiste. ki so 3e gibliivi. -: ne morejo biti sami, ko so druZinski dlani v Soli ali sluZbi. I)omovi za ostarele so tako ::eci. da jih vedina kmalu ne bo zmogla. DrLava sega tam, kjer rnore. po premoZenju lrovancev. de li se liudje dogovorili in ustanovili zaclrugo za ostarele sova5dane. bi tej '' eliki rneri lahko pomagali z lastnimi pridelki. pa tudi siser bi bila prehrana drugadna. ',eier pa bi svojce vzeli domov. S prostori nai ne bi bilo telav. saj je po vaseh kar nekaj -::znih hiS, spregledati pa ne gre praznih Solskili in cerkvenih stavb. To je samo ena. --..,qoce trenutno najaktualnejSa oblika" gotovo pa jih je ie veliko, samo pomisliti je treba "' zadru2ne moZnosti. Ne le kot obliko dela arnpak tudi na vsebino. Seveda pa se je treba 
-:r edali, da je temeljni predpogoi za uspe5no zadrtLni5tvo spoStovanie nadel humanosti. iernnosti. scllidarrrosti in samopomodi. 'fudi krScanskega nadela liubezni do bliZnjega -.' srremo spregledati. 
.,nasnji das zadruZniStvu ni naklonjen, ne zato ker naj bi bilo to zastarelo. ampak zato, 
' :: ima das brezobzirnega liberah-rega kapitaiizma drugadne vrecinote. Njegov kljudni 
',>protnik ni osehno bogatenje, ampak oduos do sodloveka, ki gradi osebno sredo na tuii 
-:reCi, osebno bogastvo na sosedovi rev5dini, podobo uspe5nega direktorja na prepla5enih 

-suZenf sko vdanih delavcih, ki so mesece pripravljeni delati za zajamdene plade ali 5e -,..r te ne, da 6l,pladanem pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju 
-.: ne govorinro. Pozabljamo, da je ekonomija brez morale najvedja groLnja sodobnemu 
r.eStvu.
" 
Kljulne besede 
ZadruZniStvo, kreditna zadruga. hranilnice. kmetijske in gospodarske zadluge, posojilnice" Janez Evangelist Krek, Mihael Vo5njak. Ljutomer, Cel-ie, Sentjakob v RoZu. Zadrulna zveza Slovenije. 
Povzetek 
Zadruiniitt,o sodi t) eno naiih naipomembnej.(ih gospodar,skih in soc'iulnih gihani. Je del iit'.iegu etropskega pt'ocesa, ki.ie nastal sredi 19. stolelja. Zadruini"it1,11 1;.y1:oii osnot,i ni nekai :ustarelega, cmpak je go,spodarska clejavnost. ki morulno presega hrextsehnost in zlasti brezdtt,inosl kapitalizmo. ,le izruzito humano naravnuno in poudctria v;aiemnost, solidarnost in samopomoi. Pogosto iiie pomoi tttdi t, kr,ffan^ykern nodelu liubezni do bliinjega. 
Na slo,-enskern azentliu sta obstuialu v osnot,i dva zadruina principa. Pnti se.je naslanial predv,sem na fL Schulze Delitzsc'heva (1808 -18831 noiela. drug princip.ie deloval na naielihW. fl RailJbisna (1818 -1888). Delat;stvu so bile naibliije kottzumne zadruge, se 
ltruv i roc'hdalski 1u'i nc ip. 
Janez Evangelist Krek. .Iunez Mes'ar. 
.losip Gorup. 
, 4 z3 19 .122.23 (19 7 .12O rm oZ) 
Anton LUSKOVIdT 
Zgodovina in razvoj zaclrub,niStva v Ormoiu in okolici 
Clanek predstavlja zgodot,inski ran,oj zodruinega giban;la in organiziranja zadrttinih or­ganizucij nu ormoikem obmoijtt. kmelji na podalkih iz zctclruinegu regislra in iz olrun­jenih arhivskih virov nekdaniega Kmetijskega komhinota Jentzalem Ormoi ter zasebnih zbirk. 
1. Uvod 
Za(,etki zadruZni5tva na Slovenskem segajo v drugo polovico 19. stoletia. ZadruZno gi­banje ie nastaio na osnovi narodnih pobud, saj je delovanje kreditnih zadrug veljaio za narodno dolZnost. Razlog za nastanek gibanja in organiziranja zadrug je bil izjemno slab gospodarski poloZaj nastaia.iode slovenske buriloazije ter vse vedje politidno zatiranje ne­mSkega kapitala. 
Prispevek obravnava razlidna obdobja v razvoju zadruZni5tva na omo5kem obmodju, in sicer: 
. obdobje med leti 1875 in 1941, 
. obdobje v dasu il. svetovne vojne (1941-1945), 
. obdobje po II. svetovni vojni, 
-obdobje od 1945 do 1953, 
-obdob.ie od 1953 do 1958, 
-obdob.ie od 1958 do 1962, 
-obdoble od 1962 do danes. 
Zbrani in obdelani podatki temelji-jo predvsem na gradivih. ki iih hrani sodni register. Ob­dobje od 1898 do 1941 je v peti knjigi zbornika OrmoZ skozi stoletja deloma Ze obdelala arhivska svetovalka Ilmica Ogrizek iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru, tako da sem v prispevku za to obdobje uporabil predvsem njene podatke. Ostala obdobja sem obdelal na osnovi registrskih podatkov in obstojedih arhivor,'. ki jih hrani druZba P&F' Jeruzalem OrmoZ. 
1 Anton Luskovii, univ. dipl. pravnik, predsednik Zgodovinskega druStva OrmoZ, Jastrebci 25,2276Kog. 
Ceprav je za vedino zadrug navedenih le nekaj osnovnih podatkor,. sem prepriian, da bo zapis lahko koristen pripomodek pri raziskovanju nastanka in delovanja posameznih z.ad­rug. 
Sodni register vsebuje predvsem podatke za gospodarsko zgodovino" saj se.ie vanj vpiso­r al del gospodarskih subiektov. Kot.iavna evidenca naj bi sodni register zagotavljal pravno varnost v poslovaniu. Delil se je na trgovski in zadrulni register. 
Podatki v obeh registrih so dragoceni, ker je veliko drugega gradiva propadlo" deloma za­radi okupaci.ie, saj so Nemci zaplenili premoZenje slovenskih gospodarskih ustanor,, nato pa je na razli(,ne nadine pre5lo pod sploSno liudsko premoZenje.: 
\-sodnem registru seje ohranilo gradivo vseh subiektov, ki so se bili dolZni vpisovati vanj, skoraj za vse je ohranjeno tudi spisovno gradivo. to so listine. ki so sluZile kot podlaga za tpis v sodni register. Ker je bila glavna naloga sodnega registra zagotavlianje pravne var­rosti. so morali biti vpisani podatki verodostojni.r 
iiljub temu pa gradivo zadrulnega in trgovskega registra ne more dajati popolne gospodar­ske podobe nekega okofia. zato so za celovit prikaz orrno5kega zadruZni5tva uporabljeni :udi drugi arhivski viri (arhivi podjetij in zasebni arhivi). 
?n i razlog .ie ta, cla v trgovskem registru ne bomo na5li vseh. ki se ukvariajo s trgovino. Tako ta register ne zajema obrti, gostinstva in male trgovine, ki so se ravnali po obrtnem .tkonu. Evidenco o niili so vodili upravni organi. V trgovski register vpisan trgovec ali :rotokoliran trgovec ni nujno edini trgovec nekega kraja. Y zadrulni register so se bile :.rlZne vpisati vse zadruge, ki so poslovale v skladr-r zz-adrulnrmzakonom. Sele z jugoslo­,:nskim zadruLnim zakonom tzleta 1937 so prepovedali uporabljati naziv zadruga vsem 
'ruanizacijam, ki se ne ravnaio po zadrfznem zakonu. Prej pa.ie uporabljalo irne zadruga .-rdi nekai organizacij, ki to v resnici niso bile.a 
)rLrgi razlag, da v sodnem registru raziskovalec ne bo naSel vseh podatkclv, ki bijih potre­^.',r.al. je rr tem. da so se v register vpisovala tista dejstva, ki jih je sodi5de zahtevalo ozi­
---mica Ogrizek, Gradivo za zgodovino zadruZniStva v OnnoZu in okolici, zbomik OnloZ skozi stolet"ia V, .tr. i81, OrmoZ 2005. 
: ?rav tatn. 
-?rav tam. 
roma potrebovalo. lako bomo naSli popolne podatke o odgovoruih osebah. podpisnikih. pravilih" druZbenih pogodbah.... ne pa toliko o samem poslovanju. dobidkih. gospodarskih povezavah in premoZenj u. 
Po drugi strani pa lahko s pomocjo zadtuLnega registra sledimo tudi krepitvi ohrambe Stajerskih Slovencev pred germanizacijo, sai so slovenske zadruge za vpis uporabljale slo­venski lezik, nemske ali Stajercijanske pa nentikega.5 Politidna razdelitev Slovencev na klerikalni in liberalni tabor je vidna tudi v dveh tipih zadrug, ki so nastale na Slovensketn. 
s tem pa tudi v zadrttinem registru. 6 
2. Pravna podlaga za nastanek in organiziranje zadruZni5tva 
Zadruge 
V obdobiu od 1898 do 1941 so se zadruge ravnale po dveh zakonih, po avstrijskem iz leta 1873 i1jugoslovanskem iz leta 1937. ie so se ukvarjale s trgovsko dejavnosdo, so zanje yeliala tucli dolodila trgovskega zakonika. Avstrijski >Zakon o pridobitnih in gospodarskih <lru5tvih ali tovari5tvih<, ki je zadruge izvzel iz sploSnega avstrijskega zakona o dm5tvih, je clopustil moZnosti zadrtlnega organiziranja zahtantlnice, posojilnice, surovinske ali >magacinske<, produktivne. potro5ne in stanovske zadruge. Dolodalje pogoje za ustano­vitev, ki so predvsem: sprejem naziva ali >firme<, pravil ali druZbene pogodbe in vpis v 
zadrui,ni register.T 
V dasr-r druge svetovne vojne je za organiziranje zadrug veljal nem3ki zakon izleIa1934. V letih 1945 do I 955 ter dokondno leta 1959 je bila ukinjena nekdanja zadrttLna lastnina, z Ustavo rzleta 1962 pana podlagi ideolo5ke parole. da je >socializem dejstvo in ne cili<, 
je bilo zadruZni$tvo glede zadruLne lastnine tudi pravno ukiljeno. 
Z,akon o podjetjih izleta 1965 je v 1. dlenu dolodal. da ta zakon velja tr"rdi za zadruge, s tem pa je bila ukinjena tudi zadrul,na organizacija. Kasneje so bile ukinjene tudi zadruine .zve.ze, premoZenie pa je bilo preneseno na druge druZbene pravne osebe, praviloma brez nadomestila. Tako so bile zadruge integrirane v samoupravne poslovne sisteme. Zadrug ni 
bilo ved, ostalo.ie samo ime zadruga. 
5 Prav tam. 
6 Prav tam. 
7 Emica Ogrizek, Cradivo za zgodovilo zadruZni5tva v OtmoZu in okolici, zbomik OrmoZ skozi stoletja V, 
str. 382. OmoZ 2005. 
Z uveTlavitvijo Zakona o zadrugahizleta 1992 (Ur.l.. RS. 13192) so prenehala veljati dolLidila Obrtnega zakona (tJR. L. SRS. 35/88 in 24189) ter T.akona o zdruLevanju kmetoy (Ur. L. SRS, 1 4lL)0). Ta zakon. s spremembami in dopolnitvami, velja v Republiki Slove­
niii 5e danes. 
3. Tipi in vrste zadrug na ormoikem obmoiju do leta 1945 
3.1. Tipi zadrug 
Kot r., drugih deZelah habsbtrr5ke monarl"rije sta se tudi na Slovenskenr obiikovala najprej 
di,a tipa zadrug, razlike rned njima pa so najbolj razvidne v dclovanju kreditnih zadrug. Prvi se po svo.iem utemeljitelju oznaduje kot Schulze-Delitschev tip, drugi.le Raiffeisenov :ip zadrug. Z nzvo.iem delavskega gibanja se tudi na Slovenskem pojavi 3e rochdalski tip zadrug" ki mu ustreza.io delavske konzumne zadruge. namenjene oskrbi. a jih v primeru ()rmoZa lahko zaneinarimo.s 
ladrr-rgarn Schulze-Deiitschevega tipa je na Slovenskern. zlasti 5e na Stajerskem, utirai :ot Mihael Vo5njak. >Rajfejznovke< so zadruge, kiiih je propagiral Janez Evangelisr Krek .:r so na sloveuskem podeZelju doZivele velik razn.rah. Vse zadruge so si zastavile za cilj ritrejSi razvoj gospodarstva z zdrul.enimi inodmi, spodbujanje vardnosti prebivalstva, so­.rdamosti. Vo5njakov tip zadrug naj bi ustrezal predvsem premoZnim slojem. Te zaclruge 
s.r predpisovale viSje deleZe" omogodale posarneznikom vpisovanje ved deleZev. in s tem :".:rhov vedji vpliv. poslovale so tudi z menicaini. Sirile poslovanje z nedlani. nagrajevale -.ane vodstvenih organov, jamstvo dlanov je bilo po navadi omejeno. V slovenskern poli­
e
.,rlrem prostoru so se uvrSdale v liberalni tabor. 
(:'ekove zadruge so povezale majhne kmedke posestnike. obrtnike" ki praviloma vplacajo :: deleZ. Menidnega poslovania njihova pravila niso dopr-iSdala, pclsojila so se izplaievala -: podlagi dolZnih pisem, ki jih je rnorala poleg posestnika podpisati tudi Zena. de je bila .rjiZena kot solastnica. Neornejeno jamstvo zadruZnikov naj bi povedalo skrb za odgo­:no poslovanje njihetve zadruge. Omejevale so se po navadi na eno obdino ali iupnijcl. 
..io So bile majhne. 
:mica Ogrizek. Gradivo za zgodovino zadruLniitva v OrmoZu in okolici, zbomik OrmoZ skozi stoleda V .tr. 384, 385, OrmoZ 2005. 
)rav tam. 
Veliko Stevilo teh zadrug pa je okrepilo katoli5ki tabor, mnoZidnost sicer majhnih deleZev 
in lrranih-rih vlog pa je vseeno omogodala rast kapitala. Na zadruge so vplivali poleg zamisli utemeljiteljev zadruizniStva tudi potrebe in interesi okolja, v katerem so delovale. Za doloditev pripadnosti zadruge je gotorro zelo pomemben podatek, kateri zadrulni zvezi prtpada zadruga. Vendar pripaclnost >liberalni< zvezi 5e ni pomenila. da zadruga popolnoma sledi Schulze-Delitschevirn nacelom. Krekove zadruge pa so vse sledile Raiff'eisnovim natelonr. Po prizadevanjih Mihaela Vo5njaka.ie nastala leta 1883 pn,a slovenska zadruLn* zyeza v Celju, kije delovala do leta 1929. Poleg nje je povezovala >liberalne< zadruge Zn'eza slovenskih zadrug v Liubljani. 
Jane'z Evangelist Krekie svoje zadruge poyezoval v ZadruLna zvezo v Ljubljani, ki jo je tudi vodil. Po Stevilu vd,lanjenih zadrr,rg je daled preka5ala konkurendno zvezo. po vrednos­ti kapitala paio je postopoma dohajala.rr' 
Nernske zadrage so se vdlanjevale v zveze s sedeZem v Gradcu. po prevratu pa so morale izbrati novo zadruLno zvezo. KIjub nadclu enotnosti zadruZnega gibanja so bile vse kredit­ne zadruge strankarsko opredeljene. Vsaka politidna stranka.je ustanavliala svoio zadruZno Z.vezo. Pred prvo svetovno vojno je interes zazadruLni5tvo upadel. med vojno paje zadruZniStvo stagniralo. Januarja 1920.ie pri5el v obtok dinar. stare krone je bilo treba zamenjati v razmer.iu l:zl. V tridesetih letih.je svetovna gospodarskakriza modno prizadela tudi slovenskega kmeta, s tenr pa posredno tudi zadruizno gibanje. Tudi Zakon o za5diti zadolZenih kmetov, ki.ie bil sprejet leta 1932.je resno ogroZal nadalinii obstoj zadrug. 
Najbolj pa je kreditno zadrulni5tvo prizadela Odredba o likvidaciji kmedkih dolgov i'zleta i 936. Hranilnice in posojilnice so kot od5kodnino dobile za 50Yo krnedkih dolgov vpis na tekodi radun pri Privilegirani agrarni banki. ki se je obrestoval po 5% obrestni meri letno. Vpisani znesek naj bi bil izpladan v roku 14let. Za25o./o so kreditne zadruge dobiie drZar,ne obveznice po 3Yo obrestni meri, razliko 25o/o pa so zadntge morale kriti iz svojih rezervnih skladov.rr 
10 Vladirnir Murko: O zadruZnih zvezah, Denami zavodi in zadrugarstvo. Krajevni leksikon Dravske banovine, L-iubljana 1947 in Vlado Valendid. Pregled naiega zadruinega gibanja in stanja. Spominski zbornik Sloverrije, ljubljana I 939. 
I I Branko Oblak: Kreditne zadruge ormoSkega obmodja 1906 1948, Publikaciie Zgodovinskega arl.riva na Ptuiu. Ptui 1986, str.4. 
Novi zadruZm zakon izleta 1 937 je prinesel kreditnim zadrugam nekatere omejitve pri nji­hovem poslovanju, sprementbo glasovalnih pravic in obveznost nalaganja denarja v druge kreditne ustanove. 
3.2. Vrste zadrug po dejavnosti 
\a pobudo dr. .losipa Vo5njaka so na Slovenskem za&li ustanavljati najprej hranilnice na zadruZni osnovi po de5kem vzgledu. Delo je nato nadaljeval niegov brat Mihael Vo5njak. .,ije kot praktik uresniieval Josipove ideje, zato ga upravideno Ste.iemo za odeta zadruhni­itva na Slovenskem.rl 
Prre hranilnice je ustanovil v Ljutomeru(1872). Kraniu in Postojni. v OrmoZu pa je bila rt)t prvrr ustanovljena OrmoSka hranilnica in poso.iilnica, leta 1876.rr 
?o ustanovitvi >ormoSke posojilnice< je nastal zastoj pri ustanavl-ianju posojilnic, deprav r' se je Le zalel uveljavljati zadrulni zakon izleta 1873. Pred tem so se zadruge ustanavl­,le po zakonu o dru5tvih izleta 1 852. Vzrok za zasto.i.le bilo razbito in neeirotno zadruano 
-::anje v Sloveniji. 
{ot povsod na Slovenskem ie bilo tudi na ormoSkem obrnodju najved kreditnih zadrug, ::1e-u njih so bile 3e nabavno-prodajne zadruge ter zadruge za pospeievanje neke dolodene :re gospodarstva. V OrmoZu in okolici so bile te deiavnosti vinogradni5tvo. trsnidarstvo 
Zivinoreja. Med obema voinama so odpirali zadruLne elektrarne. ki so bile slovenska . >ebnost in so skrbele za elektrifikaci-io krajev, v katerih so nastale. Ni pa se razvilo de­:', sko zadruZniStvo, ki se je ruz.vi1o v bolj industrijskih kmjih; delavski konzumi, delavske -,:(arne in podobne oblike za cenejScl oskrbo. Ustanovljena je bila le ena agrama zadruga 
-. t. i. agrarna zajednica. ki je povezala agrarne interesente, da bi dobili veleposestni5ko ::n1io na podlagi agrarne refbrme v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. la 
-::iilnost 
ormo5kega obmodja je tr-rdi vinidarska zadn:ga. V celotnem zadruLnem registru 
..roZnega sodi5da v Marilroru sta le dve taki zadrr-rgi. druga je 5e v Iiutomerskem sodnen'r ..:rju. 
?:av tam. 
?:av tanl. 
::nica Ogrizek, Cradivo za zgodovino zadruZniStva v OrmoZu in okolici, zbomik OrmoZ skozi stoletja V, .:r. 386, OrmoZ,2005. 
Z ustanovitvijo zadruge se je zgradrl tudi en Sokolski dom. in sicer v Sredi5du ob Dravi.15 
4. Pregled zadrug ormolkega sodnega okraja do leta 19-15 
4.1 Kreditno zadruZni5tvo 
Omenjeno je Ze bilo, da so se na ormo3kern obmodju ustanaviiale na.iprej kreditne zadruge. Pri teh zadrugah ie 51o za prostovoljno zdruZenje neornejenega Stevila dlanor,. Zadruge so upravljali zadruZniki sami po nadelu samouprave in enakopravnosti. Namen teh zadrug.le bil, da po nadelu samopomodi pospe5ujejo gospodarstva svo.iih dlanov s podeljevaniem kreditov. s pospe3er.,anjem vardevanja v obliki hranilnih vlog ter opr:avliar-rie drugih de­narnih poslov. 
Ljudska hrunilnicu in posojilnica v Ormoiu (Zodr. I 72) 
Ustanovitvena skupSdina je bila Ze leta 1875, forrnalno pa je bila zadruga ustanovljena 
2. januarja 1876. Ob ustanovitvi se je imenovala Friedauer Spar-und Vorschussverein, 
r.G.m.b.H. 
I-eta 1883 je omejeno jamstvo zanrenjala z neomejenim in 12. aprila 1 892 dobila sloven­sko ime >Ormo5ka posojilnica , r.z.z.t1.z*<<. Ta naziv je imela do leta 1925, ko se je preime­novala v Ljudsko hranilnico in posojilnico v OrmoZu in pod teni imenom ie nato delovala vse do zadetka II. svetovne vojne. Prvi nadelnik je bil Ivan Ger5ak, notar v OnnoZu. Clani so vpladali razmeroria visoke deleZe -25 goldinarjer,, dopustna so bila posojila na menico. 
V devetdesetih letih 19. st. je posojilnica kupila lastno hiSo. Politidno je bila na strani sta­roslovencev. Denar v posojilnico so nalagali ZadruLna elektrama, 7-,drui.enje obrlnikor,'. Konjerejsko dru5tvo, Zdrui.enje rnlinarjev in Zagarjev. Prosvetni dom, Okraina kmedka 'z-adruga in drugi. 
Med II. svetovno vojno posojilnica ni poslovala, njene posle je opravljala >rajfaznovka<. Okupator je vse nepremidnine, ki so bile v lasti posojilnice. prodal. Leta 1946 se je posojil­nica rdtuLila v Hranilnico in posoiih-rico OrnroZ. ki je bila tudi njen likvidator.16 
l5 Emica Ogrizek, Cradivo za zgodovino zadruZni3tva v OrmoZu in okolici. zbornik OrmoZ skozi stoletia V, str. 386, OrmoZ. 2005, 
16 Branko Oblak: Kreditne zadruge ormo5kega obmod-ia 1906 1948. Publikacije Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Ptuj 1986. 
Okrajna posojilnica v OrmoZu (Zadr. II 44/60) 
/adrtrga z neomejeno zavezoje bila ustanovljena28.5.1899(?),r? prvi nacelnik je bit dr. -r an Omulec, odvetnik v OtmoZu. Dajala je posojila tudi na menico, kar jo uvrSda v zad­:uge Schulze-Delitschevega tipa. 
\jen delokrog je bil celoten biv5i sodni okraj Ormoi. Posojilnicaie bila v rokah mlado­slor-encev. 
Posojilnicaje poslovalaz.elo dobro in je kupila kar nekaj neprernidnin. Na Glavnem trgu v t)nnoZu je kupila enonadstropno hiSo. Pritlicje je bilo v najemu DijaSkega internata niZje rimnazije v OrmoZu. Posojilnica je imela v lasti tudi hiSo, St. 75. na Glavnem trgu (parc. 
ii. 51). V pritlidju te hi5e je bil prvi lokal. po vojni pa sta bili tu 5e pisarna Upravne narod­ne imovine ter Ljudska ditalnica in knjiZnica. V hiSi. 51. 85 (vloZ. 5t. 38, k.o. Ormo2): pri cerkvi Sv. Jakoba so bile prej obrtne delarniice in z nio je prav tako upravljala posojilnica. 
Vrednost vseh treh hiS je leta 1941 znaiala 855.260 din. 
Posojilnica.ie imela v lasti tudi zemljiSke parcele v Ivanjkovcih in Zerovincih v velikosti 
5.1 ha. Posojilnica je ob zadetku IL svetovne vojne irnela kar: 1'138 dlanov. Med vojrro ni red samostojno poslovala. leta 1946 pa se je zdruZila s Hranilnico in posojilnico OrmoZ.LB 
Kmetska hrunilnica in posojilnicu v Ormoiu (Zadr. I I7) 
Zadrugo z neomejeno zavezo so ustanovili prista5i Samostojne kmedke stranke 25.10.1925. \led svojimi nalogami je imela tudi opravlanje konverziie hipotekarnih dolgov ter oskrbo ;lanov zraznimipotreb5dinami. ViSina deleiaie bila 25 din. jamstvo je bilo neomejeno. V .'asu Il. svetovne vojne.ie njene posle vodil a >rajfajznovka<. po osvohoditvi io ie prevzela -judska hranilnica iri posojilnica OrmoZ. Zadruga je imela ob pripojitvi 460 dlanov. 
Hranilnica in posojilnico v OrmoZu 
ilranilnica in posojilnica v OrmoZu je pravni naslednik vseh kreditnih zadrug v mestu ( )rrno2. 
-Brane Oblak v publikaciji navaja letnico 1898, Stevilka sodne registracije pri OkroZnem sodi5du v Mari­boru. II 44160. 
3 Branko Oblak, Kreditno zadruZni3tvo na ormo5kem obmodju, OrmoZ skozi stoletia IIl, str. 239-246, 
Ornro2 1988. 

Ustanovljena je bila januarja 1947, z namenom valorizirati vse kreditne zadruge na or­moSkent obrnodju. Ker v OrmoZu ni bilo ustanovlieno PoverjeniStvo odbora za likvidacijo kreditnih z,adrug,ie vse posle v zvezi z,likvidaciio kreditnih zadrug opravljala F{ranilnica in posojilnica v OrmoZu. Po likvidaciji kreditnih zadrug je Hranilnica in posojiinica v Or­nroZu v drugi polovici leta 1947 prenehala z delon'r. 
Posojilnicu za Sv. Miklavi in okolico (Zadn I 32) 
IJstarrovliena"je bila 22.4.1897 kot zadrugaz neomejen o zavezo (iamstvo od leta i 938 dal­ie). Prvi nadelnik je bi1 Franc Stampar. Zadruga je presla leta 1937 v likvidacijo na podlagi Uredbe o zaSditi kmetijskih kreditnih zadtug. Dokondana je bila leta 1948" postopek pa.ie bil dolgotra.ien zaradi zaSdite kmedkih dolgor,. 
Ljudska hrunilnicq in posojilnica pri Sv. Miklaviu pri Ormoiu (Zodr. If 28) 
Ustanovljena je bila 19.12.1925 kot l{ranilnica in posojilnica pri Sv. MiklavZu. Prvi nadel­nik je bil Peter Mlinarid. posestnik s KajZarja. Od ustanovitve in vse do II. svetovne vojne se je imenovala Posojilntcaza Sv. MiklavZ in okolico, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. 
Leta 7941je bila likvidirana, ustanovljena je bila Raiffeisenkasse Kaisersberg. vendar hra­nilnica in posojilnica ni ved zaLivela" saj je imela sarno 14 dlanov. Rajfajznovka.ie ustvarila 847 RM primanjkljaj a-zato po vojni ni ved poslovala. 
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Tomaiu pri Ormoiu (Zadr. I 6) 
Ustanovljena je bila 18.6.1906 zaZupnijo Sv.'fomaZ in nekaj okoli5kih Zupnij. Bila je 
zadruga z ne omejen o zavezo. Pn i nadelnik je bil .lanko Skrlec. Namen je bil sprejemanje 
hranilnih vlog. izdajanje posojil z osebnim poro5tvom in na zastavo. Flranilnica si je ku­pila lastno hi5o, v lasti pa je imela tudi mestno tehtnico. Vrednost njenih nepremidnin je 
leta 1941 znaBala 78.000 din. Hranilnica je imela tega leta 247 dlatov. Med vojno je njena 

naslednica Raill'eisenkasse vse njene nepremidnine prodala Obdini TomaZ, tako da ni ved 
poslovala in jo je likvidirala Flranilnica in posojilnica OrmoZ. 
Kmedka ltranilnica in posajilnicu v Sv. TomaZu pri OrmoZu (Zadn I 56) 

Ustanovliena.ie bila 28.3.191 1 , r, sodni register pa je bila vpisana 1 1. aprila 191 1 kot zadru­ga z neomej eno zavezo. Prvi nadelnik je bil Alojz Maicen. Marca 1941je imela 268 dlanov. 
Zaradr likvidacrje kmedkih dolgov.ie tudi ta hranilnica postala pasivna in je tako pridakala 
tudi drugo svetovno vo.ino. Zaradi zamenjave denarja.ie hranilnica prijavila vojno Skodo v 
viSini 112.209 din. Povojni ni vedposlovala. 

