L i s t e k. Učiteljski izpiti nekdaj in sedaj. ^redno preidem k svojemu predmetu, pojasniti mi je v prvi vrsti, ^jp-f" v kakšnih razmerah je živel ljudski učitelj v pričetku 18. stot letja in v kaketn položaji je bila njega Šola. 0 ljudski šoli v današnjem smislu govoriti, je seveda težko, akoravno je bila za deželo ustanovljena aže s šolskimi zakoni 16. sioletja. Za take šole je bil vsprejet posvetni učitelj po občinskern predstojniku, in potrjen po cerkveni oblasti. Iraeti je rnoral potrebna svojstva in smelo trdim, da je bil obstoj ljudske šole v kakem kraji zavisen od sposobnega cerkovnika, ki je vodil potem pouk v občini do svoje smrti. Predno pa je nastopil svojo službo, prestati mu je bilo izpit pred komisijo, obstoječo iz župnijskega predstojnika, njega pomočnikov in župljanov. Pred to komisijo, zbrano v župnijski cerkvi, je moral kandidat pokazati vsa svojstva dobr<?ga (?) pevca, ker takega so potrebovali pri cerkvenih opravilih. Prebivši izpit iz glavnega predmeta, se je podala koraisija v župnišce, kjer je imela nalogo izprašati kandidata iz drugih, tudi učitelju potrebnih predmetov. Bral je navadno nekaj odstavkov iz sv. pisma, ker je nedostajalo šolskih knjig, potem je odgovarjal na stavljena vprašanja iz katekizma, pokazal, ako zna pisati, in ako je znal še kaj številiti, je bil izpit končan. Podelila se mu je služba, katera rau ni donašala toliko, da bi mogel preživiti sebe in morebiti svojo prav obilo družino Zato se je pa uže prej pobrinil, izuoivši se kakega obrta, kakor črevljarstva, krojaštva i. dr. Tako se je poleg svojega obrtovanja pečal tudi s svojim postranskim poslom — z učiteljevanjem! Ako si še ogledamo prostore njegovega delovanja — zatohle delarne, natlačene z ukaželjno raladežjo, ne redko v družbi, katere niti imenovati nočera, vihteč nad njo svoje tedanje najboljše učno sredstvo — brezovko, potern imamo dovolj, da se ne čudimo vspehom, katere je zabilježil zapisnikar ob vršitvi učiteljskega izpita v 1. 1729. in ki se glase v prevodu: ,,Ker se je po srarti dosedanjega učitelja oglasilo pet prosilcev (Liebhaber), je krajni župnik prosilce v cerkvi vspričo (vor Augen und Ohren) cele občine poskusil v petji. Po zvršitvi se je podal ž njimi v župnišče, kjer so bili na sledeči način in s sledečim vspehorn izprašani: 1.) Martin Ott, črevljar tukaj, v 30. letu njegovega življenja, je pel v cerkvi 3 pesmi. Učiti se inu je melodije, njegov glas bi bil lahko boljši. Bral je Genesis (I. knjiga Moz.) 10, 26 do konca (bis aus), črkoval je verz 16—29. Branje je zadostovalo, v črkovanji je napravil dve pomoti. Trojni rokopis je bral — srednje, tri vprašanja na pamet, odgovoril — prav; iz katekizma 54. vprašanje povedal (?) brez pomote; neizveden pa je v računstvu popolnoma. 2.) Jakob Mahl, tkalec iz D., jih ima petdeset že za seboj, je pel 3 svete pesmi, toda njih melodije so prešle v druge pesmi; glas bi rnoral biti močnejši, zadrl se je večkrat, akoravno nepotrebno. Bral je Jozua 19, 1 do 7 z desetimi bralnimi hibaini; črkoval je Jozua 1B, 23 do 26 brez pomote. Trojni rokopis bral slabo z ustavljanjem. Tri vprašanja na pamet — je odgovoril zadostno. Iz katekizrna je povedal 41. vprašanje brez pomote; po nareku tri vrste spisal — s petimi pomotami; računstva nezmožen. 3.) Pilip Hopp, krojač iz G., že star, potrt mož 60 let; mimogrede reoeno bi bilo bolje, da bi varoval dom, kot pa, da se je tega lotil. Pel je 2 pesmi. Glas kot stokajoč otrok, zašel veekrat v neprave pesmi. Bral Jozua 19, 7 do 13 — zelo strahotno; črkoval Jozua 15, 22 do 23 z dolgim ustavljanjem, veliki T mu je delal preglavice, vendar je končno premagal. Na tri vprašanja na pamet — je molčal (blieb fest sitzen). Tri rokopise bral, a sam uže v začetku priznal, da temu ni kos. Po nareku samo 3 besede zapisal — a bilo jih je mučno brati. Steviljenje mu je popolnoma neznano, štel je po prstih, kakor majhen otrok. Naznanilo se rnu je, da je neurnno ravnal, zglasujou se za službo. kar je priznal s solzami in stokanjera. 