Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 24. decembra 1939. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din , me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din, mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 100 Din pol stran 400 Din. I tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali glasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din, Pred. jaslice pokleknimo ino prosimo: Dobra Mati Marija, mati i devica, boža mati, najzvišenejše bitje človeče, dovoli,1? da pokle- knemo poleg tebe pred jaslice ino odpremo svoje srce pred tvojim Božim Sinom, našim zve- ličitelom. Jezušek, molimo te, kak pra- voga Boga i ti odpremo svoja srca na stežaj, o sprejmi naše prošnje i je zapri v globočino svojega maloga Srca, štero je neskončno lübezni vretina. Prosi- mo te: za mir sveta. Daj nam ga, ve si ti vladar mirü. Pomiri zbur- kano človeštvo z Bogom, da se podvrže njegovoj svetoj voli. Pomiri človeštvo s samim sebom, da se ne bó klalo i sovražilo, nego po tvojoj zapovedi lübijo. Pomiri člove strasti i daj zmago tvojim jakostim, štere lak glasno naznanjaš iz jaslic: lübezen do bližnjega, poniznost, potrplivost, skromnost, zadovolnost, vdanost, pokorščino i veselje nad pomen- kanjomci trplenjom. . Jezušek prosimo te: za dühovnike, tvoje namest- nike, ki z gorečnostjov vršijo svojo teško slüžbo. O, blagos- lovi svojega namestnika, svetoga Očo, škofe sveta posebno naše- ga, vso dühovščino širom sveta, posebno naše dühovne voditele, obdrži je na poti gorečnosti i ne dovoli, da bi je svet vkano i odvrno od njihovoga poslan- stva, štero je: Posvetitev njiho- vih i naših düš. Potrkaj tüdi na srca tistih, ki so mlačni kak si po- trkao po rečaj Skrivnoga Razidetja na dühovnike Male Ažije, ki neso se ti v popolnosti dopadnoli, potr- kaj na njihova srca i njim vužgi gorečnost, kakše je tvoja slüžba vredna. Pa nespozabi se, Bože Detece, z nesrečnih odpadnikov, kakše ma vsakša,pokrajina;mrz- lota božične noči, slama tvojih jaslic, pokora tvoja, tvoje Matere i Hranitela, svetega Jožefa, v betlehemskoj štalici, naj ti odpre srce za najnesrečnejše düše sveta: za dühovnike katoličanske, ki so zatajili tvojo vero, tebe, svoj dü- hovniški stan i živejo brez tebe kak tvoji sovražniki. Jezušek prosimo te: svetlost božične noči razlej v düše komunistov i brezbožnikov, ki so si za živlenjski cio posta- vili, da preženejo tebe iz düš, iz src, iz živlenja javnoga i pri- vatnoga, ki so si postavili za cio, da samo rüšijo i nikdar ne zi- dajo, ki sami ščejo pogübleni biti i tüdi drügim samo pogüb- lenje spravlajo. Sveti njim, Bože Detece, da spoznajo svoje zmote i se včijo od tebe lübiti Boga i lübiti bližnjega. Jezušek prosimo te: za siromake toga sveta. Pro- simo te tak za siromake, da glas zdignemo proti trdosrčnosti bo- gatašov. Vnogi nemajo srca i stiskajo z nedopovedlivimi kri- vicami siromake. Tak se rodi sovraštvo proti tebi, kak da ti ne bi püsto v nebi vse svoje neskončno bogastvo i prišo kak siromak na zemlo, naj si vsem sirotam zgled, Pomočnik na zemli i plačnik v večnosti. Spokori trdosrčne bogataše, da do mehko srce nosili v svojih prsaj do si- romakov, tem pa daj en deo tiste potrplivosti, štero si razo- devao v jaslicaj. Jezušek prosimo te: daj nam vsem vse potrebne milošče, da kratek zemelski ži- tek tak preživemo, da si večno- ga zaslüžimo. Vesele svetke