Op: Med II. svetovno vojno je bil pri Tomalu ustanot;ljen nemiki denarni zat,od Raillbisen­kasse Thontasberg, ki.ie pod sva.ie okrilie ztlruiil obe hranilnici in posojilnici. 
Hranilnica in posajilnica v Srediiiu ob Dravi (Zodr. I4l) 
Ustanovliena.ie bila 31.1.1907 kot zadruga z neomejeno zayezo, Schulze-Delitschevega tipa in kot dianica ZadruLne zyeze v Cefiu. 
Prvi nadelnik je bil .ToZef Sinko. posestnik in Zupan iz SrediSda ob Dravi. Namen je bil oskrbovanie dlanov s kreditom zanizke obresti. uporabljala se je tudi menica. Poslovala.ie zelo uspe3no in je in'rela leta 1 936 kar 863 dlanov ter 2,3 milijona hranilnih vlog in 800.000 din rezervnega sklada. I{ranilnica je imela tudi lastno hiSo, ki je bila zgraienaleta 1931 za 
600.000 din. 
Z revalorizacijo in prodajo nepremidnin KLO SrediSde ob Dravi je bila hranilnica likvidi­rana. 
Kmeika hranilnica in posojilnica v Srediiiu ob Druvi (Zadr. I 145) 
Ustanovljena je bila 1 8.1 1 .1 91 2. Najprej je imela sedeZ v Grabah. Prvi nacelnik ie bil lvan Kodevar. posestnik iz Obre'za. Namen je bil spodbujanie dlanov k vardnosti. oskrbovanje z zadruLntm kreditorn. Med vojno je njene posle prevzela Raiffeisenkasse Polstrau, ki je bila ustanovljena 6.7 .1942. 
Kmeiku hranilnica pri Sv. Bolfenku pri Srediiiu (Zadn U 47) 
Ustanovljena je bila 29.11.1908 kot zadruga z neomejeno zayezo, v sodni register je bila vpisana 20. decembra 1908. Prvi nadelnik je bil JoZef Munda, posestnik iz Vodrancev-. hra­nilnica pa je poslovala v njegovi vinidariji v Jastrebcih. 
F{ranilnica je Ze prvo leto pokazala izvrstne rezultate, saj je ustvarila 107.000 kron prome­ta. Ustanovili so io kierikalni krogi. 
-\orodnu hrunilnica in posojilnicu pri Sv. Bolfenku pri Srediiiu (Zadr. I I6) 
Je odgovor liberalcev na ustanovitev klerikalne hranilnice. Llstanovljena je bila 4. I2.1908, poslovati pa je zadela 14 dni po ustanovitvi klerikalne posojilnice. Prv'i nadelnik je bil Franc Zabavnrk. posestnik iz Vodrancev. Poleg hranilnih in kreditnih opravil je zadruga skrbela 5e za prodaj o pridelkov dlanov ter nj ihovo oskrbo. Leta 1 93 8 j e bil zadrugi odobren odlog pladil. 
6t 
Hranilnica in posojilnica v Svetinj& (Zudr. il X) 
llstanovliena je bila 1.10.1908, r, regisler pa.ie bila vpisana 28. oktobra 1908 kot zadmga z neomejeno zavezo. Prvi nadelnik ie bil Anton .lerebid" posestnik iz Ivanjkovec. Narnen zadruge je bil spodbujanje dlanov k vardnosti. sprejernanje hranilnih vlog, preskrba z zad­ruZnim kreditom. 
Ob ustanovitvi je zadraga Stela 41 dlanor,,. leta i914 pa 88 dlanov. Leta 1928 je Stevilo dlancrv naraslo na 140. Leta 1937 je postala hrar-rilnica zaradi prevzerna krnedkih dolgov pasivna in vse do okr-rpacije praktidno ni poslovala. Tudi po osvoboditvi hranilnica in po­sojilnica ni ved poslovala. 
Hranilnica in posojilniu Velika Neelelja 
Ustanovna skupSdina je bila leta 1908, v sodni register pa je bila vpisana L decembra 190{1. Svoje prostore je imela v Soli pri Veliki Nedelii. lJradne dneve je imela vsako nedel­jo po ma5i. 
Ob ustanovitvi je imela hranilnica in posojilnica 68 dlanov. leta 1914 paLe 201 dlana. 
Pred II. srretovno vo.ino je bilo clanov 345. Hranilnica in poso,iilnica je'poslovala uspe5no in je v veliki meri pripomogla h gospodarski trdnosti nienih dlanov in drugih subjektov. 1'ako je na primer leta 1920 Gospodarski zadrugi za ormoSki okraj posodila 100.000 kron za nabavo raznega blaga. ki se je hitro draZilo. V drugi vojni .je bilo delovanie hranilnice prekinjeno in tudi po vojni ni ved poslovala. 
Hronilnicu in posojilnica Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Podgorci) 
Delclvala je Ze pred II. svetovno vojno. vendar arhivsko gradivo ni ohranjeno. Med okupa­cijer je poslovala v zelo skromnem obsegu, saj je inrela sarno i 6 dianov. Pladilni promet je bil majhen. saj se je denar moral nalagati pri Raiflbisen-Zentralkasse v Grazu. Po osvobo­ditvi je posojilnica ostala brez sredstev in je prenehala poslovati. 
4.2 Ostule oblike zadruinegu organiziranja 
Agrornu zajednicu v Cvetkavcih (Zudr IV 53) 
Bilaie zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena 5.5.1929. Prvi nadelnik je bil l\lojz Senica. posestnik iz Cvetkovcev. Namen zadruge ie bil izvedba nalog agrarne retbrme. likvidacija odnosov in obveznosti. nastalih med drZavo in dlani zadruge zaradi agrarne re­fonne. Leta 1940 jiie bila odobrena zunajkonkurzna likvidacija na podlagi uredbe o za5diti kmetij skih kreditnih zadrug rz leta | 93 4. 
Wnarska zadrugu yleruzalern< v lvanjkovcih (Zadr. II 42) 
Zadruga z ome.ieno zavezo, ki je bila ustairovljena 3.9.1925. Prvi nadelnik ie bil Lovro Petovar, veleposestnik v lvanjkovcih. Namen zadruge je bil posredovanje pri prodaji vina in drugih pridelkov na debelo, izobraLevanje dlanov. prirejanje razstav.licitacij. 
Zadruinu elektrarnu v lvonjkovcih (Zudr. I 27) 
Zadruga z omejenr: zavezoje bila ustanovljena 10.5.1926.Prvi nadelnik je bil Lovro Peto­var, veleposestnik v Ivanjkovcih. 
Namen zadrr"rge je bil dobava eiektridnega toka, izvajanje potrebnih irrstalacij, nabava sve­tilk in drugega materiala. 
Strojna zadruga na Leinici (Zudr. II 36) 
Ustanovljena je bila 5.7 .1934. Bila je zadruga z omejeno zavezo. Prvi nadeinik je bil Ma­tija Podgorelec, mizar in posestnik r-ra LeSnici. Namen zadruge je bil nabava kmetijskih strojev in njihovo posojanje dlanom. 
.4grurnu kreditna zadruga v Ormoiu. (Zudr. I 77) 
Kot zadruga z omejeno zavezaie bila ustanovljena21.6.1939. Prvi predsednik upravnega odbora je bil Martin Skoliber iz Puiencev. Namen je bil spodbujanje vardevanja, dajanie posojil. posredovanj e y zavarovalnih opravilih. 
Gospodarska zadruga za ormoiki okruj (Gen. II 59) 
Ustanovliena je bila 2A.9.1919 kot zadruga z omejeno zayezo. Prvi nadelnik je bil Ivan Petek, veleposestnik na Hardeku. Natnen zadruge je bil prodaja in predelava kmetijskih pridelkov in oskrbovanje s potreb5dinarni za gospodarstvo. Leta 1933 se je obdni zbor za­druge odlodil za likvidacljo zaradi gospodarske krize. 
Kletursko druitvo v Ormoiu (Zadr. I 65) 
Zadruga z omejeno zayezoie bila ustanovljena 18.9.1898. Prvi nadelnik je bil Franc [Ian-Zelid, posestnik s Hardeka. Predmet poslovanjaie bil kupovanje in prodaja grozdjaali vina. naprava vzornih vinogradov, pivnic in kleti. .le ena redkih zadrug, ki ni bila razpuSdena med okupacijo; takrat se je imenovala Wein-Kellereigenossenschaft. Kot taka je bila iz­brisana iz registra leta 1945, njena pravna naslednica je postala Vinarska zadruga OmoZ. 
Wnarsku posredavalna zadrugu v Ormoiu (Zadr. fV 37) 
[Jstanovljena je bila 9.12.1928 kot zadruga z onrejeria za\rezo. Prvi nadelnik je bil Ivan Rojs. Namen zadruge ie bil skupna prodaja vinskega pridelka. zatiranje me5ania vina s kernikalijami in Srnarnico. pospeievanje vzornega vino-uradniStva in kletarstva. 
Konjerejska zudruga za noriiko plemensko p&sn o zs Ormoi in okolico (Gen. II 37) 
Ustanovljena je bila 10.12.1910 kot P1'erdezuchtgenossenschaft des norischen Pt'erden fiir Friedau und Umgebr"urg. Bila je zadruga z omejenci zayezo. Prvi nadelnik je bil grof ['ilhelm \\,'urmbrand. graSdak v OrmoZu. Namen zadruge je bil dvig konjereje, ureditev rodovrri5kih knjig, pomod pri nakr-rpu plemenskih kobil. DeleZ je bil 20 kron. jamstvo zadruZnikov pa tridesetkratna vrednost deleZa. Leta 1925 so zadrtri.nrki sprejeli sklep o likvidaciji. iz registra je bila izbrisana leta 1929. 
Zudruinu elektrarno v Ormoiu (Zadr. fI 27) 
LJstanovljena je bila 19.6.1922 kat zadruga z omejeno za\ezo. Prvi nadelnik ie bil Ivan Veselid, veleposesttrik v OnnoZu. Namen zadruge je bil dobava elektridnega toka, nabava initalacij, svetilk. DeleZ je bil 200 kron. PremoZenje zadruge je leta 1947 pripadlo DrZav­nirn elektrarnam Ijtrdske republike Slovenije. 
Kmetijska zndruga v iupniji Srediiki (Gen. I 59) 
Ustanovljena je bila 7.1.1900. Zadruga z omejeno zayezaje imela sedeZ na Grabah. Prvi nadelnik je bil lvan RavSl, posestnik iz ObreLa. Namen zadruge ie bil skupno kupovanje potrebSdin za poljedelstvo. skupna prodaja, posredovanje. Zadragaje preSla r, likvidacijo leta 1903. 
Gospodurska zadruga v Sreclii[u ob Dravi (Zudr. I 93) 
Ustarrovliena.ie bila 22.4.1900. Prvi nadelnik zadruge z ome.ieno zavezoje bil Ivan Kola­rid. posestnik iz Sredi5da ob Dravi. Nanten zadrugeie bil skupno kupovanje potreb5din. prodaj a pridelkov, posredovanj e. 
Wnska in sadjarsku zaclruga v Srediiiu ob Drovi (Zadr. V 43) 
Ustanovljena je bila 20.11.1932 kot zadruga z ornejeno zayezo. Prvi nadelnik ie bil Ante Tkalec, posestnik rz ObreLa. Namen zadruge je bil prodaja sadja. grozdja, moSta in vina dlanov. Obdni zbor je sprejel sklep o likvidaciji zadruge leta 1939. 
o4 
Ztdruga za reja bikov v SrediSiu ob Drnvi (Gen. I 75) 
Ustanovlienaie bila 29.4.1902. Prvi nadelnik zadruge z omejeno zayezaie bil Ir.,an Ko­larid. posestnrk iz Sredi5da ob Dravi. Namen zadruge je bil dvig govedoreje z nakupom plemenskih bikov pincgavske pasme. Leta 1939 ie zadruga preSla v likvidacrjo. 
Konjerejska qadruga at noriikegil konja zo Srediiie ob Dravi (Gen. II 36) 
L.rstanovljena je bila 18.2.1910 kot Pfbrdezuchtgenossenschagt des norischen Pferdes fiir' Polstrau. Bila.ie zadruga z omeieno za\eza. I'rvi nadelnik je bil Ivan Kolarid. posestnik iz Sredi5da ob Dravi. Namen je bil dvig konjereje. ureditev rodovni5kih knjig za noriSko pasnlo, ureditev skupnih tekali5d, travnikov. Zadrugale bila leta 1943 izbrisana po uradni dolZnosti, ker ni delovala Ze od prve svetovne vojne dalje. 
Stavbnu luclruga t>Sokolski dom< v SrediSiu (Gen. II 109) 
L stanovljena je bila 1 .10.1 922. Bila je zadruga z omejeno zayezo. Prvi nadelnik je bil Franjo Kodevar, trgorzec in veleposestnik v SrediSdu ob Dravi. Namen zadruge ie bil grad­nja in vzdrlevat1e sokolskega doma. Leta 1927 seje obdni zbor odloriil za likvidacijo zadruge. ker je dosegla svo.i namen. Sokolski dom je bil zgrajen, stro5ki vzdrZevatyapa rnajlmi, dazadrugazaradi njih ni bila ved potrebna. 
Trsniiarska zadruga za iupnijo Sv. Bolfenk pri Srediiiu (Gen, I 128) 
Ustanovljena ie bila 2.9.19A8 kot zadruga z omejeno zavezo. Prvi nadelnik je bil Ivan TornaZid. posestnik na Vitanu. Namen zadruge.ie bil skupna nabava in pridelovanje za vse potrebe unmega trsnidarstva. skupna prodaia sadik in drugih pridelkov. Leta 1920 se je r register vpisal zaznamek, da zadruga dejansko ne obstaia ved od leta 1912. ko .je njeno clanstvo veliko izgubilo zaradt pravdnih stro5kov proti prejSnjemu vodstvu. 
I/inarsku zadruga >Ljutomerian< zu ljutomerski in ormoiki okraj pri Sv. Bolfenku pri Kogu (Gen. If 86) 
Ustanovljena je bila 1.7 .1921. Bila je zadruga z omejeno zavezo. Prvi nadelnik je bil Ro­bert Ko5ar. Namen zadruge.f e bil razvoj urnnega kletarstva in vinarstva, ustanovitev vzor­ne vinske kleti, reklamiranje ljutornerskih vin. morebitno Sirjenje zadrulne dejavnosti tudi na sadjarstvo. Obdni zbor je leta 1933 sprejel sklep o likvidaciii. ki pa se ni kondala zaradi 
kmedke za5dite. 
Gozdnu, paini{ka in vinograclniika zadruga Sv. Bolfenk pri Srediiiu (Zadr. V 12) 
lJstanovljena je bila 13.7.1931. Prvi nacelnik je bil Franc Rizman. posestnik r, l,acavesi. Namen je bll zdruLevanje krnetov zaradi dodeljene veleposestniSke zemlje na podlagi za­kona o likvidaciji agrarne retbrme izleta 1931 . Predlog za njen izbris iz registra leta 1937 je bil zavrnjen zaradi neizpeljane likvidacije. lzkazalo se je, da zadruga sploh ni zadela poslovati. ker ni irnela sredstev. 
Agrarna kredittto zutlruga pri Sv. Lenartu pri Veliki Nede$i (Zadr. I 75) 
Ustanovljena je bila 1 1.6.1 939 kot zadruga z onrejenim iamstvom. Prvi predsednik uprav­nega oclbora je bil Simon Luran.posestnik iz Podgorcev. Namen zaclruge je bil spodbujan­je vardevanja, podeljevanje posoiil, posredovanje v zavarovalnih opravilih. 
Nabavnil in prodojna zudrugu pri Sv. TonruZu pri Ovmoiu (Zadr. II 20) 
LJstanovljena je bila leta 1939. Bila je zadruga z omejenim jamstvom. Prvi nadelnik je bil Franc Brumec. posestnik v Savcih. Namen zadruge.ie bil prevzemanje kmetiiskih pridel­kov in njihovo vnovdevanje preko Osrednie kmetijske zadruge v Mariboru" nabava potreb-Sdin za gospodarstvo. podpora novim nasadom. 
ZsdruZna elektrarnu v Veliki Nedelji (Zudn I 117) 
Ustanovljena.je bila 11 .2.1940 kot zadruga z omejenim jamstvom. Prvi predsednik uprav­nega odbora.ie bil Franc Medik, trgovec iz Velike Nedelie. Namen je bil dobava elektrid­nega toka. skrb za in5talacije, nabava svetiik. 
Wniiursku gospodurska zadruga Vinski vrh (Zadr. lV 47) 
Ustanovliena je bila 16.3.1929. Slo ie zazadrugo z omejeno zaveza. Prvi nadelnik je bil JoZe Ko5nik, vinidar z Vinskega Vrha. Namen je bil ustanavljanje trsnic in drevesnic za vinidar.ie. podpiranje hiSnih obrti, nabava hiSnih potrebSdin. oskrbovanje stavb. Leta 1931 je obdni zbor zadrvge ugotovil" da le-ta nima sredstev za nadaljnji razvoj in je sprejel sklep 
o likvidaciji. 
5. ZadruLni5tvo med II. svetovno vojno 
Nenr5ki okupator j e obstoj eii zadrvLni mreli na slovenskem Stajersk em z.ad,al hud udarec. Med prvimi ukrepi Sefa civilne Lrprave za Spodnjo Staiersko je bila zaplembapremoZenja slovenskih ustanov. Kreditne zadruge so razpustili z odredbo. dne 19. rnaja 1941. ostale gospodarske zadruge pa so razpustili na podlagi nem5kega zakonaizleta 1934. 
Izbris iz registra so izvedla nemSka sodi5da, ki so jih obnovili leta 1943. Namesto ukinjenih kreditnih zadrug so nastale nekatere >raifejznovke<, zadruge z neomejenim jamstvom, ki so se zclruZevale v Verbande der Siidmiirkischer landwirtschafllischen (ienossenschaflen 
-ta zadruZna zvezaje tudi razpolagala z zaplenienim premoZenjem kreditnih z.adrug.lz ormoikega obmodja so se ohranili spisi za sedem >raifejznovk< (Raifltisen Kasse), v njih pa so le podatki, ki so jih te zadruge posredovale ob vpisu v register. Od starih zadrug se je med okupacijo ohranilo Kletarsko druitvo v OrmoZu, seveda pod nemikim imenom. 
Roffiisenkasse Friedau 
Ustanovljena je bila oktobra l94l,v sodni register pa je bila vpisana leto kasireje. ilanski deleZ je zna5al 50 RM. 
Bila je dlanica Raiffeisen-Zentralkasse Sridmark. Denarni promet je zna5al okrog 3 milijo­ne RM letno. Novih dlanov zadruga ni pridobila in je imela leta 1945 samo 25 [lunov.Po osvoboditvi je bila razpu5dena, poslovanje pa je prevzela Kmedka hranilnica in posojilnica 
r (JrmoZu. 
Delovale so 5e: 
Raiffe ise n k uss e Po lstruu, 
Raffi is e n k as s e Kais e rs be rg, 
Ra ffi is en k osse Tlt o mas berg, 
Il'e in-Ke I I ereigenos s e ns c h aft Fr i e du u. 
6. Zadruil,ni5tvo po II. svetovni vojni 
Po vojni se je uveljavil drugaden tip zadruZniStva. Formalno so sicer ukinili ukrepe, ki jih ic' uveljarzil nem5ki okupator. V OrmoZu so leta 1946 zdruLili Ljudsko hranilnico in poso­iilnico v OtmoZu, Okrajno posojilnico v OrmoZu ter Kmetsko hranilnico in posoiilnico v OrmoZu v eno kreditno zadrugo. 
Leta 1941 so pre5le z uredbo vlade I,iudske republike Slovenije v likvidacijo vse sloven­ske kreditne zadruge in leta 1955 soiih kot po tekodem traku izbrisali iz sodnega registra. Ukinjene so bile tudi zadruLne elektrarne. njihovo premoZenje pa je pre5lo pod DrZavne elektrame Slovenije. 
\-OrmoZu je postopke likvidacije zadrug vodilo Poverjeni5tyo za likvidacijo kmetijskih zadrug. Na ormoSkem obmoiju je bilo likvidiranih 9 kreditnih zadrug. Vrsta gospodarskih, 
za dolodeno panogo specializiranih zadrug se po vojni ni ved obnovila. Za&la se je doba soci ali stidn e ga zadrulni Stva. 
Bistvena razlika med klasidnim in socialistidnint zadrulniStvom je v tem, da je prvo temel­jilo na prostovoljni osnovi. drLava je nanj vplivala tako. da je zakonsko ureiala to podrodie. sicer pa ie posegala v delo zadrtg z davdnimi ukrepi, tako da je spodbujala zadruZni5tvo in nagrajevala zadruge. ki so krepile svoje rezervne sklade, narnesto da bi delile dobiike in nagrajevale vodstva. 
Socialistidno zadruZni5tvo je bilo drZavno dirigirana oblika, kar je r.,idno tudi v sodnem re­gistru, v katerega se naenkrat vpi5e mnoZica t. i. >>naptoz<< (nabavne in proda.ine zadruge), ki se nato mnoZidno preoblikujejo v kmetijske zadruge. 
Po vojni so sprva novi voditelji posku5ali na vasi udejanjati nadvse oprezno politiko, saj so v Temeljnem zakonu o zadrugah. kije bil sprejet leta 1946-zapisali, da so zadruge >pros­tovol jne gospodarsk e orgallrzacij e delovnega ljudstva<. 
Se oktobra 1947 je'fito zatrjeval: >Kar zadeva govorice o odvzemanju zemlje, recite kmetorn, da je to dista laZ. Nihde krnetom ne bo jemal zemlje. kaiti komu jo bomo za vraga dali.<t') 
V zadetku naslednjega letaje bil Tito 3e ogorden zaradt nekaterih trdih potez do agrarne­ga prebivalstva in je sodelavce opozafial, da je treba voditi oprezno politiko do kmetov: >Kmetov ne smemo spravljati v nejevoljo. kajti kdo se ti bo jutri boril v morebitni vojni. Ne smerno u,-ajati uh'epov, ki smo jih med t,ojno kritizirali. Ne sme se dogajati, da se kme­tom odvzema zapreina iivina ali se jim proda eclina kratta, kc$li kaj homo imeli od kmeta, ie mu prodamo kravo.<<z0 
Toda to so bile zgolj besede in neudinkovita opozorila Tita ter tudi Kardelja in Bakarida. Prevladalo je mnenje, da so krnetje kulaki. ki jih je treba uniditi. da bo zmagal socializem. Zato je nadaljnji razvoj Siril prisilno ustanavljanje kmedkih delovnih zadrug. Seveda so se kmetje tak5ni prisilni kolektivizaciji uprli. Na njihovo nasprotovanje je oblast odgovorila tako. da so tistim, ki bi vstopili v zadruge, obljubili, da jih bodo po treh letih lahko zapus­tili. Ideologi socialistidnega zadruZni5tva so namred upali, da bodo v teh treh letih kmetje sami spoznali >prednosti< kolektivnega gospodarstva. 
19 V. Dedijer, Novi prilozi, III,n.d.,str. 243. 
20 J. Pirjevec, Tito in tovari5i, Cankar-ieva zaloZba, Ljubljana 2011. str. 278. 
Stevilo zahtev po izstopih izKDZje nara5dalo iz dneva v dan. Oblasti so se na to odzvale najprej s propagando proti >razrednim sor.raZnikom<, pozneje pa s hudimi psiholo5kirai in drugimi pritiski.zl 
Po bridkih izku5njah na zadetku petdesetih let, ko se je Jugoslavija (tudi zaradi hude suSe) znaSla na robu lakote, se je oblast leta 1953 kondno le odrekla prisilni kolektivizaciji v stra­hu, da bi ne priSlo do oboroZene vstaje. Odnos do kmeta pa je ostal 5e desetletja sumnidav 
in madehovski.2r 
V tak5nih razmerah kmetfe niso mogli Ziveti od svoje zemlje in so si morali iskati delno zaposlitev v industriji in gradbeniStvu. 
Konec marca 1953 je vlada rzdala dekret o reorganizaciji kmetijskih zadrug. Ta ukrep sta predlagala Kardelj in Dilas, vendar so se Tito in Se nekateri drugi >izvedenci<(temu dolgo dasa upirali predvsem iz ideolo3kih razlogov, ker so bili prepridani, da je socializem rno­gode graditi samo z modnim proletariatom, ki gaie treba v Jugoslaviii ustvariti s tem. da se kmetje preleviio v delavce.23 
Sprejem dekreta je praktidno pomenil konec ideolo5ke vojne proti kmetom, saj je dovolje­r al razpustitev zadrug in ponovno organizacijo zasebnih gospodarster,.2a 
Takoj po sprejemu dek-r'eta je priSlo do mnoZidnega bega iz >kolektivnih kmetij<, kar je izzvenelo kot oditen protest proti r-rvajanju socializma na vasi. 
Toda proces liberalizacije ie doZivel velik zastoj zaradi silnega nasprotovanja lokalnih parlijskih veljakov, zadruiznih birokr"atov in tudi zarudi uboZnih knetov brez zemlje. saj so r ukrepih videli napad na svoje eksistendne interese.25 
Ker so bili ti >>brezzemlja5i< Stevilni udeleZenci NOB, je oblast 2e 22. rnaia 1953 sprejela rrsto dodatnih ukrepol'. ki so iznidili pozitivne posledice, nakatere se je radunalo zaradi odprave kolektivizaci i e. 
I 1 J. Pirjevec. Tito in tovari5i, Cankarjeva zaloZba, Ljubljana 2011. str. 219. 
i3 J. Pirjevec, Tito in tovari5i. Cankarjeva zaloZba, Ljubljana 2A11. str.219. 
l-r V. Velebit, Svjedok, n.d.str.17l. 
i1 J. Pir-jevec. Tito in tovari5i, Cankarjeva zaloiba, Ljubljana 2011. str. 344. 
Ii Prav tam. 
lako je bila omejena kolidina orne zemlje. ki naj bijo imela posamezna druzina na komaj 
deset hektaliev (v gorskih obmodjih na20), uvedenie bil nov sistem davkor,. ki je zago­
tavljal moZuost pritiska na zasebnike. Ohranjen je bil nadzor nad prodajo kntetijskih pri­
delkor,. v kali je bila zatrta moZnost zdravega gospodarskega razvoja na podeZelju. 
Kmetie so 5e dolgo dasa veljali kot zaostal in nazadnia5ki element. ki ni zmoLen sodelovati pri gadnii samoupraynih odnosov.26 Zata so iih izolirali in jirn odrekli vsako moZnost. da zastopaio svoje interese, v upanju. da bo napredujoda industrialrzaciia sama po sebi resila problem osebne lastnine na podeZeLiu.2T 
Knretie so morali dakali vse do oktobra 1970, da je ZKJ sprejela resolucijo, s katero .ie kmete posku5ala vkljuditi v.iugoslovansko samoupravno tkivo kot enakopravne drZavlja­ne. deprav se zemljiSki ornejitvi na 10 ha ni odpovedala. 
Klub spoznaniu, kako napadna je politika. ki gradi samo na hitri industrializaclii.ne pa tudi na obnovi kmetiistva, se oblast ideoloSkih strahov pred >kulaki< ni mogla otresti. 
6.1 Splo5ne zadruge 
Tako kot drugod po Sloveniji se ie ruz.vaj sploSnega zadruZniStva na ormoSkem obmod.iu zadel takoj po osvoboditvi leta 1945. Ustanol,ljene so bile prve splo5ne kmetijske zadru­ge. Najvedj r razmah splo3nega zadru2r-ri5tva je znaillen zaleti 1947 in 1 948, ko je nastala mnoZica preoblikovanih in novih kmetijskih zadrug (v nadaljevanju KZ). 
Splo5ne KZ so ustanavliali po vaseh na osnovi vloZenega deleia" z dolodenim vedkratnim jamstvom. 
SploSne KZ so imele tazne pospe5evalne odseke (npr. Zivinorejske, strojne...) pa tudi hra­nilno-posojilniiko sluZbo ter storitvene obrtne obrate. 
Splo3ne KZ so prevzele vlogo bivSih privatnih trgovcev iri obrtnikov ter nalogo pospe5e­vanja kmetij ske proizvodnje na individualnih kmedkih gospodarstvih. 
ZadruLne ekonomije so bile praviloma manjSe proizvajalne enote (poljedelske, sadjarske. 2ivinorc.f ske) pri KZ. 
26 J. Pirf evec, Tito in tovari5i, Cankarjeva zaloiba, L-iubljana 201 l. str. 345. 
2J Prav tam. 
6.2 Specializirane zadruge 
'l'udi 
specializirano zadruZniStvo. ki je bilo organizirano za posamezne gospodarske de­jar,,nosti, je zaLivelo Ze takoj po II. svetovni vojni. 
6.3 Kmetijske delovne (obdelovalne ) zadruge (KDZ, KAZ) 
Te oblike zadrug scl bile organizirane po vzorcu ruskih kolhozov. Po nastanku Iodimo dva tipa teh z.adrug. 
Prvi tip KDZ so ustanavljali bivSi agrarni interesenti in vinidarji na povrsinah. ki so.iih dobili iz sklada agrarne refbnne. Drugi tip teh zadrug so ustanavljali indiviclualni kmede. ki so se na tak nadin marsikje hoteli izogniti visoki obvezni oddaji knrerijskih pridelkov i1 
sorazmerno napetim davdnim daj atvanr. 
V prvem tipu KDZ se je uveljaviial kolektivni princip upravljanja, medtem ko so pr:i dru­ren.r tiptt ohranili individualno gospodarjenje, saj jim.ie zadruga slu2ila Ie z.a zunat4o lbr­rlro. 
Obe vrsti KD7, -KOZ sla zaradi ohranitve primitivnega naiina ohclelave razdr-obljenih kmetijskih povr5in, pornanjkanja strokovnega kadra in kapitala. velikokrat pa tudi zaradi notranje neurejenosti in nediscipline dlanov gospodarili zelo slabo in kljub pomodi tlrLave poslovaii z iz.gubo. 
7. Kronololki pregled zadrug na ormolkem obmodju po II. svetovni vojni 
7,1 Obdobje od 1945 do 1953 
"\obuvnu in prodajno zodruga Ormoi (Zudr. I 137) 
L'stanovljena je bila 28. julija 1945. SedeZ je irnela na Mestnem trgu 3 v OrmoZu. Obse­gala je okoliS Velike Nedelje, Sv. Lenarta. Sv. Tomaia, Sr,. MikiavZa. Srecli5da in Koga. ZadruLni deleZ je znaial 150 dinarjev. ilani so iamdili s 3-kratnim zneskom vpladanega deleZa. Pristopnina je znaSala 10 dinarjev. Pristopne iziaveje Ze ob ustanovitvi podpisalo 838 dlanov. 
Prvi predsednik je bil Ivan Masten iz PuSencev. 
Z,adruga se je leta 1948 preoblikovala v Kmetijsko zadrugo OrmoZ, ki je pod tak5nim ime­nom poslovala vse do leta 1962-ko se je pripojila k takratneflllt Kmetijskemu kornbinatu Jeruzalem OrmoZ. 
Wnarsku zudruga Ormoi (Zudr. ff $) 
.le naslednica Kletarskega dru5tva OrmoZ, ki je bilo ustanovlieno leta 1898. Ker je bilo med II. svetovno vojno vodstvo Kletarskega dru5tva razpu5deno in so si ga prilastili dr. Brodar in drugi dlani ormoSkega kulturbunda. je bila na ustanovni skup5dini. 10. septem­bra 1945" ki jo je vodil Martin Puklavec. ustanovljena Vinarska zadruga, z.o\1., OrmoZ. tJstanovitveno izjavo je podpisalo 26 ustanoviteljev.'lh zadruga je prevzela vso aktivo in pasivo Kletarskega drr"rStva OrmoZ. T,adrulnt deleZ je zna5al 50 dinarjev na hektar vino­gradniSke povr5ine. .Tamstvo je bilo 2-kratno. 
Delavski svet VZ OrmoZ je na zasedanju 16. oktobra 1959 soglasno sklenil, da se Vinarska zadruga OrmoZ s 1.1 .l 960 pripoji k VinogradniSkemu gospodarstvu Jeruzalem OrmoZ. 
Kmetijska zadrugo Ormoi (Zudr I 137; Zodr. I 72) 
Nastala je leta 1948 iz preoblikovane Nabavne in prodajne zadruge OrmoZ. Ze 1. maja tega leta so v OrmoZu v sklclpu Lrpravne zgradbe odprli sc.idobno urejeno trgovino. Zadruga je bila vedino dasa organizirana po naslednjih podrodjih dejavnosti: 
-blagovni promet, 
-kmetijstvo, 
-mesnica s klavnico. 
-gozdarstvo (od aprila 1961). 
Zadruga je ob pripoiitvi h KKJernzalem v letu 1962 zaposlovala 102 delavca. 
W nogradnii ku za drugu, z. oj., Svetinj e 
Ustanovl.iena je bila 10. lebruarj a 1946. Leta 1948 se je preoblikovala v Vinogradni5ko ob­delovalno zadrugo (YOZ) >Vinski vrhovi>, z.oi.. Veliki Ilrebrovnik. Vsi dlani upravnega ocibora so bili vinidarji. Prvipredsednik je bil Peter Strucl iz Brebrovnika. elanski deleZ.f e znaial 50 din,.iamstvo.ie bilo 10-kratno. 
Wnogrudniika zudruga, Loj., >Kerentit< Kog ( Zudr. fI ll2) 
Ustanovljenaie bila L aprila 1946 s sedeZent na Temnarju. Delovala je do 9. avgusta 1954. ko se je zadel likvidacijski postopek. Zadruga je obsegala obmodje Sv. MiklavZa, I{erman­ce. Brebrovnik, Vuzmetince. Jastrebce, Vitan, Vodrance, Gomilo. Ladaves in Stanetince (clanes Hrvalka). Clanski dele2 je zna3al 50 din, jamstvoie bilo 10-kratno. 
lin ogrndniiku zadrugu, z.oj., Litmerk --':-r:rovljena je bila leta 10. lbbruarja 1946. registriranaje bila 22.3.1946. in je imela 
--,.-;iSko posest na Litmerku. LeSnici. I{ardeku in v OrmoZu. Pozneje je ta zadruga dobila ;.,sesti v Bratonedicah. Kolacicah. Savcih" na Seniku, l,eSnici. v Litrnerku in v Rakovcih. ?trvrSina posesti je merila 100 ha in 69 a. ter 79.54 ha gozdov. elanski deleZ je zna5al 50 
Jin. jarnstvo ie bilo 10-kratno. 
\-obavna in produjna zadruga, z.oj., Srediiie (Zudr. III 26) 
L stancrvljena je bila 23. tnarca 1947 pt.,d imenom Nabavna in prodajna zadruga.2.o..1., SrediSde. Obmodje njenega delovanja je sprva obsegalo Srecli5de. ObreZ, Grabe. Salovce" Godenince, Vodrance in Vitan. 
-cta 1948 je priSlo do decentralizaciie velikih zadrug. zato se takrat osamosvoji in ustanovi .{Z ObreZ za obmodje Grab. Abrela in Salovcev.Taz,adruga se 1959 ponovno prikljudi h KZ Sredi5de. Marca 1960 se h KZ Sredi5de pripoji 5e KZ Kog. Pn i upravnik je bil Franc \ovak, radunovodkinja pa Anica Munda. KZ SrediSde se je po sklepu zadruZnega sveta z lne I 8. januarja 1962 nqprej pripojila h KZ Ormoi (takrat se pripoji tudi KZ TomaZ). nato :a se tako zdrul.ene zadruge pripojijo h KK.Teruzalem OrmoZ. 
Pravi naval ustanavlianja zadrug na ormoSkem obmodju se zgodi v letu 1948" ko se pre­oblikujejo prejSnje nabavne in prodajne zadruge v krnetijske zadruge. ustanovljenih pa je :ilo tudi precej5nle Stevilo novih KZ.Toje tudi leto, ko je bilo ustanovljenih najved KOZ 
'kmetijskih obdelovalnih zadrug) oziromii KDZ (kmetijskih delovnih zadrug). 
Po podatkih izzadrul.nega registra so bile v tem dasu ustanovljene naslednje sploSne kme­tiiske zadruge: 
o Kmetijska zadruga OrmoZ (Zarlr.I I37 in | 72), 
. Kmetijska zadruga lvanjkovci (Zadr.II 89), 
. Kmetijska zadruga Obreil. (Zadr. M), 