4.) Ivan Schiitt, kotlar (Kesselflicker) od tu, ima 50 let zemeljskega potovanja, je pel 3 svete pesmi — s precejšnjim odobravanjern. Bral in crkoval je Genesis 10, 13 do 18 — ne posebno. Pri izpitu iz katekizma se je pokazalo, da iz nekaterih oddelkov nima vaje. Po nareku pisal 3 vrste — še zadostno, kar se pa tiče črkovanja — je napravil vendar 10 pomot! Iz številjenja znano samo seštevanje. 5.) Prid. Loth, podčastnik v Sch., kateri se je bojeval v veleplemenitem Grumbkow-ern polku proti Švedom ter izgubil tam svojo nogo — 45 let star — je pel dve pesrai. Ima dober močen glas, vendar mu v celoti raanjka melodije, jedenpot zašel v neko drtigo pesem. Trojni rokopis je bral točno. Cital in črkoval je Genesis 10, 13 do 18 — še dovolj dobro. Katekizem — ima v glavi. Štiri vprašanja na painet — tudi dobro. Po nareku spisal tri vrste, vendar z osrnimi hibami. Številjenje: —- zmožen seštevanja in nekaj odštevanja. Ker se kotlarju radi njegovega potepanja po svetu ne raore zaupati, vojščak Loth bi pa tudi morebiti preveo vihtel svoj raeč nad ubogimi otroškirni glavarai, kar bi bolelo uboge matere, ter jim ranilo njihova srca, zato se imenuje Jakob Mahl, ker je na dobrem glasu, soglasno učiteljem te šole." Ako primerjamo te čase s sedanjimi, priznati narn je z zadovoljstvom in ponosom, da so se korenito izpremenili v korist učečih se narodov in tudi v hasen rodoljubnega sedanjega tičiteljstva. In do tega je moralo priti, saj so uže v prejšnjih stoletjih delovali možje, katerim je bila blaginja priprostega ljudstva pri srci. Naj irnenujem le Komenskega, ki je tako temeljito preosnoval tedanji pouk, odkazal Ijudski šoli častno mesto, pisal za njo in za učitelje knjige ter odločno zahteval, da se mladina poučuje na podlagi materinegd jezika. Zato je bil pouk po šolah vedno uspešnejši in iz teh šol nastopal je vedno boljši narašcaj ljudskih učiteljev na pozorišče. Velik korak v izobrazbi učiteljskega stanu je napravil Prancke 1707. z ustanovitvijo učiteljskega semenišča, akoravno so bili gojenci le bolj namenjeni meščanskim šolam in Francke-jevemu pedagogiju. Zlasti mi je pa omenjati Pelbiger-jevega delovanja v službi nepozabne Marije Terezije, katera je bila takorekoč podlaga vsemu nadaljnerau procvitanju učiteljskega stanu. — Učitelju so se zabranili postranski zaslužki, ki so bili v srarnoto vzvišenem poklicu. Zboljšali so se mu njega dobodki in s tem se je množil tudi vedno boljši učiteljski raaterijal. Občnemu šolskemu redu Marije Terezije sledila je 1. 1805 ,,Politische Schulverfassung", ki je zahtevala od vsakega učiteljskega kandidata za glavne šole šesttnesečnega, za trivijalne šole pa tri mesečnega tecaja. V prospeh izobrazbe uoiteljeve pa je delovalo ob jednera na stotine pedagogov, naj imenujem le klasika Pestalozzi-ja in Diesterweg-a, kateri vsi so bili učiteljem vodniki na polji vzgoje in pouka. Na podlagi državnega šolskega zakona iz 1. 1869. so se pa osnovala lepo urejena učiteljišča, katera skrbe, da se učiteljski kandidati 4 leta teoretično in 2 leti praktično pripravljajo za svoj vzvišeni stan. Dal Bog, da bi nam iz njih došlo še ranogo .navdušenih. in na svoj stan ponosnih delavcev, v prid našemu narodu, ki ljubi in spostuje dobre in delavne učitelje. Iz teh črtic povzamemo, da je učiteljski stan napravil orjaški korak v socijalnern življenji in smelo trdirn, da je raed nekdanjim učiteljem in današnjim razloeek tak, kot med nočjo in dnevora. J. Krulec.