vam žele, naročnikov dragi dom Uredništvo i uprava naših „NOVINˮ s srcom svom Tüdi na vas misli, dragi, ki vas muči tüji svet, Srčno prosi Jezušeka: dáj njim srčece odpreti Vsem naj vera bo vodnica, Vsem lübezen tolažnica! Vsem vam Jezušek pomagaj, Vsem vam vse obilno dáj! Pesem sirote. Trda zima, sneg, viher tirajo me semotam... Zapiš zbrisao vsako ter...; ves je daleč, daleč tam... Mesto vune cote nosi moje telo gingavo, prsti z hüdih črevlov bosi v ostro zimo zijajo. Trda zima, sneg, viher tirajo me v prvo ves ... Veter mele nek paper, ga zdigavle do nebes... Paščim se po snežnoj poti... Žive düše nindri ne ... Nišče mi ne pride proti, nišče meti ne žele. Trda zima, sneg, viher mi odprejo prvo ves ... — Tü sirota najdem mer... — A me vgrizne čaren pes. Cote z mene doli strga, do krvavoga me vje ... — „O, ti kodiška nesnagaˮ — vért me stira od meje. Trda zima, sneg, viher vsako hišo mi zapre... Stirajo me že od dver ... — Oj, kak joče mi srce. * * * Tam na konci vesi kuča se podira, nema dver... Okna veter njej razlupa ... Je ne išče niti zver ... Trda zima, sneg, viher kašo mi na kučo to ... — Stopim lejko, nema dver... — Nišče me ne bo kuno... Kak prek praga stopim notri, sto miljon zvezd zblišči... Dete vidim v ednom koti... V jaslaj v slami tam leži... Trda zima, sneg, viher sem prgnali Detece, ki prineslo boži mer za sirote stiskane. Srčen. Povrnenje v Lisieux-i. Tü je bila sprejeta v kato- ličansko vero pred tistim oltarom, kde je Mala Terezika prejela prvo sv. obhajilo, ameriška pi- satelica Frančiška Parkinson- Keyes, žena bivšega guvernera zvezne države New Hampshire. L. 1923. se je v Rimi vdeležila slovesnosti proglašenja Male Terezike blaženim. Te se je zač- nola zanimati za katoličansko cerkev i sledkar spisala živlenje sv. Male Cvetke pod naslovom „Pisano v nebesihˮ. Zdaj jo je Mala Cvetka pripelala v katoli- čansko vero. Iz zahvalnosti se je odločila, da bo sprejeta v Lisieux-i. Od tü je odpotüvala v Lurd, zbirat snov za živlenjepis sv. Lurške Bernardke. Polaki v Chicagi. Tü jih žive 650.000 v 57 fa- rah. Gda so zvedli za boj v do- movini, so bile vse cerkve pune pobožnih molilcov za nesrečno domovino. Zbrali so 100.000 do- larov podpore v jako kratkom časi. Svojoj domovini ščejo po- magati v dühovnom, gmotnom i vojaškom pogledi. Slab tisk je zapelao narod v komunizem, trdi general Franco. To je pove- dao v svojem razgovori z ame- riškim dühovnikom Johnom O’ Brienom, gda je trdio, da je glavni zrok komunizma v Španiji bio rdeči tisk, ki je pomali vničo vero napačno vzgojene mladine i njej vcepo v srce sovraštvo do Cerkve. Božični evangelij. Vu začetki je bila Reč, i Reč je bila pri Bogi, i Bog je bila Reč. Ta je bila v začetki pri Bogi. Vse je po njej nastalo i brezi nje ne nikaj nastalo, ka je nastalo. V njej je bilo živlenje,! živlenje je bilo svetlost lüdi i svetlost sveti v kmici, i kmica je ne sprejela. Bio je človek pos- lani od Boga, komi je bilo ime Ivan. Te je prišo na svedočan- stvo, da je svedočo od svetlosti. Bila je prava svetlost ta, štera presvejti vsakoga človeka, prido- čega na te svejt. Na tom svejti je bila i te svejt je po njej nas- tao, i svejt je nej spoznao. V svojo lastnino je prišla i njeni je neso sprijeli. Vsem pa, šteri so jo spri- jeli, je dala pravico, da posta- nejo boži Sinovje, njim, ki ver- jejo v njenom imeni: ki so se nej rodili z krvi, niti z poželenja mesa, niti z vole moža, nego z Boga. I Reč je meso postala i med nami prebivala, i vidili smo njeno diko, diko kakti jedino- rodjenoga od Oče, ki je puna milošče i pravice. (Jan. 1,1-19.) „V začetki je bila Reč.