o 	Kmetijska zadruga Oslulevci (Zadr.IV 128), 

. 	Kmetijska zadruga Kog (Zadr.III95; priZadr.4g/l), 
Kmetijska zadruga Kljuiarovci pri OrmoZu (Zadr.lY 44\,, 
Kmetijska zadruga Lahonci (Zadr.Y 32), 


o 	Kmetijska zadruga Podgorci (Zadr.lV 29), 


r Kmetijska zadruga Sredi5ie ob Dravi (Zadr. lll26), . Kmetijska zadruga Sejanci ( III 29), 
o 	Kmetijska zadruga Salovci (Zadr.III 10), 

o Kmetijska zadruga Trnovci -Rucmanci(Zadr. M3), . Kmetijska zadruga Tomai (Zarlr.III 7), 

o 	Kmetijska zadruga Velika Nedelja (Zadr.IlI 5l), 


Vedino KDZ (KOZ), z redkimi izjemarni, je bilo Listanovljenih leta 1948 in 1949. Po podatkih sodnega registra so bile ustanovljene naslednje kmetijske ali vinogradni5ke obdelovalne zadruge: 
o 	Wnogradniika ohdelovalna zudruga, z.oj., Litmerk (Saviniek), (Zadn II 128) 

o 	Zaradi pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra se je zadruga leta 1954 pre­oblikovala v ZadruLno vinogradni5ko gospodarstvo Litmerk in nato delovala kot samostojno podjetje. 


.  Agrarni interesenti z obmodia Litmerka in Le5ni5kega Vrha so 1. julija 1946 usta­ 
novili delovno zadrugo. ki je, razen v prvih letih, poslovala zelo uspe5no.  
.  ilanski deleZ je znaial -50 din, jamstvo je bilo 1O-kratno.  

r 	VinogradniSka obdelovalna zadruga {YOZ) >>KerenIii<<, z.o.i., Miklavi pri OrmoZu (Zadr.ll ll2) SedeZ: Temnar. Hermanci 56. Ustanovljena ie bila 11 .4.1948. Registrirana: 23 .8.1948. DeleZ: 50 dinarjev. .Jamstvo: 10-kratno. Likvidacija: 9.8. 1 953. Izbris iz registra: 7.14.1954. 
. 	YinogradniSka obdelovalna zadruga>vinski vrhovi<, z.a.i., (zadr.Il ll0) SedeZ: Veliki Brebrovnik 97. 
Ustanovljena 2.5.1948. 
Registrirana: 23.8.1948. 
Prvi predsednik: Martin Viher. 
DeleZ: 50 dinarjev. 
Jamstvo: 5-kratno. 
Likvidacija: 7 .3.1952. 
Izbris iz registra: 19.9.1952. 
o 	VinogradniSka obdelovalnazadragaBERCEJA. 
Ta obdelovalna zadruga je nastala nekoliko pozneje kot ostale V OZ,in sicer z zdru-Zitvijo KZ Ivanjkovci in delYOZ >Vnski vrhovi<. 
Po vaseh so bile ustanovljene: 
o 	KAZOsluXevci, 28.ll.lg4g, (Zadr.Y, 2g), 

o 	KOZ Kljuiarovci pri OrmoZu, 1949, (Ztdr. V S4), 

o 	KOZ Krievina Brebrovnik, (Zarlr. V 53), 

o 	KOZKog (Bolfenk na Kogu), (Zadr.V 80), 

o 	KOZ Koratice (TomaZ), (Zadr. V 118), 

o 	KOZ MiklavZ pri Ormoiu, (Zadn V 66), 

o 	KOZlvanjkovci, (ZadnV 35), 

o 	KOZ Lahonci, (Zadr. V 59), 

o 	KOZ Cvetkovci, (Zadr. VI3t), 


. KOZ Sredi5ie ob Dravi, (ZarJr. V 36)' 
c KOZ Sejanci, (Zadr. V 119), 
. KOZTomai, pri 0rmoiu,(Z*rJr. V 118), 

o KOZ Zerovinci, (Zadr.V 49). Ustanovljeni sta bili tudi dve speci{idni zadrugi: 
o 	Zadrugazaizgradnjo stanovanjskih hi5 delavcev in name5iencev )NAS DOM(, z.a.i.,OrmoZ, Zarlr. VI 61) Ustanovliena 22.2.195 1 . Predsednik: Vinko Fekonia. elani UO: Franc Pudko, Leon Rado5, JoZe Rudol1, F'ranc Gaberc, Franc Lukadek 
in lvan Skoliber. . Knjigovodski center kmetijskih zarJrug Sv. TomaZ,(ZarJr. VI 71) Ustanovljen22.9.195l za KZ Sv. Tomai, Kljudarovci, Tmovci, Sejanci, Savci in za KOZ Kljudarovci (TomaZ). Ustanovitelja: Franc Obran in Matej Breznik. 
7.2 Obdobje 1953 -1958 
Spremenjena politika do kmetijskegazadruLni5tva je v obdobju od 1953 do 1958 povzro­
dila proces likvidacije kmetijskih obdelovalnih zadrug. Nekatere so bile likvidirane. druge so se reorganizirale v kmetijska gospodarstva ali pa so se prikljudile k Ze obstojedirn kme­tij skim gospodarstvom. 
Tako v drugi polovici petdesetih let in v zadetku Sestdesetih na ormo5kem obmodju deluje­.jo le 5e splo5ne zadruge: Sredi5de ob Dravi. OrmoZ in lbmaZ ter Vinarska zadruga OrmoZ. 
Kot posebna oblika zadruLnega organiziranja so v tem obdobju delovala Se: 
o 	Zadrulno kmetijsko gospodarstvo Ivanjkovci (1954), 

o 	Zadruilno vinogradni5ko gospodarstro Litmerk (1955), 


ekonomskih enot ter 3 samostojne obrate, med katerimi je bila tudi kooperacija s kmeti. 
S to zdruZitvijo na ormo5kem obmodju ni ved nobene samostojne zadruZne organizacije. ne splo5ne, ne specializirane. 
7.4 Obdotrje od 1962 do danes 
V letu 1967 se je KZ >Kombinat Jeruzalem OrmoZ< na osnovi Z,akona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah ponovno preimenoval v KK Jeru­zalem OrmoZ. 
V njegovem okviru 5e vedno deluje Obrat za kooperacijo in pozneje TOZD Obrat zako* operacijo, ki povezuje celoten privatni sektor kmetijstva. 
I.eta 1978 nastane Temeljna organizacija kooperantov (TOK). ki deluje v sklopu KK .leru­zalem OrmoZ do leta 1989. 
Na referendumu, ki je bil 25. marca 1990, so se kmetje odlodili, da se Temeljna organiza­cija kooperantov izkljudi iz KK Jeruzalem. 
S 1. septembron-r je tako na obmodju OrmoZa ponovno zatela delovati samostojna Kmetij­ska zadruga OtmoZ, ki deluje 5e danes. 
Ob lastninskem preoblikovaniu druZbe Jeruzalem OrmoZ je bila v letu 1996 ustanovljena 5e specializirana Vinogradni5ka zadruga OrmoZ" ki obstaja 5e danes in se ukvarja izkljudno z odkupom grozdja od svojih dlanov. 
8. Sklepne misli 
Zadruino gibanje, ki se je oblikovalo od druge polovice 19. stoletja, je svojo vlogo dobro opravilo. Lahko redemo, da sta Slovencem koristila oba tedanja tipa zadrug. Zadruge. ki jih je propagiral Mihael Vo5njak, so krepile slovensko meSdanstvo in obrambno mod Slo­vencev proti germanizaciii" Krekove zadruge pa so obranile kmedki sloj pred propadanjem ir"r izseljevanjem. 
Obe skupini zadrug sta pripomogli k izkoreninjeniu oderu5tva. 
Prizadevar{u zadrug, da uvajajo za tiste iuse moderno iivinorejo z dobrimi posmami, vinogrudniStvo s kvalitetnimi sortani, vzortto kletarjenje, je pustilo sledove 5e v dasu. ko je klasidno zadruLnrltvo ie propudlo. Pruv omenjene vrste zatlrug pu so bile znaiilne za ormoiko obnrcije. 
Za danalrlo zadruZno organiziranost na Slovenskem je zradilna velika nepovezanost ir-r slaba organiziranost. Mogode bi se morali tisti. ki imajo v rokah Skarje in platno. bolj za­rnisliti nad temeljritrt zadrui,nimi principi. kot so samopon'rod. pravidnost in solidarnost. Etidna nadela odprtosti. poitenosti in druZbene odgovornost in skrbi za druge lahko yzpo­stavijo pot. ki bo vodila tudi do odprave rev5dine. 
Kljuine besede 
Z.adruge, zadruZniStv o. zadruLne organizacij e. 
Viri,literatura 
-	Arhivski dokumenti nekdanjega KK Jeruzalem OrmoZ. 
-	Neven Borak. ZarkoLazarevic,.IoZe Prindid: Od kapitalizma do kapitalizma, iz­brane zamisli o razvoju slovenskega gospodarstva v XX. stoletju. Ljubliana, Can­karjeva zaloi,ba, 1997 . 
-	Stane Granda: ZadruLniitt o v slovenskih deZelah. Dokumenti slovenstva, Ijr-rblja­na. Cankarj eva zaloZba, 1994. 
-	Kronika mesta OrmoZ, 1877-1956, ZAP, R-70. 
Zarko Lazarevil, JoZe Prindid: Zgodovina slovenskega bandni5tva, Ljubljana, 
2000. 
Vladimir Murko: Denami zavodr in zadrugarstvo. Krajevni leksikon Dravske ba­novine. Ljtbljana, 1937 . 

PAM, fond OkroZno sodi3de Maribor 1898*1941. 
Jurij PerovSek: Prilagoditev Schulze-Delitschevih zadruino gospodarskih zamis­
li na Slovenskem v letih 1872*1895. Prispevki za novej5o zgodovino, Ljubljana, 
1 998. 
Reichs-Gesetz-Blatt fiir das Kaiserthum Oesterreich 1853*1868, od leta 1970 do 

1918 v slovenski izdaji DrZavni zakonik za kraljevine in deZele, zastopane v dr­iavnem zboru. 
Dolfe Shauer: Prva doba na5ega zadruZni5tva, Ljubljan a, T945. 
SluZbeni list Kraljeve banske uprave Dravske banovine. 

Fran Trdek: Ori s zadrulnistva, Lj ublj arr a, 1 93 6. 
Vlado Valendid: Pregled na5ega zadru1nega gibanja in stanja. Spominski zbornik 
Slovenije, Ljubljana, 1 939. 

Zadruini zbornik, izdanob l0O-letnici rojstva Mihe VoSnjaka, odeta slovenskega zadrtLniltva, Lj ublj an a" 1937 . 
Povzetek 
Zadruino gibanje na ormoikem ohmodju se tako kot drugod v deielah habsburike mo­narhiie uveljat,i v drugi polovico 19. stoletja. Prva zadruina organizacija se pojavi y letu 1875, ko je bila ustanovljena Ljudska hranilnica in posoiilnica v ormoiu. 
Do II. svetov*ne vojne doiivi naiveiji razmalt lcreditno zadruiniitvo, ki so ga na Slot,enskem zaieli ustanavljati narodnozavedni krogi, saj je zadruino gibanje nastalo kot narodno gi­banie. 
Razlog za nastanek gibanju in organiziranja zadrug je bil izjemno slab gospodarski polo­lai poraiaioie se slovenske burioazije ler vse veije palitiino zatiranje nemikega kapitala. 
Sicer paje v prispevktt predstavljen celovit in kronoloiki pregled nastanka in razvoja za­druinega gibanja in zaclruinih organizacijskih oblik na iiriem ormoikem obmoiju, ki je lahko koristen pripomoiek pri nadaljnjem raziskovanju posameznih zadrug in njiho,-ega delovanja. 
Zadruino gibanie na Ormoikem je doiivljalo svoje vzpone in padce, prispevalo je k ohra­niNi lnneikega znaiaja obmoija in je obranilo kmeiki slaj pred propadaniem in izselje­v-aniem. Temeljni zadrttini principi, kot so satnopomod, demokratiinost, enakopravnosr, 
prattiinost, solidarno,st, so ie kako aktualni tudi danes. 
8t 
{,. 
I d;i,
),eS* * *. W .ur' Pr"l'|'Y. 
lsa 
' '. 