ˮ Tüdi mi, gda govorimo, rabimo reči, a te naše reči preminejo. Boža Reč pa ne mine. Kakša je teda ta boža Reč, ki se je zglasila, a ne preminola? Izgovorim reč: Bog. Eden sam zlog ma i glas včasi pre- mine. Pa itak. gda čüješ ali iz- govoriš to reč, ka vse se ti po- rodi v düši! Ta kratka reč ti vzbüdi miseo, ki presega vse stvarstvo. I ka je pri Bogi Miseo ali Reč? Gospod Jezuš Kristuš je Reč boža. Zato pa molimo: Reč je s telom včinjena i prebivala med nami. To pomeni, da je drüga boža oseba, ki se je včlo- večila, prišla iz vüst Boga Oče, kak pridejo naše reči iz naših vüst Sin boži ali Reč boža se je porodila od Boga Oče od veko- maj, ar: „V začetki je Reč bila pri Bogi i Bog je bila (ta) Reč.ˮ „I živlenje je büo svetlost lüdem.ˮ Živlenje razsvetlüje člo- veka. Živalim živlenje ne dalo razuma, je ne razsvetilo, človek pa je stvorjeni po podobi božoj i zato je zmožen razumnoga mi- šlenja i modroga spoznanja. Evangelij še pravi: „Bila je (Reč) práva svetlost, ki razsvet- lüje vsakega človeka.ˮ Prava svetlost to je razum, razsvetleni od milosti, se ne da vkaniti. Kak vsaki človek zna, da je dvakrat dva štiri, tak gotovo je znao Ivan Krstnik, da on sam ne Kristuš. Evangelist je ravnotak znao, da je Reč Bog. Ta večna Reč je prišla na svet v podobi človeka, v šterom je bio Bog prikrit. Zato pa joj je bio dani predhodnik Ivan, ki naj posvedoči, da je Kristuš več kak človek. Ta večna Reč boža je „Bila prava svetlostˮ Tüdi oko nam je svetlost, a če ponoči nega svetilnice, če na nebi nebi sijalo sunce, ne bi nikaj vidili.Tak je te naše oko ne prava svetlost, da bi moglo od sebe viditi, nego s pomočjov drüge reči. Zato pra- vi apoštol vernikom: „Bili ste negda tema, zdaj pa ste svetlost v Gospodi,ˮ ar so postali iz po- ganov verniki. „Na sveti je bio.ˮ Tü je bio i vendar se prišeo. Tü je bio kak povsod navzoči Bog, prišeo pa je v podobi človeka. I gda je bio tü kak Bog, ga nespametni, slepi grešniki neso šteli viditi, spoznati, priznati i sprejeti. Tej lüdje so tema i svetlost (Bog) v temi sveti, a tema je ne zapopadne. Tü je zdaj, ki je bio vsik- dar. Ne zapüščaj ga tí, da ne boš zapüščeni sam. Pazi, da v greh ne spádneš i tak tí svetlost ne zajde nikdar. Pred jaslice pokleknimo. 2 NOVINE 24. decembra 1939. Nedela v Adventi štrta. V petnajsetom leti vladanja casara Tiberija, kda je bio Pon- tiuš Pilatuš poglavnik Judeje i Herodeš, četrtini oblastnik Gali- lejo, i brat njegov, Filip, četrtni oblastnik Iturije, i Trachonidiške dežele, i Lyzaniaš, četrtni oblast- nik Abilineje, kda sta bila veli- kiva dühovnika Annaš i Kajfaš: je Gospod gučao Ivani, Zakaria- šovomi sini, vu püstini. I preho- do je vso jordansko pokrajino i oznanjao krst pokore za odpüš- čanje grehov, kak je pisano vu knigi govorov proroka Izaiaša: „Glas kričega vu püstini, pripra- vlajte pot Gospodovo; zravnajte njegove steze; vsaki dol naj se napuni, i vsaki breg i gumila naj se zniža; i kriva bodo ravna, i ostre gladke poti, i bo vidilo vse človeštvo zveličanje bože.ˮ (Luk. 3, 1-6.) * Zakaj je šteo Kristuš meti Ivana kak svojega glasnika, da njemi pripravi pot? To nam po- ve sv. evangelij: „Te je prišeo v svedočan- stvo, da svedoči od svetlosti, da bi vsi po njem Vervali.ˮ (Iv. 1.) Versko živlenje je pri Židovaj v tistom časi jako prepadnolo. Širni lüdski krogi so postali mla- čni. Njihov Bog jim je bio do- biček i vžitek. I kak je Bog prle vsakikrat, gda je bila vera v ne- varnosti, poslao lüdem proroka, ki je s svojimi čüdeži pa z nav- düšenov zgovornostjov i pobož- nim živlenjom v lüdeh znova vu- žgao stari verski ogpn, lak pošle boža previdnost svojemi lüstvi moža, ki naj njemi pove istino i naznani volo božo. Židovje so Zveličara priča- küvali kak krala vsega sveta, ki z nepopisnov oblastjov zavlada nad vsemi narodi. Njegov glas- ek Ivan naj bi s svojim siroma- štvom s svojim zatajüvanjem lüd- stvo pripravo na to, da bo Zve- ličar prišeo v jako ponižnoj po- dobi i da ne bo Vladar sveta, kakšega so si oni želeli. Na to jih je šteo sv. Ivan pripraviti. Primerno je bilo tüdi Zve- ličarovoj dostojnosti, da je meo prednika. Gda pride Vladar obi- skat svoje lüstvo, ne pride kak samoten potnik. Pred njim pri- dejo slüžabniki, ki lüstvi nazna- nijo Prihod, da se pripravi i vla- dara dostojno sprejme. Kak ve- liko je moglo biti veselje lüstva, gda so čüdi od Ivana, da on niti vreden ne, Kristuši razvezati re- menje na obüteli! Reči: „Vsaka dolina se bo napunila i vsaka gora se bo zni- žalaˮ pomenijo: Ponizne bo Kri- stuš povišao i to: svojo Mater, Ivana Krstnika, Elizabeto, apoš- tole i za njimi vse tiste, ki so .krotki i poniznoga srca.ˮ Zato se je preblažena Devica razve- selila v slavospevi „Magnifikatˮ: „Mogočne je dao s prestola i povišao ponizne.ˮ Gore pa bodo ponižane: gore pomeni tü hüdobne dühove. Oblast pekla je po Zveličari strta. Potem še gora pomeni svetno gi- zdo: gizdo Rimlanov, Židovov i drügih narodov, ki je strta v prah. „Ka je krivoga, bo ravno.ˮ Pot v nebesa je bila v starim za- koni kriva. Samo po zavojaj se ta prišlo. Pobožni lüdje iz tistih časov sp po smrti šli v predpe- keo i tam čakali na Zveličara. Zdaj pa pride veren krščenik, če je vreden, naravnoč v zveličanje. „Težávne stare poti so pos- tale gladka cesta.ˮ To pomeni, da je pred Kristušom težko bilo najti pot v zveličanje, da pa je zdaj lehko, ar je Bog dao ver- nikom vsa sredstva za zveličan- je, posebno še presv. Oltarsko Svestvo: „Ki jej te krüh, bo živo na veke.ˮ Rous Stefan : Kratka zgodovina našega Odrešenika. Izraelski narod. Neznaten židovski narod je edini ostal med zgubljenimi in tavajočimi pogani, ki je Poznal enega Boga in po večini ni za- bredel v malikovalstvo. Majhen po številu, toda kljub temu za- vzema važno mesto v oni dobi, med ostalimi narodi. Pod vzvi- šenim božjim varstvom se je ohrani!, liki barka v poganskem morju, ter hrani! zveličavne pre- rokbe za bodočnost. Razvoj kra- Ijevstva božjega in verske pre- obrazbe človeštva se ne da po- jasniti brez poznanja vloge ju- dovstva. Jehova — Bog Izraela je postal Bog vsega človeštva in Mesija je postal Odrešenik in preroditelj sveta. Čudovitö je trdo- živo to malo Semitsko pleme, ki je izšlo po božjem povelju iz Kaldejskih planjav in je edino častno enega Boga-Jahve. V Egip- tu pod Faraoni trpi sužnost, se je otrese s pomočjo Mojzeša, ter se umakne v püšča vö in na Si- naju dobi zakon deseterih zapo- vedi. S pomočjo hrabrosti in vere si osvoji obljübljeno deželo, si ustanovi kraljestvo, ki so ga šele Rimljan! po dolgih bojih uničiti. Po