,,,,,,,;1,11* ,,r i 
,,crrffi-&k&'Wffi,*ji$x$**

,1',,' , .,', r*gistrst@ oerlruge r, rrer*al*j*t* uwrx*r­
lsq',*,,*.*;,,.-1r' 
.ril:]lir'.lir:.
,i, ii- :,,.
t,..' .,,: Lt ]:'.::.,)l:,'a' 
338 (197 .1 2)" t9 I 4 I t9 40" 
94(197 .12),,1 848/1 940.0
Dr. Miran PUCON.IAI 
Gospodarske razmere na vzhodnem Stajerskem med 1. svetovno vojno in dveh desetletjih po njej 
Ob :emljiiki och,ezi leto I818, ko.je kmet postal lctstnik zentlje, je bilo priiako,-ati skokovit napre dek v gosltodtu'skem ran:o.iu. Toda kmetje, ki niso bili vajeni razpolaguti z lastnimi proi:vaialnimi silarni, se y not,ih ruzmerah ni,vo :naili. Tbmu ie dodala st,oje ,(e liheralna obla,st v iestcte,setih letih 19. sloletla, ko.ie liberolizirala ut,o: in .c tetn zrnaniiala vre­clnost kmetovega dela. Sledilo je obdob.ie draZb knteikih go,spodar,rlet, ki.je doseglo viiek v sedemrle,yelih in osemtlesetih letih 19. stoleljct. Gospodarsko situac'iio.ie izbolj,iala ^fule 
konsert,utitna Ta.t'Jb.jet,a vloc{a. Z na,slopom slednje ,se.ie hdi za slot'en,sko Stajersko zatela konjunkturna tloba. Zaielek l. svelovne voine pa ie ves razv-oi u,slavil. 
V dasu 1. svetovne voine se je poslab5al Zivljenjski standard Stajerskih kmetov. ZmanjSalo 
se je Stevilo konjev. saj so jih dolodeno Stevilo obvezno morali oddati za voja5ke potrebe. 
Prav tako je zaradi l,poklica v vojsko Stevilnih moZ in f'antov primanikovalo nroSke delov­
ne sile.r 
Avstrijska oblast.ie v vsej voini dobi pr:edpisovala obvezne oddaje Zita. krompirja, krar,. konjev, sena. Obvezne oddaje so sicer potekale po predpisih, ki so upo5tevali povpredno kolidino pridelka in Stevilo druZinskih tlanov. ki se je rztega pridelka preZivljalo.3 Vendar so bile korrisiie pri obveznih odmerah zelo ostrea in 7e ob najmanjSi kr5itvi dolodb je iz­vedla vojalka oblast po hitrem postopku rekvizicijo.5 Ob tako strogih ukrepih je hrane za pre2ivetje in semc korna.i zadostovalo.6 
Leta 1918. proti koncu voine. ko je ZiveZa Le zelo primanjkovalo. je oblast 5e povedala 2e 
I Dr. Miran Pucon.ia, profesor slovenidine in {ilozofiie, Cimnazija Franca Miklo5ida Liutomer, Preiemova 
ulica 24, 9240 Lj utom er. 
2 Franc Makoter ( 1898 1984). Zeleznidarski usluZbenec, Liutomer, Kajuhova 2. 
3 (Nepodpisano), Porodilo iz Ljutomera, Slovenski gospodar" Stevilka 37. Maribor. 19. septembra 1918. stran i. 
4 (Nepodpisano), O rekviziciji krompirja, Slovenski gospodal Stevilka 3, Maribor. 17. januarja 1917, stran i. 
5 JoZef Puconja ( I 897 1 967). pietar, l(oradice 40. 
6 Berta Slavid (1910-1994), kuharica, Cven 24. 
od zadetka vojne predpisano obvezno oddaio sena,7 ob tem pa 5e dodala nov predpis o ob­vezni oddaji masti tudi pri dorna zaklanih svinjah, in sicer od 3 do l0 kilogramov. Pri vseh teh posegih je prihajalo do krSenja predpisanih norm. Ib nas spominja na obvezne oddaje 
po 2. svetovni vojni; drZavni nakupovalci so se vedli preved samopa5no.8 
Leta 1917 je samo na Staierskem zaslediti obvezno ocldaio svini.e ZaZive| jesmela kmeti­ja obdrZati 132 kilograrnov Litana osebo. ob tem Se 200 kilogramov cvsa in l2 kilogran-rov fiZola. Za vsakega konja je srnela obdrZati 300 kilogralrlov ovsa, detrlino pridelka vsega iedtlena, dve tretjini graSice, ietrtino koruze in seme za vse kulture. Prosa niso oddajali.r0 Kmetom so odvzemali svinjske kotle;1r voja5ka industrija jih je uporabljala kot surovino 
zaizdelavo oroLja. Prav tako so zapedatili domade Zrmlje,rr ker so kmetje na skrivaj mleli Zito. ki je bilo predpisano zaobvezno oddaio. 
Kmet je imel namred todno dolodeno, v kateri mlin bo pel.lal in kak5no kolidino bo lahko mlel,r'3 mlinarji pa so morali stehtati vsako pripeliano kolidino Litain kolidino mlete moke; 
o tem je oblast vodila strogo evidenco.ra Iztegavzroka so kmetie raje mleli Zito doma, rod-no. na starinske Zrmlje. 2e po enem letu vojne, leta 1915, je bilo mlinarjem prepoveclano iemati merico od tega, kar so mleli, ampak jim je kmet moral mletje pladati.rs 
Leta 1916.ie bila izdana odredba o rekviriranju Zivine na Stajerskem. O<Jdati so morali 10 odstotkov vseh krav, vse telice, starejSe kot dve in pol leti, 50 odstotkov volor,. starih od 
7 (Nepodpisano), Gradec zahteva od slovenskega kmeta 5e vei sena, Slovenski gospodal Stevilka 4. Mari­bor, 24. januarja I 9 I 8, stran 4. 
8 (Nepodpisano), Narod se vzbuja, Slovenski gospodar, (tevill<a 5, Maribor,3l. janua{a 1918, stran 1. 
9 (Nepodpisano).Porotiloorekviriranjusvini,Slovenski gospociar,Stevilka33.Maribor, 16.avgustai917, stran 5. 
l0 (Nepodpisano.;. Glederekvizicije. Slovenski gospodar. Stevilka44. Maribor 9. novernbra 1916, stran 5. 
l1 (Nepodpisano), Oddaja kotlov, Slovenskigospodar Stevilka 41, Maribor, 12. oktobra 1916, stran 5. 
l2 (Nepodpisano), Kmetskirnlini in Znnlje. Slovenskigospodar, Stevilka 37, Maribor, I4. septembra 1916. stran 2. Terezija Makoter (1904 I997), gospodinja, Cven 23. 
l3 (Nepodpisano), Znnlf e in mlini, Slovenski gospodar, Slevilka 34, Maribor, 24. avgusta 1916, stran2. 
l4 (Nepodpisano), Poroiilo o mletju Zita. Slovensl<i gospodar, Stevilka 45,19. novembra 1915. stran 5. 
I5 (Nepodpisano), Obveza rnlinarjent, Slovenski gospodar, Stevilka 24. Maribor, I7. juniia I9I5, stran 4. 
dveh do treh let" vse vole, stare nad tri leta in vse bike. ki ,.niso bili ved porabni".ro 
Leta 1914 in leta 1916 so krnetje obvezno morali vpisovati vo.lno posojilo, ki bi ga dobili povrnjenega v naslednjih Stirih desetletjih.r'Vse te ukrepe so Stajerski kmetie modno du­tiii. Mriogim je vojna razvrednotila prihranjeni denar,r8 zopet drugim je izbrisala velike dolgove. 
Na drugi strani pa.ie dobil kmedki stan zaradi ekonomskih posledic. ki jih je pr:ineslo vojno 
razdejanje. zavidanja vredno veljavo. kakr5ne doslej menda 5e ni imel. V iasu. ko so po mestih mnogi ljudje Ziveli na robu preZivetia in tako rekod stradali, kmetu 5e ni 5lo slabo. Iz istega vzroka.ie tudi drZavno gospodarstvo do luneta zadeio vzpostavljati odnos, kakr-Snega dotle.i nismo sredali. Kmetie postal temelj preZiveda drZal,e.ro 
V tasu prve svetovne vojne je po rnestih modno porasla draginja. Zalo so mnogi zavidali kmetu, ki da ima tudi v kriznih dasih vsega dovolj in pomanjkanja ne dr"rti. Nekmedki sta­novi so kmetom celo oditali privilegiran poloZa.i.r0 V resnici je draginjo dutil ttrdi kmet, ki krize pomanikanja hrane res ni dutil, a je moral kupovati recimo orodie, blago za obleko in energetski material (petrolej), desar je tudi primanjkovalo.2r 
V letih pred 1. svetovno vojno in v prvem desetletju 20. stoletia so bili osnovno trZno blago cvenskih kmetov Zito. konji, govedo, r,ino in nekaj lesa. Zlastt hrastov les so prodajali v Gradec zaizdelavo pivskih sodov.:2 TrZno blago je bilo Se laneno olje, prav tako pa bud-no in sondnidno olje in celo mak.23 Trg je bil dobro odprt v smeri proti Srednji in Gornji 
16 (Nepodpisano), Rekvizicija Zivine na Stajerskern, Slovenski gospodar, Stevilka 2l .Maribor^ 6. jul1a 1916, stran 4. 
l7 (Nepodpisano), Vcrjno posojilo, Slovenski gospodar, Stevilka 47. Maribor,23. novembra 1916. stran -5. (Nepodpisano), Podpisujte, Slovenski gospodar. 5tevilka 49. Maribor. 16. novembra 1914, stran 6. 
l8 Matija Kukolj (1917 1999} debelar, Cven 37. 
lgAnton Kosi iz SrediSda, Kmet, gospod in vojna, Slovenski gospodaq 3tevilka,13, Maribor, 18. oktobra 1915, stran 2. 
20 (Nepodpisano), Kmeike teZave. Slovenski gospodar, Stevilka 35, Maribor 2. septembra 1915, stran 2. 
2l JoLef Puconja (1897 1967). pletar. Koraiice 40. 
22 Ylado Slavii ( 19 1 7 -1999), krnet, Cven 45. 
23 Joiefa Puconja ( I 908-I 989), gospodinja, Cven 30. 
Stajerski,ra od kocler je Spodnja Staierska v zameno dobivala Leleza in druge industrijske izdelke.25 Ta trg je uspesno cvetel. cc izvz,amerno dobo liberalnega trga v iestdesetih il sedemdesetih letih I 9. stoletja.26 
Sele de upei3tevamo ta v geogralsko in historidno <Janih pogojih in v dolgih stoietjih obtri­
kujodi se trg znotraj Stajerske deZele" razumemo gospodarski stres. ki smo ga pri naSih 
krnetih sredali ob nastanku jugoslovanske drZave, ko se je tatrlna harmonija znotraj pre.i 
tako enotnega in organsko povezanega tr'ZiSda poruSila. L,aLe pa tudi raztunemo. demu so 
ob prikljuditvi Spoclnje Sta.ierske k raihu mnogi Stajerci pridakovali povratek starega ita­.jerskega trZi3da. 
Ob nastanku prve jugoslovanske driave so kmetje z velikim pridakovatrjem zrli r-rgodnei­Sin:r gospodarskim razmetam naproti. Toda tok dasa je pokazal, da so se v pridakovanjih u5teli. i,arko Lazarevid, ki je v analizi kmedkih dolgov na Slovenskem v obdobju mecl sr;etovnima vojnama ugotavljal razseZnosti ekonomske krize zlasti v okvirih kmedkih go­spodarstev, je vzpone in padce v gospodarskem Zivljenju zaokroZil ir stiri dasovna obdob.ia. V <das inflaciiske rasti> je uvrstil leta od nastanka prve jugoslovanske drZave do srede dvajsetihlet.<iaszorenjakdze>jeobdobjeodsrededvaisetihlettjoleta l930.easovno obdobje od tega leta do srede tridesetih let.ie <das veiike gospodarske krize>>, kateremu sledi <das gospodarskega okrevania>. ki traja do druge svetovne vojne.2i 
Cas okrevanja jugoslovatrskega gospoclarstva je sovpadal z nastopom Stojadinoviieve vla­de, ki si ie prizadevalarazvoj drZave uterneljiti na kmetijstvu, sa.ije od tega Zivelo tri detr­tine prebivalstva. Ilkrati je teZila k obnovi delovanja kreditnega sistema z namenom dosedi ruzdoli,itev ktneta. Ob tem, da so kmetom v finandnem zakonu za leta 1935136 zniiali katastrski dohodek, so jim z odr:edbo o likvidaciii kmedkih doigov v septembru leta 1936 odpisali dolg za 50 odstotkov. Preostali dolg so morali kmetje pladati v naslednjih dvajse­tih Ietih. Tej odloiitvi drZave so rekli <kmedka za3iita>. Veljala.ie za dolgove. ki so nastali po 20. aprilu 1932 pa vse do septembra 1936. Obrestna mera.le bila 3-odstotna. odpladilni 
?4 Franc Sagaj ( | 9 12-1952), krnet. Lukavci 34. 
25 (Nepodpisano), lJntno gospodarstvo zahteva dasa, Sta.jerski gospodar. Stevilka 3, Maribor, 24. ntaja 1941. stran 3. 
26 (Nepodpisano), Kmetski ljudje po liberalizmu hudo zdelani. Slovenski gospoclar, Stevilka t3. Maribor, 
30. rnarca 1882, stran 97. 
21 Z.arko Lazarevid, Kmedki dolgovi na Slovenskem, L-jubljana 1994. stran 32,34. 
rok pa 20 let. Delnega odpisa so bili deleZni tisti kmeiki dolZniki, katerih dolg ni presegal viSine 25000 dinar.iev. 50-odstotni odpis kmedkih dolgov je bil utemeljen z dejstvom. da so se v dasu nastanka dolgov pra\ za toliko 'zni'Zale cene krnetijskim pridelkom. Vse dolgove za5ditenih kmetorr je morala v imenu drZave prevzeti Privilegiranaagrarnabanka. Ob resi­tvi kmeta pri pladevanju dolgov so s to uredbo skulali tudi sanirati denarne zavode. V tem dasu Stojadinoviieve vlade je priSlo do politidne preusmeritve Jugoslavije na Nemdijo in Italijo in to je v gospodarstvu pomenilo prodor na njuno trZi5de.28 
Odprde nemskega trZi5da je bilo dutiti tudi na ljutomerskem podrod,iu. Porodilo izI4u­tomera, ob.iavlleno v Slovenskem gospodarju sredi leta 1938, govori zelo spodbudno o prodaji Zivine in krornpirja2".lz dianka veje zavest olajSanja in spoznanje, da so za kmeta nastopili boli5i dasi. Vsaj delna realizacija trZnih zakonov je torej tudi v tem delu Evrope polagorna odpravljala dolgoietno gospodarsko krizo. Na Stajersko so porodila o nemskem gospodarskem dudeZu prina3ali nekateri domadini, ki so bili na zadasnem delu v Nemdijir0. Sicer pa so bile posledice gospodarske krize, kije trajala domala dve desetletji, 5e vedno nrodne. Tik pred nern5kim vdorom v Jugoslavijo so bile rrekatere kmetije zaradi zadolile­nosti Ze zapisane prodaji, pa tudi na drugih kmetijah so se druZine teiko prebijale skozi gospodarsko krizo. 
Gospodarsko krizo svetovne razseZnosti v pni polovici tridesetih let je povzrodila hiper­produkciia krnetijskih pridelkov v prekooceanskih drilav'ah in njihov prodor na evropsko trZi5de. Vzhodnoevropske drZave. vkljudno z Jugoslavijo. so zato po letu 1925 izgubljale trZno vlogo v Zahodni Evropi, ker jih je izpodrinjala ameri5ka konkurenca. Za letom l930 je v Jugoslaviji sledil obduter-r padec kmetijskih cen. zniZale so se za polovico. Dohodek v kmetijstvu se je modno zniLal. hkrati se je na eni strani povedala dispariteta med kmetijski­mi in industrijskimi cenami ter izvoznimi in uvoznimi na drugi strani. Za kmedke dolgove, katerih ie bilo pri kmetih deda[e ved. je bilo zato treba prodati ved pridelka, r,endar jim je proclajo onemogodalo zmanjSano povpra5evanje. Pladilna nesposohnost med kmeti je ra­sla. z njo so se dolgovi poveievali. Sredi dvaisetih let je bilo v dr2avi zadolZenih 400.000 kmetov. 
28 Zarko Laz-arevi(, navedeno delo, stran 49, 50, 137. 29 (Nepodpisano), Razstava vin v L-iutomeru, Slovenski gospodar, Stevilka 10, Maribor. 8. ntarca I9i8, stran 1L 30 Mag. Janko Slavid (1933), dr. vet. rnedicine, Ljutomer, Fulne5ka 33. 
Najved kmetov se ie zadolZilo po bankah, nekaj tudi pri kreditnih zadrugah in pri zaseb­nikih.rl 
V Sloveniji ie bil vedji del posojil na.iet za neproduktivne namene; od tega detdina za cJe­di5dirre in dote. drugo pa za zidauje hiB in gospodarskih poslopii in za potrebe osebnega Zivljenia. Davki so ta das sicer zelo brenrenili slovenskega kmeta, a ne v tolikSni meri, da bi ialrko postali vzrok pretiranega zadal1evanja.'r: Ivlasovr:r-zadollenost kmetov y drzavi.ie r.odila vlado, da ie dala marca lela 1932 v skup5dinsko razpravo predlog Zakona o zaiditi kmetov, ki je po Stiriletnern vmesnem moratoriiu na kmedke dolgove privedel do zgoraj omenjene delne razdolZitve kmetov.sr 
Gospodarskakriza torej ni prizanesla tudi Stajerskim kmetom. Za konstantno trZno blago je v tridesetih letih veljalo govedo. svinje, konji, mleko. Zito. Dobro so Sli v prodajo toplo­krvni konji, ki so jih kupovali ziasti jugoslovanski oficirji za osebne potr:ebe. Za takega ko­nja je kmet iztrLll2000 dinarjev;to je Ze zadostovalo zaceloletni davek.ia Konjere.iaje biia edina gospodarska panoga, ki je tudi po zaprtju avstrijskega trga ostala trZno uspeSna.s5 
Veiiira ktnetovega zasluZka je llaza davek. Za pokritje davdnih obveznosti je mgral cven­ski kmet zrediti dva spitana bika ali dve kvalitetni kravi in potem vse to, kar je bil najteZji korak, uspeti proclati.16 V primeru nepladevanja davdnih obvez je bil davdni izter.jevalec ..rtbeS" reden gost tudi na cvenskih kmetijah.3T Slabo so kmetje prodajali tucli ving. Ob ukinitvi stare vinske trgovine z Gomjo Stajersko po 1 . svetovni vojni je imelo negativne posleclice 300-odstotno poviSanje tro5arine na vino leta 1929.r8 l\.lezmoZnost prodaje vin.je 
3 I Zarko Lazarevi0, navedeno delo, stran 39-47. 
32 Larko Lazarevid, navedeno delo" stran I 1 0. 
33 Zarko Lazarevii. navedeno delo. stran I 27. 
i4 Mirl<o Babid ( 1923), kmet, Mota 29. 
35 (Nepodpisano.). Zivinorejana Spodnlern Stajerskem, Sta-jerskigospodar, Stevilka 21, Maribor, 16. avgusta 1941, stran 7. 
36 Anton Slavid (l928). upokojenec. Buiedovci -5. Ela Bohinec (1920). gospodinja. Cven 28. Mag. Janko Slavid (1933). dr. vet. medicine, Ljutomer, Fulneska 33. 
31 Lizika Babid (1921), gospodinja. Cven 16. 
38 (Nepodpisano), VaZne izpremembe oblastnih in obdinskih doklad, Slovenski gospo<lar.Stevilka 17, Ma-rtbor,24. aprila \929. stran I . 
izzvala modno stagnacijo v nadaljnjem razvoju kmcdke-ea vinogradniStva. Ker ni bilo no-bene perspektive. vinogradov niso obnavljali in nekateri so jih v r z-eo.ii celo zanemarjali.re 
Gospodinje so za osnovns 2ivljenjske potrebe, se pravi za nakup sladkorja" kave in soli. zasluZile denar s prodajo jajc, mleka in skr"rte. Skuto so prodajale na trgu; temlr so rekli, da ,"nosijo v trStvo".a0 Druga tak5na moZnost, da je gospodinla zasluZila nekaj denarja, potreb­negaza Specerijo, je bila prodaja svinjske koZe v casu kolin.ar Obdasno so od gospodinj nakupovali tudi kokosi potujodi nakupovalci ..kupinriri". oprlani s prenosnimi kokoS.jimi hiSicanr i ..kohacam i". 
Izostrene finandne raztnere so v kmedkih ljudeh motivirale k vardevanju in skromnosti. Skromnost se je kazala v prehranjevalnih navadah, Ineso so jedli le ob nedeijah in prazni­kih, kavo in sladkor so kupovali v majhnih kolidinah: pogosteje so kupovali njegov nado­mestek -saharin. Okrevanie v bolni5nici je bilo dosegliivo redkim kmedkim bolnikorn. Matere porodnice ob pomanikanju denarja niso Sle rodit v bolniSnico.rr Kmedka mladina si je prisluZila neka"i denarja s skrivno prodajo nranjSe koliiine iitaiz domade kaide. 
V teZkih razmerah krnetje za razvoj kmetije in posodabljania orodii, 3e manj pa za nakup strojev, niso imeli nikakr3nih flnandnih sredstev. S teZavo so le vzdrievali obstojede stanje. zasluiili nekaj denarja s prevaZanjen"r
Da bi laZe prebrodili krizo. so nekateri -eospodarii gralTloza.Nekateri so proda.iali tudi pesek. 5e teZe kot kmetom je 5lo Zelarjem, kodarjem in dninarjern. katerim je primanjkovalo Ze osnovnih Zivljenjskih potreb5din, kot sta mast in zabela. Nekaterim je primanjkovalo celo drv za kurjavo. 
Kmedki sinovi in hderke so si s teLava ustvarjali lastno eksistenco, de niso ostali nasledniki na kmetiji, saj ni bilo skoraj nobenih zaposlitvenih moZnosti. TeZek gospodarski poloZaj je tudi kmedke gospodarje spravljal v osebno krizo. iz katere so si nekateri iskali tolaZbe v alkoholu.a3 Bolj grenko Zivljenjsko plat so v kriznih razmerah okusili tudi star5i izgovorni­
3 9 Franc Sitar ( I 9l 6), Vinogradniitvo in sadjarstvo na obrnodju obdine Lj utomer od zaietka 1 9. stoletia dalje do danes, diplornska naloga, Ijutomer 1960, stran 6. 
40 Pokoina JoZefa Puconia (1908-1 989), gospodinja, Cven 30. 
41 JoLe Makoter (1926), upokojenec, Cven 54. 
42 Milan Babie ( 1922), kmet, Mota 8 A. Mirko Zunie Q%2). krnet, Cven 56. 
43 Mag. Janko Slavid (1933), dr. vet. medicine, ljutorner, UZiSka 33. Anton Slavii (1928), upokojenec, Budedovci 5. 
9A 
ki. ki so biii v odvisnem odnosu do svojih nasleclnikov -sino\,, hdera, zetov,snah. katerim so predali kmetijo.aa Krizni das je cvenske gospodarje silil v zadolZevanje. posledidno pa. zaradi visokih obresti pri najet-iu kredita, v prodajo zemlje. Vzrok temu je bila pri nekate­rih teZnja po lagodnejSem Zivljenju, kot so ga narekovale realne Zivljenjske moZnosti. pri vedini pa je bila to edina pot, kako priti do denamih sredstev 'zarzpla(ilo dednih cleleZev. 
Gte za zai,etna leta pne iugoslovanske drZave. ki.iih je Lazarevr( oznadil kot ..das infla­
ciiske rasti". Nova driava si je prizadevala reSiti neurejeno valutno vpraSanje. V dasu od 
fbbruaria do maja leta 1920 so zamenjali avstro-ogrske krone z jugoslovanskimi dinarji. in 
sicer v razmerju dinar za Stiri krone. Vendar je vrednerst dinarja ,zaradi inflacije hitro zdr­
snila pod kupno mod krone v trenutku zamenjave. Prebivalstvo v Slovenijiie tako izgubilo 
do osemdeset odstotkov vrednosti svojih prihrankor,.i5 
Dedni upravidenci, ki so imeli dedne deleZe zapisane ali izgovorjene pred l. svetoyno voi­
no, med njo in takoj po njej, so iih imeli zapisane v zlatih kronah. Ob izpladilu <jedisdine. po zanrenjavi kron zadina4e, so bili zato zelo oikodovani. Tako nam postanejasno, zakai prevzemniki kmetij ob zapisu dednih deleiev v kronah, ki so bile v veljavi po 1. svetovni 
vojni, niso imeli pomislekov. Razvrednotenje denar'f a je re5ilo dolga tudi nekatere itajer­
ske kmete. saj so bile nekatere kmetije zaradi dolga pred prodajo.a6 Na drugi strani so bili 
posarnezniki tudi skoraj ob vse priluanke. 
V prvih letih obstoja iugoslovanske drZave je v gospodarskem pogledu prillo do kratko­trajne konjunkture. Pomanikanie f.ita. moke jn mesa v zahodnih dri.avahje tem produktom dvigalo ceno. Vendar so zahodne drZave izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov plade­vale z uvozom draL.iih industrijskih izdelkov. Krretje pa tudi ob prodaji pridelkov niso do­segali baznih cen. saj so bili ob slabi organiziranosti trga odvisni od verige posrednikov.a, 
Dobrih pet let po ustanovitvi jugoslovanske drZave so kmetje Ze dutili hudo clraginjo. V letu 1923 zasledimo v zemljiSkih knjigah Stajerskih posestnikov Ze prve intabulacije (vkniiZbe) dolgov.a8 
44Mag Janko Slavid (1933), dr. vet. medicine. Ljurorner. UZiSka 33. 
45 Larko Lazarevid. navedeno delo, stran 37, 38. 
46 Okrajno sodi5de Ljuromer. ZemljiSka knjiga, Urb. St. 6l l, stran 463. 
47 Larko LazareviL navedeno delo, sffan 32. 
48 Okrajno sodi5de Ljutomer. ZemljiSka knjiga za K.O. Cven, St. l, 2. 
V denarnih zavodih so kmetje pospeieno dvigali svoie pdhranke in v vedno vedjem Stevi­lu prosili za nova posojila; to je veljalo tudi za dotlej dobro situirane kmete.ae K vediernu zadolZevanju so prispevale slabe letine. ki so bile posledice todc in sLrSe. ki sta pusto5ili v letih 1921 in1922.so 
V obdobju med svetovnima r.,oinama so ponekod na Stajerskem ponovno zaZivele Ze prect l. svetovno vojno ustanovliene posojilnice. Clavna dejavnost hranilnic, ki so jih ustanovili krnetje..ie bilo poslovanje s hranilnimi vlogami in krediti pa tudi pomod kmetom pri pro­daji kmetijskih pridelkov in omogodanie skupnega nakupa krnetiiskih potrebSdin.5r Naglo drvedo draginjo je pospe5ila r.,elika podraZitev industriiskih surovin in orodi-j ter stroiev. prav tako povi5anje carine. 'lako se je kovano Lelezo za pluge, brane in vozove podraZilo desetkrat. kmetijskzr orodia pa od dva- do petkrat. Na poljedelske stroie, kot so mlatilnice. 
sejalnice" ..trjerii", rnlekarski stroji, so uvedli carino.sr Na drugi strani so padle cene Zivine; tako so za vole" ki so bili leto poprei 5e po 15 dinarjev za kilogram Zive teZe. leta 1925 dobili le 5e l0 dinarjev.5s 
Velekapital je zn:re-Zo bank na eni strani kmetijskim pridelkom dolodal nizke cene in s tert dvigal vrednost denarne valute. na drugi strani pa.ie s stopnjevanjem vrednosti dinarja od­bijal tu.ie kupce kmetijskih proizvodov, saj so bili zarrje z draLjo valuto tudi pridelki dralji. 
S tem iezaptralizvazni trg in prodajo onrejil le na notranie trZiSde, kiie ob dejanski de­valvaciji kmetiiskih pridelkov zaradi nizkih cen vse bolj posta.ialo nidno. S potezoie kme­ta silil v vedno nova zadolZevanja, zaradr desar so kmedko orientirane politidne stranke ustanavljale kn-redke zadruLne posojilnice. hkrati pa tudi kmedke kupoprodajne zadruge.sa 
49 (Nepodpisano), Kmetski stan in draginja, Slovenski gospodar, Stevilka 31. Maribor.3l.-iulija l92tl, stran 
1. 
-50 Slovenski gospodar. na navedenetn nlestu. 
5l Anton Ratiznojnik, Flranilnice na ljutonrerskem obmodiu, Banini5tvo in hranilni3tvo v Pomurju, Murska 
Sobota, 1993, stran 4l . 
52 (Nepodpisano),2 rastodim dinarjem padajo cene kmetijskih proizvodov, Slovenski gospodar, Stevilka 31. Maribor, 16. julija 1925, stran l. 
53 (Nepo<lpisano), Zivinske cene. Slovenski gospodar, Stevilka 32, Maribor, 3l . juli-ia 1924, stran 7. 
54 (Nepodpisano), V boj proti velekapitalizmu, Slovenski gospodar, Stevilka 3, Maribor, 19. januarja 1922. 
-.;'7ie breme so kmetu pomenila vsako leto strmo stopnjujoda se davdna bremena. Leta "--: u-eotavljamo kar petkratno. dve leti poprej pa Stirikratno poviSanje zemlji5kega dav­
',." Ta das so bremenili slovenskega kmeta enoodstotni poslovni davek. zemlji5ki clavek :-. o sebno-dohodninski davek. 56 
l.-brSen ciel gospodarske krize, ki so jo slovenski kmetie dutili v dvajsetih Ietih 20. stole­
-.eso. sadje in vino. Radikalen korak avstrijske drZave so dutili zlasti Stajerski kmetje. ki :, Ceio stoletje s hrano in z vinom preskrbovali zlasti mesto Gradec. predvsem z vinom :: celotno T.gomjo Stajersko.t' fa nekajstoletna trgovska vez je bila naceloma odpravfie­:-i 2e po slabem letu obstoja.iugoslovanske drZave z razglasom Oddelka za trgovino in brt deZelne vlade za Sloveniio, s katerim so uvedli izvozna dovoljenje. To dovolenje 'e izdajala Centralna uprava za rzvozm promet s sedeZem v Beogradu. 'fako je bil modno :rizadet zlastrizvoz vina. ker je trajalo cele mesece, da je iz Beograda priSlo dovoljenje. To je prineslo katastrotalne posledice, tudi za kasneje, ko sta drLavi Ze sprejeli izvozno­-,rvozne olajSave. Kupci, ki so namred poprej kupovali pri slovenskih Stajerskih kmetih, so 
.e r dasu ovir. postavljenih z jugoslovanske strani, obrnili na madZarski in celo Stajerski :rg ter polagoma pretrgali stare trgovske vezi. Slednje tudi kasneje niso oZivele, detudi so :ile ovire odstranjene.58 
5-i (Nepodpisano). Nova neznosna vremena, Slovenski gospodar. Stevilka 28, Mariboq 28. ma ja I929, stran 
2. (Nepodpisano), Kanr tira sedanja vlada krneta s previsokimi davki, Slovenski gospodar, Stevilka 24, Maribor. 16. junija 1925, stran l. 
,<6 Slovenski gospodar, na zadnje navedenem ntestu. 
-i7(Nepodpisano), Avstrijska repLrblika proti naiemu kmetu, Slovenski gospodar, Stevilka 22. Maribor,29. maja 1924, stran I . 
58 Robert Ko5ar, lzvor na5ih vin, Slovenski gospodar, Stevilka 28, Maribor, t 0. juniia 1924, stran 2. (Nepod­pisano), Vinogradni5tvo, Slovenski gospodal Stevilka 20. Maribor. I 8. junija 1923, stran 4. 
Na veliko negodovanie so med kmeti naleteli novi drZar.ni predpisi. ki so urejevali izvaz kmetilskih pridelkov in so povzrodali tihotapljenje ..Smirglaje". \/es cas med svetovnima voinama so na Mursko polje prihajali prek Prekmurja iz I\4adZarske pretihotapljeni tobak. vZigalniki, vZigalice, tor"ej blago, nad katerim je imela driava posebno kontrolo, monopol. Nekaj let po 1. svetovni vojni so tihotapili tudi kmcti-jske pridelke in se tako ognili drZavni omeiitvi ir,voza.5e Se ved Skode so povzrodili preprodajalci, vpleteni v verigo trgovanja. tako imenovani veriZniki.60 
Po nekaj letih obstoia nove jugoslovanske drZave ni bilo raz-od,arunje slovenskih kmetov nic manjSe kot razodarania ob koncu 1. svetovne voine nad Avstro-Ogrsko. 
Sklepi 
V letih 1. svetovne vojne so se na vzhodno5tajersko kmedko prebivalstvo zgrnila bremeira obvezne oddaje knretijskih pridelkol. kot so: seno. ntast. Zito, oves,.jedmen in koruza. Prav takcr je oblast izvajala rekvizicijo Livine. V takih kriznih razmerah je zato vzniknila drna trgovina s sosedqjo Ogrsko. 
Slclvensko prebivalstvo ie od na novo nastale jugoslovanske drZave zelo veliko pridako­vailo. Toda podraZitve zlasti industrijskih izdelkov so Ze takoj v prvih letih obstoia nove drLave spodnesle visoke upe. Toda vzpostavitev meje zAvstrijo in s tem prekinitev s tra­dicionalnirn trZi5dem v smeri Gradca in Gornje Avstrije je botrovala gospodarskemu ve­getiranju. Krizci ie stopnjeval uvoz ameri5kega :zrtav zahodnoevropske drZave. Posledica je bila znana gospodarskakriza, zlasti v zadetku tridesetih let 20. stoletja, ki je posledidno prinesla masovno zadollitev slovenskih krnetov. Njeno gonobedo mod naj bi blaZila tako imenovana >rkmedka za5dita<, se pravi delni odpis dolgor,. kar so uveljavili leta 1936. 
Pravo terapijo za obnovo jugoslovanskega gospodarstva je pomenilo odprtje nem5kega trZiSca. se pravi vkljuditev drZave v nernSki gospodarski prostor. 
Kljuine besede 
Zemlj iika odveza. go spodarsk i r azv oi, VzlT odna Staj erska, pol oZaj kmeta. 
59 Branko Puconia (1906-1988). krnet, Cven 30. (Nepodpisano), Iz Prlekije, Kmetijski list, Steviika 2, Ljubljana, 12. januarja 1922, slran 3. 
60 (Nepodpisano). Nagradimo polfedelca, Kmetijski list, Stevilka 36,Ijubljana,2. septembra 1920. stran 3. 
Povzetek 
Leto l81B.ie prineslo zemljiYko advezo in s tem moinost, da je kmu postal lastnik zemlje. Priictkovati je bilo skokovit napredekv gospodar"skem razvoju, vendar se kmetje v nottilt razmerah niso znaili, kajti z lastnimi proizvajalnimi silami niso bili vajeni razpolagati. L\ednost l*netovega dela.ie v iestdesetih letih 19. stoletja zmanjiala ie liberalna oblast, s tem ko ^ie liberalizirala uvoz. Tbmu je sledilo le obdob.ie draib hneikih gospodarstev, ki ie doseglo viiekv sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stole$a. Gospotlarsko situacijo .ie izboliiala iele konservativna Taffejeva ,-lada, s iimer se je tudi za slovensko Smiersko 
:qiela konjunkturna doba. Prva svelovna vojnaje ial ves razvoi ponovna ustavila. 
311(497,12Hum pri OrmoZu)'o 1884I 1931" Dr. Ivan RIHTARId' 
Demografska oznaka Huma v iasu Janka Le5nidarja (1884-1931) 
V prispevku je prikazana demogra/)ska zgodovina Huna in hum.ske obiine v ktsu od 1770. do l93l.leta. Prikazano ie itevilo lludi, njihova delitev po spolu, veri in.jezikovnih odloiitvah y iestih popisih prebivalslva na Hurnu, v iestih vaseh, ki so sestavljale Obiino Hum (Frankovci, Hum, Loperiice, Pavlovci, Puienci in Zgornji Salovci) in njeno posestno strukturo v letu tragiine smrti ,lanka Leiniiaria (193 I ). 
V letu 1870 je bil Hum krajevna obeina, v nem5kem ieziku imenovana Kulmberg, s 95 hi5arni ter 484 prebivalci; od teh je bllo 273 Zensk rn211 mo5kih. Kraj oz. obdina je spadal v sodni okraj OnnoZ (nem5ko Friedau) ter v okrajno glavarstvo Ptuj (nemsko Pettau).2 Stevilo prebivalcev na Humu je bilo v letu 1770 le 335 in.ie nato leta 1846 doseglo Ze 477 du3.3 
Popis prebivalstva v letu 1880 narn pokaZe natandnejSo podobo kraia in obdine. 
Hum je oznaden kot vas (Dorf in obdina, ki ie imela osnovno 5olo, ustanovljeno 1788. 
leta.a 
Obdino Hum so sestavljali Stirje deli: Veiiki Hum s cerkvijo Sv. Janeza. Srednji Hum, 
Kardovina (Kartschovina) in Pod Hum. 
Skupai je bilo v omenjenih Stirih delih 9T hti (44+24+1 8+1 1). V Obdini Hum je bilo 472 
prebivalcev (205 mo5klh in 267 Zensk) oz. po posameznih delih je bilo: 221:98+123; 
1 A2:39+63 ; 9 4:43 + 5 7 in 5 5:25+3 0. 
Vsi prebivalci so bili katolidani in s slovenskim obdevalnim jezikom (Umganssprache).5 