razpadu svojega kraljestva živi narod razrešen po svetu liki prah med narodi. Toda med tem, ko pri ostalih narodih vera in držáva vzajemno živita, se raz- vita in vzajemno propadata, je pri Judih drugače. Narodna dr- žáva je razpadla, toda narod je vero ohrani! in jo ponese! s se- boj, kjerkoli se je našem. Bog je dvignil ta narod iz srede po- ganov, da bo priča božje moči in vere v enega Boga, in da to vero raznese po svetu po knjigi bož- jega razodetja. Med tem, ko so v Babylonu in Aleksandriji ter na Grškem modrijani govorili o neznanem Bogu, ga Judje že po- znajo, so mu zvesti in pričaku- jejo napovedanega Mesijo, ki so jim ga napovedali njihovi po- roki. Náselivši se sredi poganov, se ne drüžijo z njimi, ampak žive ločeno, ohranivši svojo vero in obrede ter plemenske poseb- nemi. Plačujejo Sicer davke, ne služijo pa vojaščine, volijo si lastne poglavarje, ki jim sodijo in jih vodijo. Bavijo se s trgo- vino, obrtjo in denarstvom. Raz- množujejo se in bogate čedalje bolj. To je rod praktičnega dela, spreten, v pijači zmeren in ne- utrudljiv vmaterijalnem napredka Vse okrog Juda malikuje, le on ne, upira se tujemu mo- drovanju in k tuji omiki se ne spre- obrne, ničesar ne predrugači, vse ohrani. Nič bolj ne dokazuje božjega delovanja, kakor ta mali narod, stiskan od vesoijnega poganstva pa mu vendar nikoli ni podlegel. Tako je bilo stanje človeštva v osmem stoletju po ustanovitvi Rima, ki o njem le- genda pravi, da je bil ustanov- ljen leta 753. 21. aprila. Baje sta ga zidala Romul in Ren — od tod ime Roma in v sredi 192 Olimpijade — Grki so v mestu Olimpija na čast bogu Zeusu prirejali velike svečanosti z te- lovadbo, petjem in igrami ter tekmami v govorništva pesništvu, kar je trajalo skoz pet dni. To se je dogajalo vsaka štiri leta. prvič se je to zgodilo leta 776 pred Kristusovim rojstvom. Od leta 776. dalje so računali Štetje let po Olimpijadi. Po judovskem koledarju pa na koncu četrtega tisočletja od ustvarjanja sveta. To so bili „dopolnjeni dneviˮ (Mark. 1, 15). Svet je miroval pod rimsko oblastjo, Poganska vera zgublja veljavo, modroslovje nezadovoljuje misleče, židje po svetu raztreseni obupujejo in pri- čakujejo Messijo, ki naj jih reši in ustanovi novo judovsko kra- ljestvo, oni so ga namreč po j razlagi farizejev in pismoukov pričakovali kot kralja, polnega zemskega sijaja in ga še danes pričakujejo kot takega. Židovje niso videli v Jezusu duhovnega prenovitelja in rešitelja sveta. Jezušov rod in spočetje. Sveti Janez evangelist pravi: On ni rojen niti iz primesi krvi, niti iz mesnega nagona niti iz pože- lenja moža. (Jan. 1, 13) Jezus \e rojen iz žene device in bož- jega Duhar. Tisti, ki je vse us- tvaril, je zmogel tudi to skrivnost ! Evangeliji so edine listine, ki nas podrobno pouče o tem skrivnostnem dogodku. Lahko se pa tudi nanje zanesemo, kajti Bog, ki je navdahnil pisca, nas ne more varati in tudi pisec nas ni mogel varati iz raznih tetnih vzrokov, ki jih ne bom našteval. Zadostuje naj ta, da v dobi, ko je evangelist pisal, gotovo ni manjkalo svežega izročila med narodom in morda celo živih prič. Marijino oznanenje: Je prvi prizor, ki se je zgodil v majhnem kraju Galileje v Palestini v skrom- nem Nazaretu. Ime Nazaret po- meni v slovenskom jeziku brstje- popki. Mestece, kakor ga opisuje učeni francoz Didon, je stisnjene ob bregu in se razprestira po majhni planjavi. Prebivalci so skromni delavci in mali Posest- niki ter obrtniki, židovske vere, ki so se trdno držali svoje vere in šeg. Imeli so lastno sinagogo- cerkev. Mestece je obdano z na- sadi olk, smokev-fig, granatnih jabolk, oranž in limoq. Vmes se mešajo vitke ciprese in košata drevesa rožičev (sladke skorice), izven mesta je studenček, ki še dandanes daje potniku svežo pi- jačo; imenüjejo ga Marijin vre- le^ V tem mestecu v eni izmed skromnih, tihih hišič, je živela spoznana, mlada devica. Marija po imenu. Niže imela 16 let, iz- ročilo pravi, da je bila hči Joa- hima in Ane. Starši so ji že umrli, ko je bila še otrok. Rod izhaja iz Davidove hiše. Bila je edinka in kot tako so jo zarotili po ju- govski navadi z možem istega pokolenja. Na vshodu je Ženitev veliko bolj zgodaj v navadi kakor na severu in tudi ljudje do- zorevajo mnogo poprej kakor na severu. Njen zaročenec je Jožef, isto iz Davidovega rodu. Jožef še ni bil slovesno vpeljan v hišo Ma- rije. Marija si pripravlja balo, kak vsaka nevesta pred poroko. Ne- kega dne — po nekem izročilu 25. marca—jo preseneti nenavad- na prikazen. Pojavi se v hiši lep mladenič v nebeškem sijaju in jo nagovori: „Zdrava milosti polna, Gospod je steboj, blago- slovljen med ženami. Bil je An gel Gabrijel. Ko se je Marija za- vedela — bila se je namreč zelo prestrašila, — ji še reče: „Glej, spočela boš in sina rodila in ime- nuj njegovo ime Jezus. Velik bo- de, imenoval se bo Sin božji.ˮ Jožef, ki ni bil vpeljan k Mariji na dom, je opazil, da je nevesta v blagoslovljenem stanju, hoče skrivaj Marijo zapustiti. Šele na božji migljaj po Angelu, ki ga pomiri, ko mu razloži Skrivnost, se da vpeljati (poročiti) na Ma- rijin dom. Poroka je bila pri Judih slovesno opravljena Mojzesov zakon je določal, da slovesnost traja 7 dni. Daruje se ob tej pri- liki jagnje in nevesto spremljajo deklice v belem oblačila z pos- veti ter prepevajo pesem, ki je na lašč za to priliko sestavljena. Tako zbor deklic vpelje nevesto na možev dom. Svadbice danes pri nas isto tako nevesto sprem- ljajo k oltarju in na njen dom. Sveto pismo pravi, da sta Ma- rija in Jožef živela v zakonu deviško: „Živel je z njo deviškoˮ (Mat. I. 24). Jezusovo rojstvo. Okrog leta 747 do 749 po ustanovitvi Rima, se je odigral v svetovni zgodovini oni veliki dogodek, ki je pretresel pola, goma ves svet, in katerega spo- min obhajamo vsako leto in tako tudi letos v teh dneh. V Rimu, v središču tedanje svetovne sile, vlada Cesar Oktavijan Avgust, ki hoče svoje cesarstvo potem, ko ga je politično in vojaško uredil, še upravno in davčno urediti. Spoznati hoče vrednost zemlje, da bi lažje uredil davčne terjatve. Tudi ljudsko popisova- nje ali štetje ukaže uvesti. Da bi to namero dobro izpeljal, ukaže urediti zemljepisno knjigo ali ka- taster, da bi zamogel pravilno razpisati davke. Ukazal je obe- nem popisati vse prebivalce po celi državi, tako zaveznike, ka- kor tudi podložnike. Bila je nam- reč velika razlika med podlož- niki in Zavezniki. Pravice in dolžnosti niso bile pri obojih enake. Podložniki so imeli več pravic kakor Zavezniki. Dolžnosti obojih so pa bile približno ena- ke. V Rimu namreč niso bili vsi državljani enaki. Palestina, ki je bila rimska provinca, je bila raz- deljena na več pokrajin. Judeja nas najbolj zanima v našem slu- čaju. Njej je vladal kralj Herod, ki je bil od Rimljanov postavljen