i Dr. Ivan Rihtarid, predsednik Zgodovinskega dru5tva Gornja Radgona. Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona. 
2 Orls-Repeftoriem des Herzogthums Steiemark, Graz1872, str.98. 
3 Manfi"ed Sfiaka,Verwaltungsgrenzen und Bevrjlkerungsenfwicklung in der Steiermark 1770-1850, Graz 1 978, str. 23 5 (leta 1'7 82: 3 62, leta I 8 1 0: 464 in leta 181 2: 446 ). 
4 http://www.siranet.si/detail.aspx?lD:59 I 87 (v nadalievanju: ZAP). 
5 Special Ofis-Repertorien, IV. Steiernark, Wien 1883, str. i86. 
Popis prebivalstva v ietu 1890ie 5e natandnej3i, sai nam pove, da je bila velikost krajaoz. 
obdine 3.85 km,z imel je osnovno 5olo, ki je bila leta I 885 raz5irjena v dvorazrednico.6 in 
cerker,. Kraj oz. obdino je sestavljalo pet delov, in sicer: Sv. Janez na Elurnu, Kardovina. 
Veliki Hum. Srednji Hum in Pod l{um. Prvi Stirje deli so uradno prlkazani l<ot vasi, zadryi 
pa kot )posamezne hiSe>. 
Skupai so bile 103 hiSe (15+25+22+18+23). Prebivalci pa so bili 503 (227 moSkih in276 
Zensk) oz. po delih: 51:21+30; 121:52+59:157:73+84;72:28+44 in 102:53+49. 
Vseh 508 prebivalcev je bilo katolidanov in od tega jih je bilo po slovenskem obievalnem 
ieziku 488.? 

Popis v letu 1900 je 5e natandnejSi, predvsem pri prikazu posestne strukture; od 385 ha 
zeniljiSca v k.o. Hum oz. v kraju in obdini ie bilo 374 ha >davku podvrZenega zen-rljiSda<. 
in sicer: njive (93 ha), travniki (87 ha), gozdovi (86 ha), vinogradi (80 ha), painiki (17 ha) 

in vrlovi (11 ha). Na teh povr5inah je iz popisa razvidno naslednje sranie Zivine: 479 svinj, 
257 govedi in I 8 koniev, a nid ovac. 
Kraj je sestavljaio pet enot: Srednji Hurn. Veiiki Hum, Sv. .lanez na Humu s podruZnidno 
cerkviio in <ljudsko Solo>. Krdovina in Podhum. V 101 hi5i je Zivelo 516 prebivalcev (235 
ino5kih in281 Zensk), vsi so bili katolidani, po slovenskem obdevalnem jeziku pa jih.je 
bilo 498 (za 18 oseb manjka opr"edelitev). 

Po posameznih delih kraja je bilo Stevilo hiS in prebivalstva naslednje: Srednji Hum ( 16 hi5 
-56 oseb).Veliki Hum (23 hiS -148 oseb), Sv. Janez na Humu ( 13 his -51 oseb). Krdovina (25 hiS -127 oseb) in Podhum (24 hiS -134 oseb).8 
Zadryi popis v ar,'stro-ogrski monalhiji. leta 1910, je bil rnanj natanden od prejSnjega, saj je 
bilo celo manj podatkov oz. rubrik kot v popisu iz 1880. in 1890. leta. 
Na [{umu je v 105 hi5ah Zivelo 484 liudi (32 oseb manj kot pred desetimi leti) oz. 221 

nroikih in263 Zensk. Vsi plebivalci so se izrekli za katolidan e,466 s slovensl<irn obdevalnim jezikom, bilo pa je ob popisu prisotnih tudi 5e >18 inozerncev>, najverjetneje iz sosednje ogrske polovice oz. s I-{rva5ke. 
6 ZAP (glej op. 3). 
7 Special Ofis-Repertorium von Steiemrark, Wien 1893, str. 268 (manjka 20 oseb pri obievalnem jeziku) 
8 Leksikon obiin, kraliestev in deZel, zastopanih v drZavnern zboru, IV. Stajersko. Dunaj 1904, str.227. 
Popis je omenil. 5e vedno. podruZnidno cerkev sv. Janeza na Humu, trirazredno ljudsko Solo in ob njej >meteorolo5ko postajo na nadmorski vi5ini 302 metror,> ter po5tni dostavni okraj OnnoZ in bliZnjo Zelezni5ko postajo v OrmoZu.e Zadnji popis iz na5ega prrkaza je izleta 1931 (popis 31.3.1931); Hum je spadal v Obdino Hum. katere sedeZ je bil v Pu5encih, deprav je po Stevilu prebivalcev izstopal prav kraj ilum. Obdina je bila sestavljena iz naslednjih krajev: lrrankovci. [{um, Loperiice, Pavlovci. Pusenci in Zgomii Salovci. 
Prebivalcev je bilo 1728,in sicer: Frankovci244, Hum 530, Loper5ice 261, Pavlovci 189, 
PuSenci 244 inZ.gorrtli Salovci 260. 
Kraj [-{um so sestavljali naslednji deli: Krdovina, Podhum. Srednji FIum. Sv. Janez na 

Humu in Veliki Hum. Kraj je imel omenjenih 530 prebivalcev.l 13 hiS, 80 posestnikov, 33 
kodarjev iri 20 najemnikov. 
V krajuje bila osnovna Sola, kot Stirirazrednica izleta1927,leta 1929 imenovana >DrZavna 
osnovna Sola l-lum pri OrmoZu>. 

V kraju so delovali: gasilsko dru5tvo, javna knjiZnica, gospodarska nadaljevalna Sola in 
PodruZnica .Tadranske straZe. Od skupne povrSine 2058 ha je bilo v obdini le 25 ha vinogradov oz. 7.2o/o. Prevladovale pa so njive in vrtovi (897 ha) ter gozdovi (480 ha), manj pa je bilo travnikov in pa5nikov 
(445 lra) in ostalih kategori-j zemlje (221 ha). V obdini je bilo kar 180 debeljih panjev, od tega jih je bilo na Hutnu 50.10 
Iztega okolia je prihajal Janko Le5nidar, in tako kot sem ga prikazal, je >izgledal< Hum v dasu njegove tragidne smrti 1931. leta, ko Se ni dopolnil niti 50 let. 
Kljuine besede 
Popisi prebivalstva. obdina, posestna struktura. stanje Zivine. cerkev, Sola. jezik okolja. 
9 Specialni krajevnirepertorij avstrilskih deZel,IV. Stajersko, Dunaj 1918, str. 120. 10 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 503. 
Viri, literatura 
-	Krajevni leksikon l)ravske banovine, Ljubliana 1937. 
-	Leksikon obdin, kraljestev in deZel" zastopanih v drZavnem zboru, IV. Stajersko, Dunaj 1904. 
-	Manfred Straka: Verwaltungsgrenzen und Bevolkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850, Graz 1978. 
-	Orts-Repertorium des Ilerzogthums Steierrnark. Graz 1872. 
-	
Special Orts-Reperlorium. IV.. Steiennark. Wien 1883. 

-	
Special Orts-Reperlorium von Steiennark, Wien. 1893. 


-	Specialni kraievni repertorij avstrijskih deZel. IV.Stajersko" Dunaj" 1918. 
Spletni vir 
-http :llwww. si raqnet. si/detail. aspx ?ID:5 9 1 8 7. 
Povzetek 
Hunl ,* nem.i[ini imenottun Kulmherg, je v ie,stih popisih prebivalcev t, obdobju ocl 1770 do l93l prikuzan kol krqj ss1;oiimi seslavnimi deli (Veliki FIum s cerkvijo sr,.,luneza, Srednji Hum, KrcYovina in Podhum) ler ludi kot Obiina Hum s kraji Frankovci, Hum, Loperiice, 
Pavlovci, Puienci in Zgornji Salovci. 9et,ilo hii na Htmu.je ostajalo v predstatlienent ia^yu skora.jtla enoko. ott 97 t, letu 1880 do I I 3 v letu I 93 l. Prebivalst,-oie nihalo od 477 v letu I 870 do 5 I 6 v letu I 900, ultadlo na 181v letu l9t 0 ter doseglo svof viiek (5 30) v letu I g3I . Zenske so pret latlot;ale. absolutno za dobrih 10 oseb pri tt.takent itetju. l,toiki so pred^:'tctvljali okoli 15% in ienske 55(% prebivalstva. Opredelitev po veri je bila popolnomu \) korist kutoliike vere. Prebivslstvo se .je ob popisih opredeliet,ctlo tutli o .fe:iku, ki trta ga je uradnu statis/ika o:naievula kot jezik okolia (ss(/mgangssprache<) in ga ^smerno v tem rurarlnem okolju iteti kot materin.;fezik oz. sloveniiino, ki je hila skaraida 100%. Poseslna slrt.tklura v krriu in hwnski obiini.je bila zelo pestra in so jo sestavljale naslednje kategoriie: njive in vrtovi, gozdovi. travniki in painiki, ,-inogradi in o,stalo. Ilaiiani ^sct gojili ,svinje, govejo iittino, kokoSi in le malo koniev (le 2,5% v letu 1900).V ob{ini .je hilo zelo ran,ilo iebelar.ytvo (180 panjett v lettt I 931 ). Hum^;ki hrib ie krasilu cerkev ,cv. Janeza ^s iolo. delovali so ,{e gusilc:i, .javnu knjiinica, g o sp o dar s ka na dalj e t, a I n a i o I a in p a tlruin i c a,/adr an s ke tr ai e.
^y 
908(497 .l2Hum pri OrmoZu) Maru5a KORPIC LESJAK' 
Hum pri Ormoiu -vir navdiha 
' 
: 
l 
I
CERKVICA VRH GORE, 
I 
CERKVICA BELA, 
VSAK DAN POZDRAVLJA TE 
DUSA VESELA ..., 
V prispevku je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Huma, katerega pomemben del v vseh pogledih sta trtq in vino, ki sta zaznatnovala tamkajinje ljudi in kulturo. Vinogra­dniiki znaiaj tega obmoija se kaZe ie ob pogledu nanj. Ohranjene so skorc$ neverjetne zgodbe o trudu, zagnanosti in dobri volji Humianov, da bi se stari obiicrji in vse ljudsko za vedno ohranilo. Ceprav je Hum pri Ormoiu mctjhna vas, je tukaj marsikaj vredno ogle­
da. 
>Beseda Hum je nastala v narednem razvojuizxtlmu,kar je dalo knjiZni slovenSdini h6lm lgrrtl. MnoZinsko prebivalsko ime (etnonim) k temu Xr,lml'ane /prebivalci holma/ je dalo krajevno ime Hfmlje. V starih zapisih se kraj ornenja leta 1320 Chulm, 1429 Chulben, od tod tudi krajevno ime in priimek Humar.<3 
Hum pri OrmoZu je razToienavinogradni5ka vas z grudastim jedrom vrh grida na nadmor­ski vi$ini 230 m do 303 m.a Na vznoiju so njive, na pobodjih se razprostirajo travniki, vi5je pa vinogradi. Va5ko naselje Hum se razprostira po vrhih slenten, vtkan je v splet vinogra­dov, polj in listnatih gozdov. HiSe in vinske kleti so nanizane tik ob cesti, Stevilne hi5e pa se danes razprostirajo tudi na pobodju invznaLjuhumskega grida. Z grr(evnatega Huma se 
1 MaruSa Korpii Lesjak, dijakinja Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva 15, 2250 Ptui. 
2 Pisatelj, urednik Ljubljanskega zvona in de2elni iolsliinadzomik Fran Levc, je leta 1863 napisal pesem Cerx,\icu. 
3 Snoj, Marko (2009). Etimoloiki slovar slovenskih zemljepisnih imen. ZaloZba Modrijan. 
4 Vodnik po naravni in kultumi dedi5iini obdine OrmoZ, str' 47. 
100 
odpirajo predudoviti pogledi na ravninski panonski svet ter po okoli5kih vinorodnih gridih Slovenskih goric in 3e dalje vse do Savinjskih A1p in avstrijskih I{um prvid zasledi­
-uora. mo v pisnih virih leta 1322."'Leta 1542 je imela tukai orrno5ka glaidina 37 sogornikov,{, leta 1890 pa je vas Stela 103 hiSe s 503 prebivalci.T 
Obrnodie Huma imenujemo tudi kraljestvo goric. Gorice. vinska tr1a, predvsem pa pesmi klopotcer,, ki so Ze v preteklosti odrnevale po teh krajih. 'lb je poudarjalo pomen naravne in kulturne dedi5dine tega obmodja. Na Ilumu se sredamo'zizTemniLni naravnimi lepotami in bogato etnoloSko ter kulturno-zgodovinsko dediSdino. 'Ib obmodje se 5e danes razprostira pred nami v skoraj prvobitni podobi. ki se od prve polovice 20. stoleda do dana5njih dni ni bistveno spremenila. Hum je danes priljubliena izletni5ka todka z razgledom po Dravskem polju in MedZimurju. Skozi stoletja so sicer Hurndani tukaj puSdali svoje sledove ter podo­bo pokrajine spreminiali v dobrem in slabem. Vendar so jo skozi stoletje s svojinr delom tudi ohraniali" oplemenitili, hkrati pa si tudi vzeli das. da so tej pokrajini, naravi clodali kai svojega. Tukaj sta ohranjeni bogata tradicila in etnolo5ka dedi5dina. Vse do danes se je ohranila tradicionalna podoba kajine. Ohranjenih je precej starih obidajev in posebnosti. ki zaznamujeio Hum in njegove prebivaice. Hum.ie kraj, ki ni obdan le z lepoto narave. temved tudi z zakladi zemlie in s starimi izrodili. Tukai so Ziveli in Zivijo nadarjeni. poSte­ni, neposredni, potrpeZliivi in skromni ljudje. So gostoljubni in polni vedrine. Ponosni so bili in so 5e. da so Humdani. llb je v njihovi krvi. tukai so njihove korenine. Zivlienieiih je nenehno bogatilo, pri iemer ie nanie irnela velik vpliv rodna pokra.iina. Se danes je [{um edinstven zaradi precudovitega razgleda, starih hi5, tradicije, modne pozitivne energije. 
Hrirndani 5e danes nosiio v sebi veliko optimizma in samozavesti. 
Okrog leta 1900 so Hum domadini irnenovali lIoln-r.S Po juZnih pobodjih je pokrit z vino­
gradi, kar.ie bil razlog, da so se Ze v prvi polovici 20. stol. Humdani ukvarjali z vinogra­dni5tvom in s poljedelstvom.e PreZivliali so se 5e s prodajo poliskih pridelkov, Zivine, sira in surovega masla. jabolk in vina. 
5 OrmoZ in okolica. Vodnik. str. 58. 
6 Sogomik: vinogradniSki podloZnik. 
7 Ormoi in okoiica. Vodnik, str. 58. 
8 OnnoZ in okolica. Vodnik. str. 56. 
9 Krajevni leksikon Dravske banovine. str. 503. 
l'lum je bil poraSden z obseZnim listnatim gozdom gabra, hrasta. br-rkve in jelSe ter borov­cev. Lastnica teh gozdovie bila ormoBka graSdina.ri' 
Na Humu se ie ohranila zelo bogata dedi5dina Seg iri obidajev. ki so irneli pomembno mesto v Zivljeniu tuka.iSnjih liudi. Domacini so vseskozi ohranjali samo njim lastno in znadilno duhovno kulturo. ki kaZe na preprost zna(aj tukaj5niih prle5kih liudi -v prepro­stih stavkih so povedali tisto. demur vdasih pravimo >zdrava kmedka llamet( ali >liudska modrost<. Predvsem navade in obidaii. povezani z ljudskirn verovanjem: verovanje v moc velikonodnega presmeca, verovanje v zdravilno mod blagoslovljene vode (saj.ie voda vir Zir,ljenja), so hile na llumu modno zakoreninjene med ljudmi. 'ludi tradicionalne delovne Sege (ob trganju grozdja,lidkanju...) in letne koledarske Sege so na Humu Se danes opazne. 2e rz tradrcije je znana humska posebnost slovesnost ivanjske nedelje 24. .iunija. ki io Ze od nekdaj slovesno obhajaio ob prazniku roistva Janeza Krstnika. Vsako leto je v nedeljo. ki je najbliZje omenjenemu prazniku. Zegnanje. I'a dan so se Ze v pleteklosti. zlasti ob lepem vremenu. na Hum zgrinjale mnoZice od blizu in daled. da bi ob kresu pocastili roj­strro Janeza Krstnika. Pritrkavanje humskih zvonov ie bilo nekod Ze pred slor.esno ma5o povezano z delom v kamnolomu. I)anes pa.ie ta dan priloZnost za prijateliska sredania. Nekaj posebnega pa je telovska procesi.ia, ki se po maSi vije med sadovnjaki in vinogradi ob petju cerkvenih pevcev in sprevodu mlajSih in starejSih. Zahvali zabozjo navzodnost in dobrotljivost se pridn-rZuje tudi pro5nja za blagoslov poli in vinogradov ter za varstvo v ZiviienjLr. Veselo druZenje in domaca pesem nato v mnogih domadijah in kleteh odmevata 5e dolgo v nedeljsko popoldne. 
Sestavni del vsakdaniega in praznidnega Zivljerrja Humdanov pa so bile tudi liudske pe­smi, glasba in glasbila. Razlidne pesmi so zrneraj spremljale tukajSnje liudi Ze od otro5tva. Stevilne hulnske pesmi 5e danes odsevajo resnidnost Zivljenja. rniselni in dustveni svet tukajSnjih lludi, njihovo razmerje do okolja, druZine, navezanost na hi5o in zemljo, versko Zivljenie. Ohranilo se je nekaj Saliivih pesmi o Humu. v katerih I{urndani prepeva.io in se nordujeio tudi iz sebe. Kljub temlr pa je iz njih razbrati pripadnost domadi zemlji in vasi. npr. pesmi )FUMI SAMI KAMENARI< (ohranjeno je besedilo ob pritrkavanju humskih zvonov na ivanjsko nedeljo), )[.IL]MSKA< in >PRAV LEPA JE STEZICA VGLAJENA(. Dedi5dino ljudskih pesrni ohranja danes Prosvetno dru3tvo .lanez listeniak, Hum pri Or­moZu, ki je bilo ustanovlieno Ze leta 1951.1r 
l0 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. -s03. 
1l Furni pa vzimi roZe cvetejo, str.S. 
. 
t; &i si
it 
r 
:: 
-
.:: letih so dlani vedinoma skrbeli za organiziranje kulturnih prireditev v kraju. Prire­
:tr krajcvne in obdinske proslave. Stevilne dramske igre. v katcrih so sodelovali igralci 
.eh gcueracii... V tem dasu je bila na Humu podruZnidna Sola, ki je delovala do leta 
;88. Pod mentorstvom Mimice PiSek so nastale Stevilne gledaliSke predstave. Posel"rnost 
-, predstavliali priljubljeni >Veseli vederi< z dornadim ansamblom F'randeka Zibrata in s :.'r ko Mimico Veldin. v katerih so nastopali skoraj vsi dlani dru5tva. V tem dasu.ie delo­
.il tr-rdi Solski pevski zbor. tz katerega je nastala odrasla pevska skupina. I)ru5tvo je pod ,dstvont Tonike Dedko prirejalo tudi plesne tedaje. elani clru5tva so zadeli prikazovati 
-,.'r.ilne stare lj udske obiiaje. Sege in opravila. npr. koline, dela v goricah, s poudarkom na :atr,i. napitnicah in pesn-ri o vinu. Obujali so ienitovanjske obidaje >-uostiivaja<" pride­
'r anje in obclelavo lanu. >desanja< perja. odhode f-antov k vojakorn ter obujali spomine z otroStva. Skupina ljudskih pevcev v okviru PD >Janez listenjak< llum. ki se ukr.aria z :rirtnim zbiranjem. ohranjanjem in oZivljanjern liudskih pesmi s te-9a obmodja, deluje od :ttt 1976. 
V prvem letu delovanja je skupino vodila Mimica PiSek, ki je bila SirSi ormoiki kulturni 'rvnosti znana kot dolgoletna predsednica ZKPO OrmoZ. Po njeni srnfii je bilo leta 1997 :rentorsko delo zaupano dolgoletni sodelavki, tainici dru5tva Ani Ratek. Ta je prevzela r trdenje skupine. raziskovanje ljudskih pesmi. Seg in obidajev. Dru5tvo se je usmerilo v .rktivno zbiranje ljudskih pesmi. besedil. napevov in nastopa na revijah ljudskih pevcev po ,-lomaii obdini. okoli5kih krajih in drugod po Sloveniji. Kvaliteta in redno delo sta skupino pripeljali do nastopa na drZavnem sr:edanju ljudskih pevcev. Stevilni nastopi so privedli skupino tudi na snemanie radijskih odda.f o ljudskih pesmih na radijskih postajah Ormoi, Ptu.i in Radiu Mari. ilani skupine so se zadeli ukvarjati tudi s cvedarstvom . to je zrazisko­
r aniem in izdelovanietn roZ rzpaptr,ia. ki ie del tradicije kraja. Nekod so bili vsi prostori, v katerih so se odvijali pornembnejii dogodki. okraSeni s cvedem izpaptr.ja"pa najsi.ie 5lo za cerkvene praznike ali pa za druge pornembnejSe dogodke, ki spremlla.f o dloveka od rojstva. poroke do smrti. Pri ohranjar-rju tega izrodila 5e posebej izstopa mentorica druitva Ana Ratek, ki se .ie te spretnosti naudiia od mame Slavice Novak, dodatna znat4a pa je dobila 5e pri Otiliii Kolarid. Katarini Ivanu5a, NeZi Zlatnik, Pavli Ged, Milici Zemlilt, in Antoniji Zorlan. Te zna.io izdelovati posebej znadilne role zato obrnod.ie. 
Prvo delavnico je Ana Ratek vodila na povabilo Alenke Salamun leta 1 995 na Osnovni Soli OrmoZ. 2e leta 1996 paje, v sodelovanju z AndragoSkim centrom v Ljubljani, sodelovala na sejmu vseZivljenjskega uienja na Gospodarskem razstavi3du v Ljubljani. Z raziskova­njem Seg, povezanih s to zvrstjo ljudske umetnosti, je uspela zbrali zanimivo. vedjo zbirko 
papirnatih roZ. ki jih je s pomodjo dlanic druStva predstavljala na Stevilnih delavnicah in razstavah. Njihovi aranlmaji iz papirnatih roZ so krasili prizori5da kulturnih dogodkov s podrodja ljudskega petja, nastopov in revij fblklornih skupin. Ob izdelovanju ro2 zbrcajo tudi besedila ljudskih pesmi s Huma in okolice. organizirajo delavnice izdelovanja starih igra(, rz naravnih materialov (vuge, ftikece, pupe, obladenje gumbor,), delavnice pletenja iz naravnih materialov (zeli5d. klasja, zimzelena). delavnice prikazovanja trebljenja bud. obujajo obidaj Zelenega Juri.ja. organizirajo razstave bud in plikazujejo obiiaie ob vseh praznikih: oblikujejo izdelke iz koruznega lidja, spletajo vence iz zimzelena, s katerimi okrasijo cerkve in kapele ob cerkvenih praznikih. 
Eden vedjih projektov je bilo leta 20A2 sodelovanje s Pokraiinskim muzejem Ptuj, Eno­tcr OrmoZ pri pripravi razstave >Cvedarstvo<< oz. dedi5dina izdelovanja papirnatih roL na ormoSkem obmodju. ilanice dru3tva so dobile zatzdelovanjercLizpapirjatudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije >Izdelek domade obrti<. 
elani druStva se zaveda.io. da je naia ljudska pesem kulturna dediSdina. ki io moramo ohranjati in negovati. Povezana je s Segami vsakdanjega in praznidnega Zivl-jenja tukaj-Snjega prebivalstva. Ljudska pesem je pesem naSega podeZelja. Prehajala je iz roda v rod, od pevke clo pevke, je pesem vsakdanjosti in praznidnih dni. elani clru5tva so zbrane pesmi izdali v pesmarici in na zgo5denki >>Fttmi pa tildi t,zimi roie cveleio<<. 
Bogata je bila tudi dediSdina tukajSnjih ljudskih glasbil. Saljiv va5ki grb Huma so bile gosli kor najpogostej5e ljudsko godalo.lr Dokaz. da so gosli na Humu kaj veljale, je bil ta, da je imel Hum pristne domade muzikante in posebneZe. 
12 O ljudskih grbih in (e kaj, str. 99. 
IVAN.ISKA NEDELJA 

Ivanjska nedelja 
gre skozi naselja. 
Belina domov, sence, cvetorri. veseli glasovi pevcev, zvonov. 
Ivanjska nedelja 
gre skozi naselja. 
eez polja, gorice, 
lahkotnih nog, 
do cerkve in zidanice 
in stojnice vsenaokrog. 

Ivanjska nedelja 
gre skozi naselja. 
L6ctova srca. medica, ko deca smo vsi: ruziarjenalica, blestede odi. 
Ivanjska nedelja gre skozi naselja 
in naSo mladost. 
Stanko JaneZid I Goricel 
Ob koncu velja dodati, da so pridne roke Humdanov in tukajinje dobre naravne danosti ustvarile ugodne razmere za etnolo5ko privladnost tega obmodja. prebivalcev in njihovega Zivljenja. 
Kljuine besede 
Hum, obmodje, dedi5dina, gorice, vino, znamenitosti, pesmi. 

i i 
Yiri, literatura: 
-	Fumi pavzimi roZe cvetejo . Zbirka ljudskih pesmi s Huma in okolice, OrmoZ z}n. 
Franc Krnjak: O ljudskih grbih in 5e kaj ..., OrmoZ, 20T3. 
Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937. 
Marko Snoj: Etimolo5ki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Zalo\ba Modrijan. 

2009. 
-	OrmoZ in okolica,Vodnik,1990. 
Vodnik po naravni in kulturni dedi5dini obdine OrmoZ, 1998. 
OrmoZ;skozi stoletja II. KriZni5ke Zupnije VelikaNedelja, OnnoZ, Sredi5de ob Dra­
vi in MiklavZ do konca 18. stoletja, 1983. 
Povzetek 
Predstavljena je ,-as Hum, njegova zgodovina in etnoloika dediiiina, ki tudi obmoije do­loia in povezuje z vinarstvom. Predvsem vino je tisto, ki je oblikovalo identiteto tukajinjih ljudi in pokrajine. Srcvilne delovne iege in navade Humianov so povezane s tradicijo tega obmoija. Bogato dedi{iino ohranjajo ilani Prosvetnega druitva tJanez Trsteniak< Hum, ki so v izdelovanju roi iz papirja neprekosljivi umetniki. Ta aktitnost pa je le ena izmed mnogih, ki se jih v druih,u lotevajo. Prosvelno druitvo Janeza Trstenjaka ima na Humu ie dolgo tradicijo. Ustanovljeno je bilo pred 60-imi leti, va.nj pa so bili skozi vsa ta leta vkljuieni itevilni Humiani. pa tudi okoliiani. Pravzaprav ysi tisti, ki jim je vaika kultura pomenila zadovoljstvo. Tako se je v druinu pela, plesalo, igrclo, pripravljalo gledaliike igre in ie vei...Predvsem pa le danes skrbijo, da se ohranja bogata kulturna dediiiina 
tega obmoija. 
77 .047 (497.1 2Hum pri OrmoZu) 
Nevenka KORPIdl 9A8(497.12Hum pri Ormolu) 
Hum pri Ormolu na starih razglednicah 
L' prispevktt ut,lorica piie o zgodot,ini razglednic' in pred,;1u1,l.io razglednice l{uma in okoli­ce iz kctncu 19. ,stoletia inprt,e polovice 20. .tloletjct. Predstu,-liena.je ie urhitektru'na dedii­iina, ki odliino dopolnjuje sakralne in tlruge zgodo,-insko pomembne zgradbe ontcnienegu 
vinorodnegrt obruoiia. 
Nekaj podatkov iz zgodovine razglednic r 
Prve razgleclnice so se pojavile v Nemdi-ii in se od tarn raz5iriie v Sr,ico in Avstrijo. Do na­stanka razglednice je priSlo preho ruzvoja dopisnice. Leta 1869 je dunaj ska po5tna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna. prof'esorja nacionalne ekonomije na voja5ki akademiii v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisnico na svetu. Imenovala se je >Korespon­denz-Carten. Na,sprednii slrani.je bil proslor za naslov ter znumko, ki ie bila od zaielka kur natisnienu, na zudnji strani pa je bil prostor zn sporoiilu. Dopisnica je tbiivela velik uspeh, sai so jo pt"vo leto natisnili v 3 rnilijonih i:vodot. Privlaina.ie bila tutli njenu cena, saj je znaSala2krqcarja. po5tnina paie takrat znalala 5 krajcariev. Prve dopisnice v Avs­tro-Ogrski so bile v nemskern ali rnadZarskem jeziku, kmalu pa so postale dvojezidne ali pa celo salno v deZelnem jeziku. Nekatere prve razglednice imajo vedjeziine napise. ki kaZejo na upo5tevanje jezikovne raznolikosti narodov v Avstro-Ogrski: >>Carte postale -Postkarte -Post Card -Cartolina postale _-Correspondenz-Kafie -Dopisr-rice -Levelezo-Lap -Karta Dopisnica -Korespondendni listek -Brietkaarl -Postkaart -Postkorl -Ot­
krytcre Pis'mo -Pocztou4< a<. l{ct naslovni slruni so 1lrtgoslo opomhe rNur fiir die Adressen uli ssSamo za nu,slov<. 
Prvi slovenskihizraz., ki se.je pojavil 1. 1871. je bil >listnica<. od leta 1873 pa se je prijel izraz>>doptsnica<. Slovenski kraji so dobili prve razglednice ob koncu 80. let 19. stoletja Vendar to 5e vedno ni bila razglednica. Predhodnico razglednic predstavljajo dopisnice. Prve razglednice v na5ih krajih so najprej imenovali dopisnice, rztaz"razglednica" pa je priSel v uporabo Sele v zadetku 20.stoleda. Prvotno so imele velikost 140 mm x 90 mm, 
I Nevenka Korpid, kustosinja etnologinja, Pokra-iinski muze.1 Ptuj OnnoZ, OE OnnoZ, Kolodvorska cesta 9,2270 OrmoZ. 
2Pozdrav izOnnola str. l-8. 
sredi 20. stoleda pa se je uveljavil v uporabi standardni lbrmat in velikost 150 mm x i 05 run. Prve razglednice so bile nalisnjene v majhnih nakladah. Pri izdelavi so najprej uporabljali tehniko litografije (kamnotiska) in nato fotografije. Najprej so na hrbrno stran dcrpisnice v levi zgornji kot natisnili tako imenovane razglede. ki so prikazovali podobo krajev ter drugih znamenitosti. OrmoZ jo je dobil ob koncu 19. stol. Podasi se je slikovni del dopisnice vedal, postopoma zajel vso hrbtno stran in razglednica je bila rojena. Slika postane prva stran, prostor za naslov pa zadnja. Na zadetku uveljavljanja razglednic je bil prostor za besedilo skrdcn. tako da je bilo vdasih dovolj prostora samo za podpis in je mar­sikdo pisal kar po sliki. ie je Zelel sporoditi 5e kaj ved. Sprva je veljalo po5iljanje dopisnic za nespodobno. predvsem zaradi moZnosti prebiranja zasebnega sporodila na njih. Barvne razglednice so se pojavile po lctu 1910. Sredi preteklega stoletja pa so pri tiskanju uvedli tudi Stiribarvni tisk, karie povezallo s pojavom barvne fcrtorazglednice. 
K nastanku razglednic so vplivali po5tne razmere." ruzvoj fotografskih in tiskarskih tehnik. boljSe prometne povezave ipd. 2e na na.istarejSih razglednicah je bil slikovni del zelo pes­ter, sai so se na njih pojavljale panorame mest. ulice, spomeniki. gradovi in cerkve. Sole" bolrri5nice. gostihie in kavarne. parki, rAzne mestne in predrnestne posebnosti, me5dani. napisana pa so bila tudi razna zanitniva sporodila v slovenskem ali tuiem jeziku. Pogosto so imeli razglednice r,'sa rnesta in vsi trgi. pa tudi Stevilne gostilne, ulice. parki. cerkve. hribi. dru5tva. Polovale so iz krajev v kraj in se vanie tudi vradale ter tako obogatile zbir­ko marsikaterega zbiralca. Zbiralci so si razglednice namenoma izmenjavali in po5iliali. Ustanavljali so celo dru5tva ljubiteljev razglednic, temu zanimivemu konjidku pa se je po­svedala predvsem meSdanska in plemiSka druZba v slovenskih mestih ob koncu lg.stoletia. Pojavila se je moda po3iljanja razglednic, zato se jih je iz posameznih obdobij ohranilo 
nadpovpreino veliko. V zadetku prejSniega stoletja se je rnoda poSiljanja in zbiranja raz­glednic raziirrla tudi po na5ih kra.iih in nam pustila dragocene podatke o krajih in ljudeh. navadah in obidajih prebivalcev na na5em obmodju. V zadnjih desetletjih prejSnjega sto­letja pa so posamezniki zaceli zbkati stare arhivske razglednice. 
Pri izdaji razglednic so zadele tiskarne vpeljevati razlidne oblikovne moZnosti in ob papirf u uporabljati tudi druge materiale (svilo, aluminijaste folije ipd.). Udinke in nenavadnost na razglednicah so povedevali zruznimi izrezi. nevidnimi figurami. reliefi, reklamami. Raz­glednice so raz5irjale zaloLbe ali mala podjetja, ki so bila povezana s posamezrimi foto­grafi. Na krajevnih razglednic,ah se pogosto pojavlja napis "Pozdrav i2...". Deljene so bile na ved poli, v katerih so bili v okroglih, ovalnih, pravokotnih okvirdkih motivi in slidice krajev. njihovih posameznih delov az. ztlamenitosti. vse okra5eno z okraski ali razlidnimi podobami. 
Razglednice so izdajala tudi posamezna dru5tva. saj jim je bilo izdelovanje in izdajanje 
pomemhen vir denarnih sredstev. Glede ua vedinsko prebivalstvo v kraiih. so bili napisi in inrena na razglcdnicah za slovenske kraje napisani v slovenskem ali nernikem jeziku. Pojavljale pa so se tudi razgiednice z obema verzijama klajevnega napisa. 
Razglednice predstavlja.io pornemben vir za raziskovanle zgodovine in podobe kakega kra.ia v preteklosti. Na njih lahko obdudujemo arhitekturo in lepoto posameznega kra.ia^ odsevajo nam toplino pretekiega dasa. I{krati so pomemben etnoloiki slikovni dokument in neredko zarcdi pomanjkanja fbtografskega gradir.a edino izrodilo o posameznem kraju. Motivi na niih so pogosto edini ohlanjen slikorari vir kraja iz dolodenega obdobja" hkrati pa izjemen vir dodatnih infbrmacij. Razglednice nam pripovedujejo o nadinu Zivljenja v preteklosti. velikokrat pa vzbujajo tudi nostalgrjo po starih. ial minulih casih. V preteklosti so Zeleli z njimi por"rdariti ilaravne in kultume znamenitosti kraiev. arhitekturo in nacin Zivljenja prebivalcev na posameznem obmocir.r. So prenaSalke informacij o kraju, dasu in ljudeli v dolodenem zgodovinskem obdob.iu in pomemben zgodovinski vir za raziskovanie starih podob n-rest. k'ajev, ulic. trgov. Razglednica siie krralu utrla pot tudi v trge in mesta. 
NaistareiSe ormo5ke razglednice so tako kot povsod tiskane v litogr:afiki tehniki. To .ie najstarejSa in najpomembnejSa tehnika zarazntnoLevanje prvih razglednic. Podlaga so bile drno-bele fbtografije ali risbe. ki so bile rodno pobanane ali pa soiih obarvali s bannimi kliieji. Zato st't te prr.,e razglednice prave umctnine. Na razglednicah so v razlidno obliko­vanih okvirdkih in r.,inictah slidice mestnih znamenitosti, okvirje pa obkroZa.io roZe, vejice, grozdje, listi ali pa razni trakovi. Za starejSe razglednice ie bila znadilna kombinacija ved nrotivov na isti razglednici. Et.ekte in nenavadnost so povedali zraznimi izrezi, reliefi. vrte­dimi deli ipd. Porast povpraSevanja po razglednicah je prisilil tiskarje. da so uporabili nove tehnike tiskania. Oprileli so se lbtotipije. ki.ie uporabljalaza osnovo lbtografsko stekleno ploSdo. kasneie pa 5e knligotiska. Barvne razglednice. ki so nastale na osnovi barvnih fo­tograflj.ie dobil OmoZ med drugo svetovno vojno. Navdu5eno poSiljanje razglednic je po prvi vojni trpadlo, 5e bol-i opazno pa je bilo upadanje po drugi svetovni voini. Razglednice so bile slabe kvalitete. motivi na razglednicah so postali nezanimivi in enolidni, ljudje so se posluZevali drtrgih nadinov komuniciranja (tclefon). Pojavila se je tudi nova -ofiiet tehnika tiskania (tiskanje s pomodjo z gumo prevledenega valja), ki se uporablja 5e danes za tiskanie razglednic. V dasu avstroogrske monarhije so bile razglednice lahko tudi vedje­zitne. Na isti razglednicije lahko bil napis istodasno v sloven5dini in nem5dini. 
Razglednice z motivom l{uma pri Ormoiu3 
Podobe Huma in same pokrajine. naravnih in kulturnih znanrenilostih tel nalavne iepote. ki so nastale skozi das. lahko vidirno iz ohranjenih razglednic. ki sicer segajo na prehod 19. v 20. stol. Pustile so nam dragocene podatke o krajih in ljudeh. navadah in obidaiih prebi­valcev na omenjenem obmodju. Stare liumske razglednice razkrivajo zanimivosti kraja in narn Zelijo pribliZati Zivljenje r., njem v Ze nekoliko odrnaknjenem in pozabljenem iasu ob kotrcu 19. in v zadetku 20. stoleda So neizdrpenvir za preudevauje zgodovine, etnologije in Zivljenia na obmodju I'luma pri OrmoZu. Pomenijo nam vir inlormacij o zaloinikih. izdajateljih in ljudeh iztega okolja. Iium pri C)rmoZu se skozi zgodovino iahko pohvali s Stevilnirni zaniniivirni zgraclbami. TukajSnje razglednice nam veliko povedo o pomenu kraja, o nastajanju in spreminjanju tukajSnjih stavb ter omogoiajo obiudovanie njego­vih kultumih in ostalih znamenitosti. Zelo skrbne primerjave med razglednicanri in tudi z novejiimi fotografijami nam omogodajo pribiiZno doloditev nastanka stavb ali nlihove bistvene spremembe. 
Zalainlki najstarejSih humskih razglednic- ki izhajajo iz prehoda iz 19. v 20. stoletje, iiiso opremili razglednic s podatki o fotografu. Najstare.jie humske razglednice. ki so danes ohranjene v Zgodovinskem arhivu na Ptu-ju, Pokrajinskem muzeju Ptuj , OnnoZ in pri posameznikih. so tiskane v tehniki litografijea in jih pri5tevamo k dopisnicam. Vidimo lahko, da so irnele za podlago dmo-belo fotografijo ali risbo. bile so rodno kolorirane oz. obarvane ter pclbarvane z barvnimi kli5eji. NajstarejSe so bile rodno narejene in urnetelno okraSene. Zato so te razglednice prave umetnine. Naslovni del je napisan v neinSkem jezi­ku Gruss aus Fridau. Znatilnaie kombinacija razlidnih motivov na isti razglednici. Tukaj so v razlidno oblikovanih okvirdkih in vinjctah slidice znamenitosti OrmoZa in okoiice. okvirje pa obkroZajo roZe, vejice. grozdje, listi ali parazni trakovi. Efekte in nenavadnost 
3 OnnoZ na starih razglednicah. Razstavni gradivo. 200 l. 
:l l-itografi-ia je tehnika, katere bistvena Iastnostie priprava kanrnite ploSde (lito lat. kanren). ki predstavlja 
matrico, s katere tiskarno. Tehnika lenrelii na odbojnosti vode in rnaSdobe. Osnovni rnaterial je kanien. po 
navadije v oblikipravokotnih ploSd do debeline l0 ali l2 cn. NajboliSi so sivikanrni, ki so trji. Strukrura 
karnna je drobno znat apnenec, ki.je homogen in brez 2il. Preden na kamen zariSemo, ga tenreljito obru­
simo z brusnim papirjem. Rezultat bru5enja lahko prilaga-iamo litografski tehniki, kijo Zelirao uporabiti. 
Ploski tisk irna prednost. da namesto prejSnjega dol-eotrajnega zarezovanja v ploSdo neposredno riSemo 
na 
kamen. RiSemo z mastnimi kredarni, litografskim tuiern. Tehnika ornogoda Zivahne poteze ter je zaninriva 
in privlaina predvsem zato, ker omogoda vrsto razlienih tehnidnih prijemov. Yir'. ,.trt-ll..ti,,trgtn'inulytdfi,t 
arh i y,.t...,'{.i raliks. 
so povedali zraznirni izrezi, reliefi. vrtedimi deli ipd. I{urn pa se pojavla v okvirdku z ve­duto kot KLII-MBERG. Ohranjena je tudi drno bela razlid,ica enake razglednice iz zadetka prejSnjega stoletja. Zanimivi statudi razglednici zrazlii;rtimi motivi izza(,etka20. stoletja s slovenskim napisom >Pozdrav iz artnola<<, kjer se v eni izmed slidic pojavlja 2e znana veduta Huma. Ohranjena je tudi drno bela razglednica izleta 1912 z veduto Huma, kjer je prva stran sluZila tudi za pisanje sporodila. Ohranjeni sta Se dve dmo beli razglednici iz 20. let 20. stoleda. Barvne razglednice, ki so nastale na osnovi barvnih fbtogralij, ie dobil Hum prcd drugo svetovno vojno. Iz obdobjatikpo 2. svetovni vojni pa je ohranjenadrno bela razglednica z motivom >I{umska mladina pri delu v vinogradu<, ki je zanimiva predvsem iz etnolo5kega zomega kota. 
NaiverjetnejSi zaloZniki humskih razglednic so bili gostilnidarji ali kak5ni tuji vinogradni­ki, ki so imeli na tem obmodju vinograde. Razglednice so bile v tistem dasu namred odlidna reklama. 
I{um pri OrmoZu je v zadnjih sto letih doZiveli sprememhe v zunanji podobi pokrajine ­gradrrja novih stavb. Te pa so vidne tudi ob primerjavi naistarejiih razglednic tz zaielka prejBnjega stoletja s fotografijami, ki nastajajo danes. Razglednice pomenijo za razisko­vanje krajevne zgodovine iz.iemen vir dodatnih infbrmacij. 
In katere so tiste znamenitosti, ki iih lahko vidimo na starih razglednicah? Na veduti lluma izstopajo poslopja nekdanje stare 5o1e. cerkev sv. Janeza Krstnika, Ftidarjeva hiSa. meZnarija ter vinogradi na pobodiu ter tik ob cesti, ki tvoriio trikotni vaiki trg. Med vino­gradi pa kraliuje vinogradni5ki dvorec iz sredine 19. stol. s klasicistidnimi in neoroman­skimi elementi. 
Stara humska Sola je bila ustanovljena leta 1788. Od leta 1 814 do leta 1822 je na Humu delovala nedeljska Sola, nato je bilo zgrajeno Solsko poslopie. Sedanja Solska stavba je bila postavljena leta 1885 kot dvorarazrednica.s Leta 1901 jo je obiskovalo 193 otrok. Leta 1929 sojo poimenovali DrZavna osnovna Sola Hum pri OnnoZu. leta 1959 pa Osnovna Sola Hum pri OrmoZu. Na stavbi je spominska plo5da humskemu uditellu Antonu Porekar­ju, ki je na Soli sluZboval med leti 1888 in 1924. 
5 OmroZ in okolica, str. 57. 
Pokopali5ie je bilo prvotno ob cerkvi sv.Janeza Krstnika izleta 1611, sedaj pa je na juZ­nemvznoi,lu fIuma.6 Nad lokacijo sedaniega pokopaliSda.ie nekod vodila rimska cesta Po­etovio -Savaria. Tukaj so na5li Stiri milinike. od katerih.ie eden vzidan v prodelie humske cerkve. Na l{umu so na5li ved kamnitih sekir. 
Kot zanirnivost l{uma velia orneniti kamnolom litavskega apnenca, ki je dolgo dajal grad­berri materialza hi5e v bliZnji in daljni okolici.'fukajSnji apnendasti kamen so lomiii in prodajali Ze v prvi polovici 20. stoletia zasebni lastniki.T V njem so delali mnogi domadini. ki.jim.je bil to dodaten ali celo edini vir zaslulka. Delavcem so rekli KAMENARI. Iz hum­skega apltenca pridoblf eno apno ie presegalo domade potrebe, zato so ga prodajali tudi v iridustrijske klaje. V 50. letih so humski apnendasti kamen uporabljali za regulacijo Drave. Se danes je vgrajen v marsikateri tukaj5nji hiSi. 
Tudi tukajSnja fevdalna arhitektura. sicer v lasti tujcev. je bila gospodarske narave , ome­niti velja mogodni vinogradni5ki dvorec. Visoka pritlidna stavba ima kvadratni tloris in znadilne okenske obrobe. Visokopritlidni vinogradni5ki dvorec je iz sredine 19. stoletja in ga na juZni strani bogati arkadirana veranda. kronana s trikotnim delom, sicer pa zakljuduje profi liran vendni zidanec.8 
Na Humu je bogata cerkveua arhitektura. Cerkev svetega Janeza Klstnika je s svo.jirn zvo­nikom dovolj mogodna, da Ze na zunajkale svojo veljavo. Je pomemben spornenik naSega starega cerkvenega stavbarstva in pomnik davne zgodovine teh krajev. KaZe nam, kakina je bila pred stoledi na5a sakralna umetnost. Ilumska cerkev je zraven stavbnih slogovnih posebnosti ohranila tudi bogate stenske slikarije ter notranjo opremo. PodruZnidna cerkev sv. Janeza Klstnika je bila na iz-jemni krajinski legi Huma postarrljena leta 16l l na mes­tu starejde kapele. Kapela naj bi bila tukaj zgrajena 2e leta 1350.e Cerkev je dal postaviti orrnoSki graSdak Ladislav Pethe v tradicionalnem poznogotskem slogu. Iz porodila leta 1730 o stanju ormolke Zupnije izvemo, da je >bila podn-rZnica na }lumu, posvedena Jane­zu Krstniku<, v dobretn stanju. imela je tri oltarie in stolp z dvema zvonovoma.l0 Zvonik 
6 l'ir : v':,,vtt,. t' e o t' i. I i e s t' o rn.,t' ts i n t'i;r e s t,'... ; { { u ru I . htn t
" 
7 Ptu.jski tednik, it.34.24. avgust I9-56. Kamnolorn na Hurnu, str. 2. 
8 Vodnik po kulturni in naravni dedi5iini obdine OrrnoZ. str. 48. 
9 Prav tam, str. 57. 
10 OrmoZ skozi stoletja TI.. str. 91. 
pred zahodno fasado je prizidek iz 1. polovice 18. stoletja. obok v ladji in zakristrlapa sta izza(etka 19. stoletia. Cerkev" rsshvljena rzladje ter ozjega in niZjega, 3/8 sklenjenega prezbiterija, ima neogotski oltar sv. Janeza Krstnika s konca 19. stoletja. ob katerem stojita slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Na desni strani cerkvene ladje ie r-raSel svoje mesto tudi gotski oltar milostne Matere z detetom iz ormo5kega gradu. Ko je bil ormo5ki fran­diSkanski samostan zaplt, so na Humu leta 1785 ustanovili samostojno kuracijo, ki je bila 1793. ukinjena.rr Na Holmu (Humu) je bila 18. julija 1788 ustanovljena lastna duhovnija 
-lokalija.r2'tukaj je sluZboval Jakob Puklavec, biv5i frandi5kan ormo5kega samostana, ki je bil razpuSden. Humski duhovniji so od sredi5ke Zupni,ie prikljudili Gomje Salovce. Tocla LeletalTg3 je bil Puklavec prestavljen k Sv. Lenartu (v Podgorce) pri Veliki Nedelji in lokalna kaplanija na Humu je po tem letu ponovno postala podruZnica ormo5ke Zupnije. 
I 1 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 503. 12 OmtoZ skozi stoletja II., str. 93. 
HUMSKA 
Vse drugo vamzdaj iz misli pustim, 
od humske vasi vam zapeti Zelim. 

Na hribdku zelenem nam hi5ica stoji in v drevju cvetodem nam tidka Zwgoli. 
Na hribdku prelepem nam cerkev sto.ji, v goricah krog nje pa se pesem glasi. 
V tej vasi je dosti mladih deklet, ki znajo za delo prav pridno prijet. 
So izvrstne plesalke in znajo zapet 
in zrrajo tudi fante prav rade imet. 
Pad Skoda je fantie vseh vaSih stopinj. da hodite v drugo vas klicat deklin. 
V jeseni na Humu je posebej lepo, 

ko v goricah klopotci pojo.t, 
Ohranjene razglednice in bogata etnolo5ka dedi5dina tega obmodja dokazujejo, da so hum-ski kulturni spomeniki vredni ogleda, saj jih poleg umetnostne vrednosti odlikuje tudi privladnost vinorodne okolice. Domadini pa Lebjo lepote in znamenitosti kraja ohraniti 
poznejiim rodovom. 
13 Fiimi pa vzirni roLe c,vetejo, str.72. 
Kljuine besede 
Hum, dopisnice. razglednice, motivi. 

Viri,literatura Fiimi pa vzimi roZe cvetejo,2011. OrmoZ. Zbirka ljudskih pesmi s Huma in oko­lice. 
Korpid, Nevenka: Pozdrav iz Ormol4 OrmoZ na starih razglednicah. Ptuj: Pokra­
jinski muzej Ptuj, 2001. 
-	Krajevni leksikon Dravske banovine: Uprava Krajevnega leksikona dravske bano­vine, 1937. 
-	
OrmoZ skozi stole{a II.. 1983. JoZe dr. Mlinarid, KriZni5ke Zupnije Velika Nedelja, OrmoZ, Sredi5de ob Dravi in MiklavZ do konca 18. stoletja. 

-	
OrmoZ in okolica, 1990. Vodnik. 


-	Ptujski tednik, St. 34, 24. avgust 1956. Kamnolom na Humu. 
-	Pokrajinski muzej Ptuj -OrmoZ, OE OrmoZ..OrmoZ na starih razglednicah. Raz­stavno gradivo. 2001. 
-	Razglednice: etnolo5ka fototeka pokrajinskega muzeja Ptuj * Ormoi, Enota Or­moi,. 
-	Vodnik po naravni in kulturni dedi5dini obdine OrmoZ, 1998. Hum. 
Spletni vir 
-	art-lj.si/trgovina/pdfs/arhiv/.../Grafika. 
-	www. re ocitie s. c om/r ainfore st/... /Hwn I . htm 
Povzetek 
Lepote nekegu kraia luhko vidirno lucli iz ohranjenih razglednic i: kctnca 19. stgl. in prve polovice 20. stol. 
Razglednice so ogledalo kruja in nam omogoiajo obiudot,qnie njegovik kulttrnih in os­tulih inarnenitosti. Z njih ne ro:heremo santo porktbe krqja, temyei spoznayamo tuji nje­govo bogalo zgodovino in razwtj, dogodke ler utrip obruoija v preteklosti. Prikantje.lo 
nam sploine poglede na pokrajino, gorice, vas in po,rttntezne ,'-tavbe. Na razglerlnicah lahko s:pozt1(nanlo minule iase, ki ,so hili precej drugaini ocl danainjih, saj je bil clrugaien nuiin iivlienia, drtrgaini ,sa bili ludi kraii. Na eni strarui ,smo lahko ponosni na napredek in razt'oj, na drugi slrani pa lahko gledamo na stare razglednice tucli z ialastio. ker smo t'preteklosli ial mnogo lepega v naiih h'ajih uniiili, spremenili ali izguhili oli pa ntrm ni uspelo cthraniti. Hum pri Ormoiu .ie v zadniih sto letih tloiivel sprememhe v razvoju in :unanii podobi krc$a. 7b pa so vidne tudi ob primerjavi naistarejiih razglednic Huma iz :oietku prejinjega stoletia s "fbtogrufijami, ki nastajajo v novejiem iasu. Za raziskot,anje kraievne zgodovine in prouievanje kulturno-zgodovinske znamenilo.sti pontenijo iziemen 
v i r & nlut tt i lt i n fo r nruc i.j. 
Razglednic.a iz konca 19. stoletja. 
EtnoloikaJt;toteka Pokrajinskega mu:eja Pluj -Ormoi, Enota Ormoi 


ffi:-
Razgleclnica i: :aietka )0. stoletja 
&[*x pri 
Rct:glednica l{urna. poslana 2q.9. t912. 
Etnoloika.fototeko Pokrajinskega nruzeja pttj Ormoi, Enora Ormoi. 

Ra:glednica l{mna, 30. leta 20. sfctletia. 
Etnok;Ska /ittoleka Pokraiinskegu nru:eju Ptrri Orwoi. Enota Orrno: 

Httntska mladintt pri delu v vinog,t'ddu, sretlina 20. stoletia. Etnoloika./btoleku Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormo:, Enota Ormoi. 
392.852392.7 7 (497 J2Hum pri OrmoZu) 
Franc KRI{JAKI 


"Yrag ti je v materi, hodi sem, Jurkovii!" 
Uvod 
V preteklosti smo bili pogoste pri6e lantovskim razprtijant, vdasih tudi v domadi vasi. Vzrok teli je bil kak5en neporavnan dolg zaradi prevzema dekleta, najpogosteje pa kar tako" ker je bilo to v navadi od pamtiveka. Najpogosteje so se prepiri razplamteli med lanti sosednjih vasi. Vsemu skupaj pa je botroval alkohol, nemalokrat tudi "rniSnica" y Prlekiii
, znalrakot Stiipa.r Na5dr"rvani z ljudsko besedno fblkloro >aufbiks< so pozivali nasprotnike na boj. ki je imel pogosto tragidne posledice. Slovenci, 5e posebno Stajerci, smo sloveli po takSni folklori. Najpogosteje so se tak5ni prestopki dogaiali ob veselih dogodkih. na gosti­
iah, liudskihzabavah, ob trgatvi, pri stiskanju grozdja, >koZuhanju< koruze ipd. 
Prizor i i ie do godka dane s. 
I Franc Krnjak, domoznanec, lvanjkovci 49,2259 Ivanjkovci. 
2 "Mi5nica" ie bila poZivilo (menda arzenik, pome5an s koruzno moko, in zato v nrodneiSih dozah slnftonosni strup). Bila je vsesplo5no prisotna pri kor{skih furmanih, ki so ob teZkih delih "fiksali" konje. Obenem so nri5nico morali vzeti sami, da so laZje brzdali Zivali. Po zauLitju sta bila Zival in tudi dlovek nenotmalno motna in agresivna. "Mi5nica,"zauZita z alkoholom, je 3e povedala udinkovitost in je povzrodala "norost"! 
Pridujodi zgodovinski prispevek je napisan na podlagi arhivskih virov in je. kolikor rni je 
znal1o, prvi tak5en javno objavlien zapis iz na5ega ozjega okolja. poklicni zgodovinarji takSnih dogodkov niso obrar,'navali iz takSnih ali rJrugainih razlogor,,. kljub temu cla so tudi tak5ni nepriietni dogodki del narodove preteklosti. iasovni oclmik, ved kot osemdeset let, je dovolj odmaknjen od liuclskega spomina, da ne bi s tern prizadel nekaterih Se Zivih potomcev. 
Ro5karjev Jurij Zeni sina 
"lak. da te.iri priili v ma5korer in tudi pomalajit v soboto". me je povabil Raku5ev Lo.izekiz 
Loper3ic, ki je bil doloden za streZnika (pozavdina) na gostiji Ro5karievega Martineka..je nred drugim izpovedal v svo.i zagovor lvanu5a Martin iz Salovcev. Ni mu bilo treba cl'akrat redi in obljuba je drZala. Humdani. Martin Zibrx.Franc Ma.fcen, Martin Brumen in njegov brat Milrael. so imeli ie dolgo nadrt, vse od "ozhvaja" (oklica) naprej, da se bodo na5ernili 
in od5li pozno zveder k Ro5kariu, na gostiio pomalajita. Ker so bili RoSkarji doma tik me.ie 
s srediSko Zupniio in v neposredni bliZini Saiovcev, ti fantje pa so bili znani pretepadi in vrodekrvneZi, so si l{umdani naprosili va5kega hrusta Matijo Suleka za zaSdito in korajZo. 
3 Maskori, na5emljene maske, ki so pri5le okrog polnodi na nenapovedan obisk in s tem prinesle mlademu zakouskemu paru sredo (bolj kot zeleti sredo, je bila prisotna radovednost: de.ie nevesta noseda. kako sta nova zakonca opravljena, kdoje stareSina nevesti in kdo Zeninu, kakSnaje postreiba, kdoje glavna kuhari­ca, ka-i so pripravili za pojedino itd.). Odetu staresini (porodni pridi) so izrodili pismo. v katerem so zazeleli novoporodencema sre do v zakonu. Vdasih je bilo takino pismo napisano v verzih s Saljivo vsebino. npr. t da 
ne botro 5li (ma3kori) tako dolgo domov, dokler se dete ne oZivi. V pisrnu je bil priloZen clenar za godce. ki so nato zaigtali polko za ples sarno za "maSkore". Maske so navadno pogostili zunaj. v terni, saj se te ne pokaZejo gostorx, zato je bilo pozneje obilo ugibanja, kdo je bil v "maskorih". Zgodilo 
se -je, cla je hotel kclo od gostoY na silo izvedeti identiteto "maikorov", tedaj je pri5lo celo do pretepa (kot pri opisanenr primeru). 
4 Pomalala. pornalajiti, pornalaji. V sodnih zasli5aniih tudi preZa. Fantovska navada v prlekiji (pa ne pov­sod, na.ibolj je raz3irjena v obmejnih Zupniiah s Hrva5ko). To navacio (prav tako "maskore") 
so obdrZali tudi okrog Velike Nedelje. tarn pravijo, da gredo zveder fantje >pl6iit<. Zveder so se pred hiio, v kateri je bila poroka, zbrali fantje (ponekod tudi iz drugih vasi) in zapeli. S tem je bil dan mak, da mora gospodar 
pogostiti nenapovedane goste. ie tega ni storil, so rnu nodni obiskovalci zamerili in so mu zato naredili 'I]asramoto" (zamaSili dimnik s staro suknjo, spustili iz hlevov Zivino, prevrnili koruznjak ali straniSde, 
poiili z gnojnico dvori5de ipd.). Pogosto se je zgodilo, da so se na pomalaji sredali fantje izclrugih vasi. 
takrat je pri5lo do vrode krvi in fizidnih obradunavani, ki so imela za posleclico primer, kakrsnega opisujem. 
{ 

7*  -#!.iY$m kw M$sweMffi - "tIF:trti  t'*^,'"  "  l'  :: "1  
talf  r *iJ --. . $qr:'i  i"r "'] j  i''i" i'  !  
&3.  

r'i.*-A*&  i  *'ffi**.J;;rd, ;f r,frrrd./,*d  
flw/,***A'*et k& pr>t*t*-{fs$* /-, t'&"* .'.&1,.j ilr**"'r'l#',g.&*ax ,'8 8* ./, * ,.4 Zapisnik o Lnnaru -naznanilo o aretaciji.  ,r*C $*$,r''r/'  

[Jro prcd humskimi "maSkori", so se pri sosedu Govedidu" hiSa sto.ji dez cesto. v srec]i5ki 
Tupniji in vasi.x,Salovci, sestali Franc Jurkovid in njegov rnladoletni brat Martin. Franc Spendija in Martin lvanu5a. Z domadima lantoma F'rancem in Stefar-rom Govedidern ter Janezom Kampu5em- ntoZem Govedideve sestre JoZele. so se naSemili in od5li k sosedu v "ma5kore." Plesali so in se veselili. nato pa so zunaj, na cesti med obema hilama, Govedi­
tevo in Ro5karjevo. med postavanjem pili in tudi kakSno zapeli. V tistem trenutku so se na dvoriSdu Roikarjevih zr-ra5le humske ma5kare.Salovski tantje so se pomaknili na dvoriSde za njinri. "Ko so se Salovdani pripravljali k oclhoclu, je Brumen Mihael kregal Govetliio Franca, zakttj ga.ie poilalal.5 (iot,e dii se .ie oproslil, Brurnen po ga je ktittb temu vrgel na tla. Brutnen je skoiil v priklet in zakriiul.' nSulek Matjal, hodi wm, tebe i,e1o biti!< Sutek in niegot,i lot'uriii so prileteli veni.../in na.jprej je Sulektrgel.lurkot,ii Francu in ie nato niegovegu ltrata Mqrlina.,ltu"kovii Frunc.je vpraial Suleka.' <Kaj sem kriv, kui me nteiei in biiei,suj ti nisentnii hudega,tloril?<< Silekrnu.fe odgot,oril; cKuj bi ratl/ |Vai te ie enkrat poilutnem'?< je izjavil na zasliSanju ivan Ivanu5a iz Loper5ic. Nato je nastal pretep, sledile so groZnje s poZigom Govedideve hiSe. saj so se Salovdani pred Sulekovo nasilnostjo zatekli h Govedidu. "Sulek ie Sel proti Govetliieyemu hramr.t in je znhtevrtl, naf mu odprqio. Ti"e.;nil.ie s vso moijo v vrutct, luko da so se malo odprla, ter parinilvrnes koli...iGovediieva hdi Kampui .loZefa jc stopila vun in-ie prosila Suiek a, nqj cla mir; saf mu nih[e ni nii viinil. Brumen Mihael.je zagnul poleno proli Kamltoievi in jo ranil na nogi. Humske maikore so ile nazaj k Roikarju. Brumen lllihuelje rekel protiGovetliiu; <|{oc.o.i moram vui-gati Got,ediiu hiio, po tem pu grent dontctv in se bom ohesill" je 5e povedal na zasliSaniu Ivan Ivanu5a. 
Po trenutnem zatiSju so se Salovski pomalaji organizirali. Mali Jurkovid. tako so domadini klicali Franca. in Martin lvanu5a sta narodila bratu Martinu. naj gre po puSko, ki je bila skrita v neki razpoki zidu Spe5idevega m1ina.6 'lb, da je imel puSko skrito v neki zidli ruzpoki in da je mladoletni brat Ma(in dobil puSko od starega Hudina (izjava Zandariem na zasli5anju Martina Jurkovida), je bilo brez trdnih dokazov. OroZniki so ugotoviii. da"ie 
5 PoSlatati-potipati, tako je radovedneZ ugotovil, alije pod masko moSki ali Zenska. Pogovgmo pomeni tudi "malo 
ga je poilato", ga.ie malo pretepel ali vrgelob tla, tuditrdo prijel. 
6 To rni je Franc Jurkovid zanikal, vendar je ta trditev brata Mafiina in 5e nekaterih prid ostala kot dejstvo 
zaradi morebitnih olaiSevalnih okoli5din pri odmeri kazni Francu Jurkovidu. Vir: Izpoved F. Jurkovida 
avtorju tega zapisa. V nadaljevaniu osebtra izpoved. 
razpakav zidu premajhna in daie Hudin umrl Ze pred dvema letoma. Iz arhivskih zapisov ni razvidno, da bi oblast vrtrajala pri resnidnem izvoru morilskega orodja.T 
c*:ijso $o&i6$s u **'0."... 
.
dn€ .{1-IgI. :3:l"UA6€t€& ob -+ Erl 5l 
N a v r o i n a: 
I 

Sodr:lk: ;t ffiool{! :ri:t 
laDieaikari I{eie.ir 1tan 
:.^.""'-....-..".XA,1!:S$I(A ST'IAR;

{;
$oPaI-: *u..*,r*--. ;
-' l" ,;,,,;;;1,;;f,;,,,:,.,,:,1,,';,xt,*;,,@*$3,!, ttuit tqq$$$$!:sa$|t,{'.$st:s"}i**ixi,r€S€?{:'r."letltil :..-....., -. 
-
,
ir!{ffiis*ali{*isf;rr.r&}*;x*,,8*t*',;t,i&1:{,{',9]B,ri'rsitiryJ,,B,|{ r$rt$*ir8ri:1,,1d1!t1.l6l,ex.!x$3o -
g. noJEtrll trtj, )lis 
6. Dru$iu6hi ctrn: ?ienJer 
6-?9h1i0: ds&lIl !Blh. . . -..Y.: 

...
:
?..-3tCbovs1it06: .Fs&bksvel &t. 4 --rr. |ts!B&tr:s do gbAolituca eli Ao dfu.C!it! osob,-tsdBl*rcBth pri prei&hsYJ:# ; 
;*&*.es.s. L-{*u ,t gort*"nr.3u r** *rorsBcu Jancsa r r***,bt J* ,#"
" *-aedJ;sw 
ate. b11* poXkooovtra &estsn !brti5'
Xn 
ate u11* poEkooore.i* kEpten !:ort!
Irl&lo d6 Srct€.S* tssd Ssatl 
,€6. sin , **o**io $@. 
€tD 
rv &opcrrie*lr.

.-'.--*-*u lEr-318$i$,usrt,1Bfs-rr***XilJif v.d$-4h-usrtler ffi-s1n Y &!IEt;3esb.E*mri-ipsll­---Po Po}46i)l
,lqO$l' *}. , Ed so E6 de:.ov*kx-iert:,/rrn1:i aos6e.ro bitk! {t {lX ef&o rnrJe[n
$$$$eqf :::,ps.,:b:rt@$,:ta.4*3.q*r8$!gt;,e 
i
--&^ix*-r -hadeir ** ie-kk^ *--c j 
li.t:,,r:f Zi2l:?ail8]il :1 7:77l.i:1?::llllr:: 
l.,.llltl.;,llllii*!&il ;iti 
:,:,, ;:l:l:ffiI$ 
.,,;*&* 

Priianje Martina lvanuia iz Frankrtvc:ev. 
7 Vojaskirok je Franc Jurkovid sluZil v Srbiji. Ko se mu je bliZal konec sluZenja vojske (1930) je skoval nadrt, kako bi ukradel voja5ko karabinko. Porodila se mu je izvima zamisel. Dan pred odhodorn je nekako pretihotapil pu5ko v sobo, medtem pa od5el kupit k bliZnjemr"r sad-iarju mlado sadiko jablane za spomin na 
voja$ki rok. V sobije zgornji del sadike (kroSnjo) odrezal,jo o5ilil injo vtaknil v puikino cev, prav takoje 
odrezal sadiko nad koreninami in to povezal s pu5kinim kopitom, vse skupaj pa zavil z modnim natrono­virn papirjem, iz katerega izdelujejo papimate vrede za sladkor, cement, apno ipd. Ob odhodu je ponosno 
nesel "sadiko" domov, kot spomin na sluZenje voja5kega roka. Vir: osebna izpoved. 

126 
Ce stmem zasliSanje obdolZenca umora, ki ga je podal na zasli5anju pred sodnikom v Or­moZu. in njegovo pridevanie Stirideset let pozneje, se ta izjavakljub velikemu dasovnemu odmiku ujema z resnico. Prevzem bratove odgovornosti glede dostave pu5ke se ni razja­snil. toda za sodiSde to ni bilo ved pomernbno. Kljub trditvam Franca.lurkovida in Martina Ivauuie, tako kot brata Martina. daje brat Martin samoiniciativno od5el po puBko, toZilstvo kot sodiSde trditvam ni verjelo. Med drugim je Franca Jurkovita obtoZnica brernenila tudi. da je prav on poslal brata Martina dotnov po pu5ko. Martina Jurkovida zato, daje Sel po puSko. toZilstvo ni vei preganjalo in sta bila skupaj z Martinom Ivanu5em (ki je bil po mnenju Zandarjev glavni pobudnik, kako se bodo za-eovarjali) dez nekaj dni izpu5dena iz preiskorralnega zap$4 toda 5e vedno v postopku osumljenca. 
Kot sem po tem ugotovil. sodi5de pri odmeri kazni ni upoitevalo porodila obdukcijske ko­misije (dr. Anton l{rovat in dr. Jurij farf), ki je nesporno ugotovila. daie bil Sulek ustrel.ien iz neposredne bliZine: " ...se naide nod levim VIl. rebrom 3 cm znotrai od leve mantilarne irte ovalnu rctna, (,qepremeru meritu 1,5 cm in I cm in ki kuie % cm iiroke oigane ro­
hot,e ...", kar kaLe na neposreden Sulekov napad na Jurkovida in na njegov odgovor nepo­srednega silobrana s pu5ko. F'ranc Jurkovid je namred na zasliSanju izpovedal, da je Sulek kridal: " Smrl rtaia rnora biti, L/as k mestu zakoliem/...iKo sem s'treljal, sem stal nq breiikus 
in.ie Sulek se ltripognit, eta bi me zgrubil... " To izpoved je potrdila obdukcija, saj drugade 
ne bi bilo oZganih robov koZe pri vstopu krogle v telo, to pa je moZno le pri strelu iz nepo­sredne bliZine, nekaj deset centimetrov ali 5e bliZe, ker je del toplotnega udinka smodnika zadrLala obleka. Sodi5de se je osredotodilo na motiv silobrana in.je iskalo dokaze, ali je 
imel Sulek, ko se je pognal za Francem Jurkovidem" v roki nozali samokres, kot so to trdili Salovski pomala.ii. Sodi5de.ie dognaio (tzlave nasprotnih prid). da ni imel Sulek nid o<1 tega. prav tako ni ugotovilo, ce in kdo nai bi streljal na Ro5karjevem dvori5du iz samokresa. 
Dosje pokojnega Matije Suleka je bil kar zajeten in se ga ne bi "sramoval" marsikateri dana5nii kriminalec. Od leta 1913 pa do smfii.ie bil v postopku 1S-krat in odsluZil 6let in 
8.5 mesecev teZke jede ter 5e nekaj nad 4 mesece navadnega strogega zapara in denarne 
e
kaznt zar adi pretepo v. 
Nasip, ki ie nastal pri izkopu mejitvenega jarka. S tak5nimi mejami-jarki so bili navaclno obdani gozdo­
vi velikih posestnikov (grofov, cerkvenih redov ipd). 
Murska Strala, z dne 9. septernbra 192A, je prinesla vestidko o neznanih zlikovcih v ormoskenr okraju, ki so zagreiili ved vlomov in pri tern odnesli mnogo oblek. usnja. podplatov, posteljnine v vretlnosti 20.000 kron. Kmalu zatem so. dotnnevno isti krivci, napadli zakonca Polak iz Salovcev in pri tem ranili Zeno, 
Kqzenska evidencq Matiie Suleka. 
V zadetku je bilo ved obtoZencev, po vsem sode( zaradi preteklih pretepov in udeleZbe pri umoru Suleka. Franc Govedii je bil kaznovan na 22 dni zapora. mladoletni Martin Jurkovii rn2 dni zapora; poznejSi glavni obtoZenec Franc Jurkovii je odsedel 3 in pol mesece teZke jede, s postom in trdim leZi5dem, zarudi pretepa in smrtno nevarne telesne po5kodbe,l0 Martin lvanu5a, 4leta teZke jede zaradi hudodelstva uboja, vsi iz Salovcev: 
moLpase je skril. SrediSki oroZniki so imeli na sumu Humdane, Matijo Suleka ter brata lvana in Lovren­ca Risa, vendar se je pozneje ugotovilo, da sta bila roparja Matija Sulek in Mafiin Zibrat oba udeleZenca pretepa pri Ro5karju. 
10 Tukaj je zanimivo pridanje Martina lvanu5e iz Fralkovcev, starega 50 let. Ivanu5a ni bil na gostiji, pa je vseeno pridal in to za neki pretep in telesno po3kodbo pred Sestimi leti-za katerega je Jurkovid Ze od­govarjal. Iztegajejasno, daje oblast hotela na vsak nadin Jurkovida drastidno kaznovati, karji je tudi uspelo. 
in Mihael Brumen je odsedel 3 dni zapora zaradi pretepa, njegov brat Martin Brumen, oba s Hurna, 10 dni zapora s trdim leZiSdem. 
lz dostopnih arhivskih virov se ne da podrobno razbrati, zakaj so soobdolZence pozneje spoznali zaprrde tragidnega dogodka. Gotovo so na to vplivali pridevanje Martina Ivanu5e iz Frankovcer,'" nedokazljivost silobrana. pridanje nekaterih biv5ih soobtoZencev in pride­vanie nekaterih prid z gostije v prid Suleku ter zanjega ugodno porodanje tiska. 
Kot sem Le zapisal, mi.ie Stirideset let pozneje Franc Jurkovid povedal naslednje.' "Moino rne je pretepel (namrei Sulek, op. a,-t.), prav tako mojega brata. Zsi Salovd.anci smo se rqzbeiali, nekuteri so se zatekli h Govediitt prek ceste in zapahnili duri. Zbeial senc skrszi gozd za Govediievo hiio, proli potoku in lesenemu mosltt. Pod njim setn imel skrito puiko, ki sem.io prinesel od vojakctv. Bri sem jo vzel iz skrivali^iia in se napotil nazaj na prizori­iie pretepa med Govediievo in Ro,ikarjevo hiio. Izzyal sem Sulekq saj me je bil precl tem pretepel. Y jezi sem ga poklical: tPridi sem, ie si upai<<! Izza vogala Roikarjevih hlevov se.ie zagnal proti meni. >sl'rag ti.ie v materi, hodi sent, ,Iurkovii!<<.7'e zarjovel. Ritenski sem se umcrknil v gozd za Gottediievo hiio in repetiral karabinkct. V trenutku.ie bilo skoraj po meni. Pet, iest korakovie bil do mene, ko sem zaklical: <Stoj<! Zadrl se je, da se njega kro­gla ne prime, in v trenutku sent sproiil sh'el. >[,idii, da je res<, kajti prva krogla.ie zgreiila. 
Ponot,no je zatilil in planil proli meni. >>Ne t,em, ali .le priiel za cet, puike, obiutek sem imel takien, tqko blizu.ie bil, da sem zaduhal ,smrdljiv voni po tobaku in pijaii. Grozno sem se ga prestraiil! ZaiLnil ,sem trd cmok v grlu, noge so bile odsotne, nekje zunaj korpusa, zaiutil sem padanje lelesa, ki se.je skoraj clotaknilo gr"abance - nasipa. Zabliskalo se je in ob tem sem zaiutil veliko olalianje, nato nekakien odmevaioi krohot, pomelan z boleslnint klicem na pomoi. Pobral s'em se in, kot v polsnu, svo z bratom odila domov.>> 
'-: . ..:. ::t'.. . -:s!.r.i.r r *$!1:,.ii,,r' . : J Y$tr'iil 
'..,'rl ..' ' l. ,r.. r"fli 
rl , '. _r.i , :... ;l
: 
t: i.,:t :.::.:...::::,.:::.:.:, 
tvaru$a isartir $s dre­pe 6u,u;1 , Io J* $uLcs 
Zas I i S tt trj c I efa na G ctved i ia. 
Vsi Salovski akterji so trdili, da niso vedeli, da ie Sulek smrtno zadet, Zanclarmerijska postaja v Sredi5du pa je za zlodin zvedela Sele drugi dan zjutraj ob 8. uri. Toda i1 negoto­vosti je kliuval po vesti obeh Jurkovidev in Martina Ivanu5e. Irranc Jurkovid je ostal doma. brat Martin in Martin Ivanu5a pa sta odSia po Marijo Govedid (sestro Stefana in Franca): nato so vsi trije od51i v SrediSde prijavit umor.Marijo sta imela ztaven po vsej verjetnosti zato, da bi bila izpoved na Zandanneriji velodostojnejSa. da je prav mladoletni Martin Jurkovid streljal na Suleka.Obenem pa sta prijavila Flumdane, ki so ji grozili. 'fo6a na poti iz Salovcev v Sredi5de so se sredali'z Landarmerijskirn podnarednikom Alojzijen iampo in s komandirjern -narednikom, Du5anom Bolicern. Prva zasliSanja sta Zandarja opravila kar ob sredanju, kot tudi preizkus streljanja s puiko (preiskovalnemu sodriiku je Martin Jurkovid i4avrl, da je imel puSko zraven, ko se je Sel prijavljat. Zandar iampa pa" cla Mar­tinJtrrkovid ni imel karabinke s seboi in jo je izrodil Sele pozneje doma).'fu sta i.and,arja mladega Martina tako stisnila, da je kmalu piznal, da je on kot mladoletnik zaradi niije kazni prevzel odgovornost za umor. Tri dni pozneje datira oroZni5ko porodilo (ovadba) okrajnemu sodi5du v OrmoZu, ki opisuje kaznivo dejanje umora. njihove povzroditelje in glavnega krivca. V glavnem so v porodilu zapisane oteZevalne okoliSdine. V zaclevi ,Iurkot'icr Fronc in tovariii, kriviino delo 1to paragrafu 167, veza 177 KZ, naredi zasliSe­valec "rodopise" osumljenih umora, dejansko stanje je povzeto po odividcih, zasliSanju prid, zagovoru obdolZencev in razloga za aretacijo.Pri "rodopisu" prvoobtoZenega Franca Jurkovida med drugirn navaja" da "ima dobiti doto ozir. prevzeti 80.000 din vredno pose­stvo, bil kaznovan zaradi napada in teZke telesne poikodbe Zidari(, Martina v Frankovcih na gostiji pri Otorepci." Mladoletni Martin.lurkovid, tudi predkaznot)on, t,enjar.le imel primernovzgoio. Martin lvanuia. ...vqisko ni odsluiil, ker je bilv jeii, a1e spo.soben, imq dobiti doto, preclkazltovan 2x, in to zaradi umora na 4leta.f eie. Znaiilno je, da je on clal pcthucb. da prevzarne krivdo Martin.hrkovii, raiunajot kot mlai.fi ntaloletnik, da ne hi hil obittlnqiie kqznovctn. Tb.fe sloril rnenda, ker je tudi on najbrie storil, ko ie ruesto brata L7nka, roj. 1905 (sedaj nu Francoskem), prevzel l. l926vso krivdo nase ob umoru Prater 
Leopolda iz vodranec'. Kot maloleten.le bil zuto ob.sojen le na I leta ieie...t1" 
ll L.eopold Prater je bil trezakonski sin pesnika in vednega popotnika BoZiciarja Flegerida. Martin Ivanuia 
in njegov brat Vincenc sta, ob pomodi svojih prileZnic. domade dikle Marije Nemec in Ane Trstenjak, v vinski kleti Zrtve v Brezoviiaku umorila lastnika Praterja. Gospodar Prater je dolgo sumil, cla mu >hodi nekdo pod kljud< po vino. Postalje pazliivejSi in na sumu je imel deklo Marijo Nemec, kar se je pozneje 
izkazala kot resnica. Neko majsko noi (8. na 9. maj 1926) je veselo druSdino presenetil pri popivanju. To pa je bilo zanj usodno. Naskodili so ga in se ga lotili z "goriikimi koli." Ob spodbujanju in pomodi Zensk sta ga lvanu5a na grozovit nadin umorila. Vir: Slovenski gospodar, 16. 12. 1926. Po podatkih kazenskega 
in Franc Govedid, 'pismen, 
l 
l 
r{; 
,f,.::.::'::.:7,;:.,,tit'it:i;itrl:it 
Kazens ka evi.denca Franca JLrrkoviio. 
vpisnika so v zadetku leta 1928 Martinu lvanuSi znrialikazen za eno petino. 
l2 Podatki o premoZenjskem stanju obdolZenih umora so pomembni zaradi poznejiih od5kodninskih zah­tevkov. 
V porodilu sodi5du je zapisal, da je bil Matija Sulek na slabem glasu, sedemnajstkrat ka­znovan. veljal je za neustlaSnega moZa. ki so se ga Ijudje zaradi njegove modi modno bali. Zadnie dase, po poroki, se je Sulek umiril in bil delaven in skrben ode trem otroko m (iz slednjega je razbrati, da je irnel Sulek 5e nezakonskega otroka). 
Vesti o tragilnem dogodku so preplavile iasnike 
Smrtni strel na "gostivaniuas 
"Vderaj sta hila tu poroiena vzorna mladenii in dekle Roikar Murtin in Ku,yter Marija iz Loperiic. Kakor skoro pot,sod, so trtriili tudi na lo goslijo nepovahlieni gostje. pu.ytni ias je ttzbndil mladostne ,sporuine tudi v treh zakonskih moZeh, ki so se preoblekli t, maikaro in priili na gostiio plesat in popevat. lvled temi je bil tudi 36 letni Sutek Matija naiemnik v Loperiicah. Bil.ie iztrsten pevec', spreten plesai in je znal ttso druibo prijetno in jos,fajno zabavati. ktda do p;ctstt:aniske hiie so se pritrtlazili tttdi neki drugi pomalaii ali preiarji, 
fantje rz Salovec iz srediike ittpntje. Etlen izmecl njih. neki Jurkovii, znan vroiekn,nei, .ie zaiel izzivali in grozili Suleku cla ga bo u,strelil, ie ne gre spat. Kaj, mlad,neizkttien .fant naj goni 'spal zakonskega ntoia, ki je poleg gorja svetovne vojne ie marsikaj drugega na svetu izlansil?/.../Koie Sutek stopil iz hiie, je iz dalja,-e kctkih l0 metrov Jurkovii pomeril nani z vaiaiko kcnabinko, addal pctr strelov, katerih eden ga je spreclaj zadel. da.ie .{la krogla skozi celo truplo in povzro[ila krvuttitet i...iTb se je zgotlilo olcrag ene ponoii. Sutek ie ohranil zavest do zadniega diha in v velikih boleiinah klical in prosil, nai hitro prije duhovnily'.../O, ,ie je dosti veliko prevei ditjctiine po naiih selih in t,aseh!" je sklenil tragid­
no novico dopisnik Slovenskega gospodalia,'z dne 11. fbbruarj a, 7931. leta. 
l3 Kot sta pokazala poznej5a policijska preiskava in zasli5anje prid, je dopisnik zapisal le pribliZno resnico, ki jo je povzel z le "enint uhom". 
O umoru na "go.rlivaniu" 
"O umortr rainega A,ku^tina Suleka smo izvedeli podrobno le sledeie; 
Ko so ,se oni t,eier.fanlje med sabo stepli, .ie ila slabe.iia skupina HumcYanov prosit za po­ntnc'zelo moinega Suleka. 7'a pa.je iel, ,svest si st,oje moii, lako.j natl.fante, iih je pon,al k miru ler glavnega krivca oklofutal. Slednii ie nato zagrozil; "Le {akc1i, danes bo eden od naiu mrzel!" Poslul.;le nato svoiegu brcrta po puiko in se.je kas'neie skril ,-gozd, t<1*er.je preial rn Suleka. ki hi moral iti tam mimo. ker so ga priklic'ati. Ko se.ie Sulek prihliiet,al, le oddal"fant usodepolni strel/.../Zanimivo fe, kako"ie bil umnr za,tnot,ot't. Fant je slreljtrl, a nf egov brat naj bi kot mladoleten prettzel krittdo nase, ker bi hila kazen milejia. Ko.ie la orolniku tudi tako izpo,-edal, ^se.je lemule vendarle zdela sh;ar prettei sumlliva. Zato.ie zahtet,al na licu t?'tesra, naj mta.jii /ctnt s karabinko strelia v drevo, ieS, "Ce si v terni zadel dloveka, boi zdaj tudi drevo!"Dedko je resnidno poizku5al streljati s pu5ko, a poznalo se je takoj, da ne zna ravnati s tak5nim oroljem/.../Pod trdo be,;edo.ie .fant priznal, da.ie na 
Suleka strelial njegov brat"1.../ 
Matija Sulek je Ze krepko zakorakal proti Stiridesetim. rojen ie bil leta 1894. Za seboj je imel mnoge pretepe, bil je modan kot bik, visok, dedne postave, drnolas. z modnimi neureienimi brki. Menda je Matija s pivnice (vinske kleti) lastnorodno dvignil in odnesel Stirkora vina in to dvanajst stopnic visoko. Nedolgo tega se je oZenil, z Lena sta pridako­vala novorojenca. Ljudski glas je povedal, da se je Mati"ja modno spremenil. Ni vei tako popival in se pretepal, deloval je umirjeno, toda ukazovalno, krirninalna pretekiost, ki ga zasledovala kot lastna senca, se mu je menda priskutila ali sarno potuhnila. erna pika v kriminalistidnem dosieiu ga je spremljala vse do njegovega tragidnega konca. In nato si je drlava oddahnila! 
14 Sod I 80 do 220 litrov. 

'' ,'r)r1!."ttlrt'
..'.. 
r':i,r;ri.uc ecdl$6e,s';{,s(J rrcJs.litr" 
l, ,)i...:i,,r:r,r) ,,:lllrl':',:l,,tr;1,.trlr;fiit:::.trt ,1*i$$g;,ll.t\X*(i66,&.lt$ ;,

i;i 
l,{avzcinq: 
Sod&ik: Jr. :kesi$iq qrrk 
:: 
ts !# r.d.1 *n g Ir:
!eplsnikar; I*Xet'e..'1 .*sslP 
.: 
-vA7Fil(pA {Srr*a" 
.-sSpSr: 
PriSa js blia opomIljena, $s,] psve n& vprA*anja, !.i se Ji staviJor po sycli najhol.rgi vedaosti i.n vestr Si.stc resnieo, de na: nidssar$e &8: no I ei in i *povo t*ko, {ia mor&, ce t rsba, svo.j o t zpoved j potrditi. s prirego
-:. . 
1. Lme in pr,iineh: :6e'"$eJdr ,,r':" "5 
2" St*roet o* I en"* *a.u r 


tr,.,.j,rW*si*ax*, r-rl;*,Xr,..: i1lfi ril\,,,il 
rl . $s.roir"povedl rrr.f,sr& 
. A, Pnklie: dte6@d."d.t'r :,...i,l.li$1i'dl{*e&*]:iiid.&.a,,;,,,,'.'.'.',,,,,,..,$g&*'&'#:l,$*:,'l.k:&$l.*:i:.:.{;.*.*;)',,i1:,:,;i(ff ' 8. Rarmer.io {ic obd'o:aenca a! i do drugib os€b, uds}€ponin prr prdipkavi;S " : C1iu Se rirsr-\l } e,,s, ul'! pcr.:,}jri&-Hek.k JC;:r?Se *vol, 
qer-:
' :-* :-;----:-:-:t;-:*.!
. . * *"*rl.ds, "se-n, MdkffiuFqwb" 
d..S* 
.."".--**. 
llLa:ta:y...:: :..) t' il.lx 
dt$*.s*,#dl{ 
?.'l.l:11lt: 
dxu {:a mil
-rtu-i€ ry 
i;:rrrr,rl,trilliilllri:r,rtrrf.. ': te.,., k 
P r i i anj e Mihae I d Trs t enj ak a. 
0btoZnica 
ObtoZnica je bila spisana na drZavnem toZilstvu in 16. aprila 1931. leta dostavljena okro-Znemu sodi5du v Mariboru. Dan pred vloZitviio obtoZnice pa je drZavni toZilec dr. l{ojnik preiskovalnemu sodniku sporodil. da ni osnove za nadaljnji pregon Marlina lvanu5e, Miha­ela in Martina Brumna ter Franca Govedida. ObtoZnica, spisana na Stirih straneh, je prav­zapray kratek povzetek oroZni5kih in sodnikovih zasli5anj. Franc Jurkovid, roj.4.12.1905 v Salovcih 21. je obtoZen, daie v noii od 4. na 5. februar 1931 r, Loper5icah po zrelem preudarku usmrtil Matijo Suleka s strelom iz voja5ke pu5ke, pri demer ie bilo ogroZeucr Zivljenie ved oseb.r55 tem ie zakrivil zlodin zoper Zivljenje in telo po $ I 67, 1 .3 K7^ in ga je treba kaznovati po 1 1. odstavku $ 1 67 KZ.. z. uporabo $ 76ll I KZ. y obtoZnici je poudar­jeno. cla je obtoZeni storil kaznivo dejanf e naklepno. daie pokoinernu Suleku odkrito grozil in da so navedbe obdolZeuca po izidu preiskave zlagane. Res je bil pokojni velik pretepad in 2e vedkrat kaznovan. toda oroZni5ko porodilo pravi. da je postal Sulek miren, priden in skrben ode; da na gostiji ni bil vinjen in se je mirno in lepo obna5al: bil je brez vsakega oroZia. s katerim bi ogroZal obdolZenca. ObdolZenec sicer priznava delanje. r,endarie zatr­jeval. da je ravnal v silobranu. ker je imel pokojni Sulek v roki noZ ali samokres. 'lbiilstvo ga obtoZuje, da je narneraval Suleka usmrtiti po trdnem preudarku, saj je obdolZenec stre­ljal proti Ro5karjevi hiSi in s tem ogrozil 5e goste. ToZilec dr.llojnik se je pri utemeljenosti obtoinice skiiceval 5e na sodbo izletaT92S,kazenskega lista, r. 51., v povratku po $ 76i 11 KZ (kaznivo dejanje teZke telesne po5kodbe. zakatero je bil Franc Jurkovid obsojen na 3 mesece zapora). Kolikor je razvidno. iz razmeroma kratkega obtoZnega predloga, Iiranca .lurkovida ni dakalo nid spodbudnega. 
V imenu Njegovega veliianstva kralja! 
Sodtra 
Obdol2eni FrancJurkovid fe bi1 do 16. februarja 1931 v preiskovalnem zaporr: okrajnega sodiSda v OrmoZu. tega dne zveder ob 18.30 pa je bil priveden v nrariborsko mo5ko kaznil­nico. Zaprtje bil v celici 5t. 33 in dakal na sojenje. Narok za javno razpravo je bil razpisan za 12. maj 1931. pod predsedstvorn sodnika okroZnega sodiSda dr. Alojza LeSnika in so­dnikov Ivana Zemljida, .losipa Lenarta, Josipa Kol5ka in Cvetka ALmana. Prisotni so trili 
l5 Jurkovidu so oditali, da je, ko-je streljalproti Suleku, ogrozilZivljenje tudisvatom na Roikarjevigostiji 
5e drZavni toZilec dr. Ivan Hojnik. zastopnik otrok in vdove Mariie Sulek. peter Zadravec 
iz Ormol.at6 in obtoZendev zagovornik dr. Stanko Stor, odvetnik iz Maribora. 
ObtoZenemu Francu Jurkovidu je toZilec odital kaznivo deianje zarudi zlodinstva zoper Zivlienje in telo po $ 16711." ods. KZ, in se obsoja po istem dolocilu z uporabo $S 7li2 in 7612 KZ na 12ldvanajst/let robije. 
Po $ 46 KZ se mu izrede trajna izguba dastnih pravic, po $ 310 Kp mora obtoZeni pladati stroSke kazenskega postopka in storitve kazni zomejitvijo po S 314 Kp, stroiki se izredejo 
z.a izterljle. 
Po $ 300 KP mora obtoZeni pladevati trem otrokom umorjenega Suleka od dneva smrti do 
samooskrbe. najdlje do 14. leta starosti, hranarino, za vsakega otroka mesedno vnaprej v znesku 100 dinariev'. in to v roke vsakokratnega varuha otrok. Vdovi Mariji Sulek mora obdolZeni pladati za umorjenega nroZa 10.000 din. V zaporno kazel se obtoZencu Stejeta priporinpreiskovalni zaporod 5.2. 1931 od 13. ure. do 12.5. 1931 do 11.30. 
Y obtazloLitvi sodbe je sodni senat zapisal, da sodi5de ne misli. da bi obtoZeni ravnal po zrelem preudarku. saj je imel premalo dasa, pa tudi ne, da bi bilo z obtoZendevim dejanjem ogroZeno ved oseb. kaiti v nasprotnem bi bila takrat odrnerjena kazen dosmrtni ali l0-letni 
zapor SodiSde se je pokazalo "velikodu5no." 
Upo5tevalo je olajSevalne okoli5dine -izzivanje umorjenega Sr-rleka. ki je obtoZenca fizid­no napadel. kot tudi priznanje in razburjenje obtoZenca. Kot oteZevallo okolisdino pa je sodi5de upostevalo 2e prejSnjo kaznovanost zaradi telesnih poskoclb. 
Po koncu sodne razpraYe se je sodni senat umaknil na posvet o izreku sodbe. V posve­tovalni zapisnik so zapisali, da"sodniki Aiman Cvetko, Lenart Jo,tip in 4r: Leinik At.jz gla'suieio za krivorek po ! 167/l KZ, soc{nikt Kotiek Josip in Zemljii lvan pct za krivorek po .$ 178/zad. ods. KZ. 
Sodnika Aintan in Lenart glasuieta za l5 let, sodnika Kotiek itt Zemljii za l0let. sorjnik clr Leinik za l2 let robije. "In tako je obveljal predsednikov glas! 
l6 Bil je doloden zavaruha otrok. Njegov ode je bil p. d. Amerikanec, mlinar v Loper5icah. 
Zavrnitev pritoibe Stola sedmorice, Zagreb. 
Epilog 
Kot snro videli, je sodi5de povabilo na glavno obravnavo tudi varuha otrok pokojnega Ma­
tiie Suleka. Peter Sadravec. inlinar in posestnik iz{)rmoZa,je dne 19. marca 1931 sporodil 
sodiSdu, da je imel pokojni dva zakolrskega otroka. sina Irranca v tretjem letu stalcisti in 
hderko Mariio. staro mesec in pol, iri da bo sodi5du dirn prej prijavil od5kodninski zahte­
vel<. 
Od5kodninski zahtevek je bil vloZen Stirinaist dni pozneje z naslednjo obrazloZitvijo: da bi se uredila takojSnja oskrba varovancev in da bi se izognili nepotrebnirn stro5korn, je varuh Sadravec povabil na svoj dom v OrmoZ obdolZendevega odeta lrrairca Jurkovida st. zaradi dogovora o preskrbi nebogljenih otrok, saj njihova mati Marija Sulek nima nobenega pre­moZenja. Odvisna je le od dobrih ljudi. vsi pa trpijo veliko pomanjkanje. Pri pogovoru rned varuhom Sadravcem in odetom obdolZenca je priSlo do dogovora, da mu trellutno ne more nidesar obf ubiti, saj se mora pogovoriti s svojo Zeno, nato 5e z vdovo Sulek in njenim ode-tom Franoern Majcnom iz l-oper5ic. Toda vse je ostalo le pri dogovoru in ode obdolZenca se ni ved odzval. Zato je varuh Sadravec poslal zahtevke sodiSdu, ki je razsodilo po svoje (glej poglavje Sodba). Zahtevalje mesedno hranarino v znesku 150 din do dopolnjenega 
14. ieta starosti, od5kodnino zarzgubo moLa 25.000 din in za stroSke pogreba 5.000 din. Zapisalje tudi, da je obdolZendev ode v veliki meri soodgovoren za sinovo dejanje. saj je imel pri hi5i pu5ko zakatero so vedeli vsi vaidani. Ne pristaja na izgovor, da morildev ode za to pu5ko ni vedei. Kako se je zadeva glede denarnih od5kodnin razpletla, nam viri ne porodajo,le skopi stro5kovnik iz jeseni leta 1931 nam poroda, daje bilo stro5kov. kiiih je imelo okrajno sodi5de v OrmoZu z obdolZenim Jurkovidem, v skupnem znesku 1336,65 din (stro5ki pripora, obdukci-ja ipd.), vendar le-ti niso bili izterliivi, ker obdolZenec ni imel 
nobenega premoZenja. 
V arhivskih listinah se ie obsoiendev odvetrrik pojavil Sele 8. junija l93l z lnodom revi­ziie in prizittcr, to je s pritoZbo na isto sodiSde, okroZno sodi5de v Mariboru. V pritoZbije odvetnik Stor izpodbijal sodbo. saj je po njegovem sodi5de naredilo futrclinalno napako, ko je soclni senat poiskal iz celotnega procesnega gradiva le tisto, ki dosledno bremeni obtoZenca, druge okoli5dine pa izpustil. V nadaljevanju je predlagal, naj se vsi spisi pre­dloZijo Stolu sedmerice. oddelek B, v Zagrebu. s predlogorn. naj se opravi revizija. naj se razveljavr sodba in zadeva vme okroZnemu sodiSdu v pollovno obravnavo in razsojo; ali naj se ugodi pritoZbi. izpodbijana sodba paruzveljavi in se dolodi milejia kazen. Vse ro so bile le odvetnikove poboZne Zelje. Edino, kar je naredilo okroZno sodiSde, je bila pritoLba, poslana na najvi5jo instanco, t. j. obravnava na Stolu sedmerice. Ta je prito2bo zavrnil in 
potrdil razsodbo okroZnega sodi5da v Mariboru. z dne 12. maja 1931. leta. 
Po storjenem zlodinu so se kmalu pojavile govorice. da Jurkovid ne bo obso.jen. saj je namesto drZave nareclil konec Sulekovih kaznivih dejanj. Govorilo se je tudi, dabo za Jurkovida posredoval domadin Matija Lorjan, kiie bil drZavni to2ilec v Mariboru. Ne eno in ne drugo ni prineslo obtoZenemu Jurkovidr-r oprostitve ali "normalne" kazni. Nasprotno. Driavaie udarila z vso silo po nasilni5tvu, ki se je bohotilo med mladino. Gledano z dana-Snjega pravnega stali5ca, bi ta sodba padla Ze na prvi stopnji. toliko je bilo proceduralnih in drugih napak. Po laidni presoji bi bila ta sodba dober udni pripomodek dana5niim Stu­dentom prava. 
Franc.h"rrkovid je v mariborski kaznilnici preZivel polrrih S let in osem mesecev teZke.iede. Na prostost je bil izpu5den na podlagi amnestije. 4. septembra 1939.Ieta. Po osebnem pripovedovanju je bil v.ietni5rrici skoraj vsa leta zapora zadolilen za konjsko vprego. Kot kmedki sin ie znal opravliati kodija5ko delo, pridobil pa si je tudi zaupanje uprave kaznil­nice, da je lahko zvprelnin vozom odhajal po opravkih v mesto. Spomni se takratnih po­litidnih zapornikov, zakatere ni vedel, kdo so in za kak5ne prestopke so zaprti. Spomni pa se, da jirn je delal usluge;na skrivaj so rludostavljali pisma. ki.iih je s pomodjo konjskega komata (njega so pred odhodom v mesto straZarji strogo pregledali), prenesel in oddal na dolodeno mesto. Sele pozneje. po osvoboditvi, je izvedel. da so bili takrat njegovi sojetniki (ventlar zaprtt lodeno) Tito, MoSa Pijade. iolakovic idr. 
Franc Jurkovid se je v zadetku leta 1941 porodil v ObreZ. Vzel sije vdovo brez otrok. s solidnim posestvom. Bilje dober gospodar in spoStovan krajan. Posebno dobrodoSel je bil nred zeleno bratov5dino. zakatero se je najbolj razdalal. 
Kljuine besede: 
Franc Jurkovid. Hum pri OrmoZu, Matija Sulek, Stol sedmo rice, Zagreb, kaznivo dejaqie. 

Viri: 
-Spis KZP 4 7 1131, okroZno sodisde Maribor od I g9g-1941, AS 2tz,p1i}/.. 
-
Slovenski gospodar, 16.12. 1926, str.4. 

-
Slovenski gospodar, 11. 2. 1931, str. 1 1. 
-Pridevanj e Franca Jurkovida ar.4orju. 



Zlatan Fa/illii, trtodlutrtan Obiine Ormoi, in Tone LuskoviC, predsednik Zgo do,-i ns ke ga dru i h, a O nn oi. 
Dr. Tone Kregar, prof. zgoclovine in .s ctciol ogi.j e. l\[u:e.i novei s e zgodovine Celje. 
fuI ani ca I'l artman, uredn ica zborniku, Pokrujinski mu:ei Ptuj Ormoi, OE Ormoi. 
,1,[ag. L'la,sta Stavbctr, viija bihl i ot e k arku,speci alist ktt, Enol a z a dom oz n ans lv o Un itt er: i t et n e ktl ilnice L.{aribor. 
Tone Lus koyi i. predsednik 
Zgo dot i n s k e ga dr ui n* a O r m oi. 

Net,enka Korpii, kuslo,sinf a et nologinjtt. Pttkruj ittski nttr:ej Ptuj Armoi, OE Ornoi. 
Dr. l\4iran Puconja, prcfesor slrneniiine in.filozofie, Gimnozija 
Fr uncu lv{ikloi i ia Lj ut om er. 

Dr. lyan Rihtarii, predsednik Zgodovinskega tlruitva Gornla Radgona. 
l4ag. Brctne Goropeyiek, direktor Osrednje knjiinic.e Celje 
Franc Krnjak. podpredsednik Zgodovinskegu clruitva Armoi. Z leve; dr. Tone Kregur, mag. Brane Goropev!ek, mag. l"lasta Sto,'bat'. 
u-deleienci simpoziia ob odkritiu .spominske ploiie v Loperiicoh. 
Dr. Gorazd Leiniiar,vnuk.I. Leittiiar.ia, iupon ()hiine OrmoiAlolz Sok, dt'. Holimir Leinic'arvnuk,J 
l-ei n i i a rj a, To n e L us k ov i i, p re ds e dn i k Z g o d ov i ns k e g a d rui t v-a O r tu oi. 
I-einiiarlet'a ulica nu Jolefbt,em ltribu ,-Celju 

ffi€ffiffipffi fuffig*: 

Smw$wqre ffiw&reffiffimw W 
$*kiil$*at*i ,. . 
iiji!*ii'{*.iliiia'(,'ii]iii,!ii"ili.:',!;ii,{.,.]:i,]lWri]]l:]]].ili]i':$a$..w,q:.i]'::i;Iiffll".
ffi,.w X$*@.,r...,,,;,,lr
'" ' ' : I J. n" *rn-rdL re L -:il 6sr:. ,l
''l " i*q1q*#&i,t{iini i.r. i.r,:. l:,rr I 
-" l' .' :..,', l,'".r! t -.0-, *"i*i-­
''' 
lp:*r&*rilr i -'ir'
!r1t4 'irtir*ijbr ,tr' *lhite r.r.:**rli':'ir':'lirst'lciilii'i'l!i]' ' regrak tul liil;16{ks LtakU&r
ljtirilit !.r ll:r,!r li1.-rii!l!!d. tlnti* l l 1;!xtrti'" e{ettlilrt f:r}xi 41'&q!l:Xis!{l !! 
*rd{1ri*r i ri}'}i!$'}$ gr:iii ini!* r';'*;it'*. la l rtr ltt il}$i;'is:* s9i$l*t}ki-*$*$a:1 &sli Hlln,**!i: ir 
-*ir*trr*,rli-trii,irr*s*: o" *r.,'" ,, "':',,,, l:,,:,,:l' ';;:';lA*1 iliJ.i-11""Xiff11;',1lr$ill*-Xlji .,,-,
i.$! ''-
*e!!;iqr,.'.j r.,.r:.lu,$iii**!*!'&(!. I. iljll.lil't3*;'j:j:I.X:3.i**:;,' :-;.. --^ -_-: 1l:tj,"$fl$1,111111i*i3,;1ll:l 
.-.
, 1 L..,'), .i,'l qj,,. .,.9..\t,,r,
" i.1 ir:.r r-l+rl.r.{irr..^t.!4{.s..;!i. .. 


',.:,;: F,,,, ,'',',_-:; '.: ",-"';,.;,; ,;;,.-' ' 
i::,:"*'; ". l,,ll.:,"i,,;;:;,"," 
hi"::;d.rl":.:, ...*-a'..i. --I ,e-.r .,,'.!,i-c"4',::.a"*ar.:;tr..:",}tuatr.*
.:,\,. .a
t{.tr;E ra,{: l.: $, :{.,.1i.-.{ {-!.:,,".-."i,.,;;;.-';;]-;r_ .;. ;
)a i, e;;t\+ -.i,+ . ,...,.3 j. r,t ; 1,ctt tr. .,. ,r", t.}t l,nr.: (o oJrq ;
't.:,aSeS..",i!,..... ,'. i . i .r Hr ^, .-:.,,i.. ,{x:1 ^i-*r, r 
^16fursd.r:'i::,,..,.'l/,il:a:.tl..ra

l' '. G-", ,.. ,;a :kil! :*, r \" ,..:,.:i ;..6,., ..., " , ,. j*.,: ., ,,r, ,.:,.ar, . n.-r,,,:, ,a,.,se ." 
^r 
'r :ry".1s :';.::..-,'.., ,,:.:.
,,t, 1,r-is --r(iir: qr.,."l'' ,':."""":"'-*^ 
i.,1s,.'.,.,,i, {,',-:.
I -. |;,1.: "," ;:,:":.,'.::-i,'l', 11";s,."
.{.:1.rv..j.."ts" :},. j i I r",, i,a..J.rd,n
-. ..,,.,.,. ..; *;ll"_' 
... ., ., er. 't...., uJ r..r* . J* ro .. . ] ,", x,*i.,i -",]t[' "."r^ ,:$;".,,]{i; " *,b rnb 
", "' ". '. ,: :.'0 .$: '_ ,-.'r'.tnq u^ i!.s: -j,. ...a" cez""' }; l'-h "d,S{ '' l,r,,r'
! r{e -.".-,-' 
;,,, ,,l:{sij,1}yKJrlyU:"*:$}1,*::ii::'ily:1*.s,,,q*;;;.;;rii*,,llri,ifis,}i}il*ligyssilL.iv?i:,,:,,,,,,'' 
., .. i'":!'t,{.".1'. i }"i ,n:-fF-i''rrdlir_J'j"i:'*"
: l::. 
-i::itc1,,r,
'.(,,.I4i r ::i ,r.l':.,'.:,:.".i'". ;"i;":";:.lf,r.P'!\D'rolcil-rr'irdsrPruJ"a 
.t ;; :;..;.:.' ;,; ",o,,, :.":-i,i:1,',",,,!is.r*a-i..f.,:i{ns{-,::
t.ri{.,, .,......:'..:'t:,: l' ",,'!{,,i1, it,',1 i .',::."1^'1,'-^':-.,* ,*.
r.1:il ' r ,1 ,'" ".,"_., .....n,*,4 ;, r r:ldldLtr::li.i J.rslrltr_6'r:1.
::1': ,,-., ,\,,:,,,!':.',.,'",.'-'.-,1,-'.1-"*I t!-roL'{s'(!'rksrr'rqrntn'r
"F;.'-'"-,.'"1,,,.-,",-."ri "r,
-,;;...'i.-. i,"-;1"" .",i I :..,.r,( . ."s r. ,u'*.. v"1 1nl1ltrrr.!i
"r"*:'.., ";'";u;"i l" -#*..-
u-',*i.,,'i*.,,, jr.;.1.,* iio,.*,r.trtu,.-.r!"'l**.rltlrds''!sr.i.6ai*,o{fltr:{,:ils
l.ik.r ;n,r.,, ,4, cqrt'..,pr"*,,*':. lmE" '..rr:'.'esr.:ro ne :3br
i r.-. [a".,..;.-tF ';;.,""r\!:.'.,1$5qrit­
-*,,;;;,,,1;;*.1
:..*,,1.';;,,.;'. .,, D i:,..*-,"r'.ill*'"ll
" .... ,'
ll'J"**",n,..:'..1..;...",-,.r.,"1t-,.. .-i*,.i l"rq,m.t,rt.w.sa.,iiri!4.q.r'I"
...r,, , 'i i:. ":" '.iF
a! -{.${-E-68. r. ", 1,.. e r > v*;a I v.f"r*".e"aj'mu!-.' 
Nova doba,7. avgu,st l93l 

i6 ,SF.$ffi$N '::' 'g 
gs${}K&r"ff e sN }S A& -}{i'
DOll 0 LJU Su. un, 
r$L$Y{KU $'N X&m&{.,&&eJ&}.

, semxrr, ex$Nx*eKJ&$ 
.,fess ,x' *$s$ 
s&, M,$&&sYx S*.sxe&?s8$€x. sffixrl 
ss*e*Y$Nsxm Pxw$Yrr* :*xw*X 
, KffiAY'.tr$XA X&S&&rffi,& eKr*&K 
s, 3$.rusYK&e&A &s$i"::,:i * 

S1t o ru ins ka p I ct,i i a, L op e ri i c e 
l'rof.' dr Janko l-ein i iqr