za vladarja Judom. Judom sicer to ni bilo po volji in tudi njemu ne, da se je vršilo popisovanje zemlje in prebivalstva, kajti ne radi so plačevali davke rimski državi. Toda Herod, ki je vedno hlinil Rimljanom svojo vdanost, je točno izvedel cesarski ukaz. Dal je nalog vsem Judom, da dajo popisati vse premoženje in svojo družino, in to vsak v svo- jem rojstnem kraju. To je bil povod, dá sta se odpravila na pot ludi Jožef in Ma- rija in Sicer v Betlehem, ki je bil okoliško središče popisovalnega urada. Ime Betlehem pomeni v našem jeziku — hiša kruha. Ma- riji Sicer ne bilo nujno, da bi šla na popisovanje, toda kot zvesta spremljevalka, ni hotela svojega moža samega pustiti na dolgo potovanje. Dasi je bila že blizu poroda, in dasi je bilo hladno, zimsko vreme, je vseeno Šla na pot. Od Nazareta do Betlehema je tri do štiri dni hoda. Ljudje so hodili peš, ali jahali na oslih, ki je tam v navadi kot ježna ži- val ubogih. Potniki so prenoče- vali po gostilnah v vaseh, ki so pa zelo skromne. Betlehem, ki leži v srcu Jugovskega gričevja za efrainsko dolino na stopni- častih pobočjih, je malo mestece. Dolina okoli mesta je zelo rodo- vitna. Tamkaj v bližini se raz- prostira polje, kjer je, kakor nam opisuje sv. pismo stare zaveze, Moabljanka Ruta pobirala klasje za ženjci in v bližini je vas Beit Sahur, kjer je imel Booz svoja gospodarska poslopja. Sem, v te lepe kraje so romali vsi Davi- dovi potomci. Tu so se izpolnile besede prerokov, ki so napové- dovali vse, kar se je pozneje zgo- dilo in uresničilo. Naj govori evan- gelist Lukež: „Prigodilo se je pa tiste dni, da je prišlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se po- piše ves svet; to popisovanje je bilo prvo pod Cirinom obrtni- kom v Siriji in vsi so šli, dá so se popisali, vsak v svoje mesto. Šel pa je tudi Jožef iz Galileje iz mesta Nazaret v Judejo v Da- vidovo mesto, ki se imenuje Bet- lehem, zato ker je bil iz hiše Da- vidove, da bi se popisal z Ma- rijo. s svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In po- rodila je sina prvorojenoga, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanjo ni bila prostora v prenočišču. V prav v tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na noč- nih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim, in svetloba Gospodova jih je obsvetlila in silno so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: Ne bojte se, zakaj glejte, oznanjam Vam ve- liko veselje, ki bo za vse ljud- stvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli polože- no. In v hipu je bila pri Angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. (L. 2-1, 14.) Malo mestece Betlehem na- ravno ni moglo sprejeti vseh pot- nikov pod svojo streho, gotovo ne samo Jožef in Marija, ampak veliko drugih ni moglo dobiti prenočišče. V okolici Betlehema je svet skalovit, apnenčasto gri- čevje vsebuje polno votlin, ki jih je voda v stoletjih izdolba. Ne- katere izmed teh votlin so ljudje razširili in jih uporabljal za shrambo orodja in. pa za hleve svojih ovčjih čred; v slabem vre- menu spravljajo svoje črede v te naravne hleve. Evangelistovo poročilo se godi v mesecu Te- bet, po našem v decembru, kas- no v noč in zunaj mesta na po- lju, ki je bilo svoj čas Boozova last. Tu je rastla nékoč krasna pšenica in ječmen, danes so tod obširni pašniki. Kakor smo že omenili, je moral iti Jožef v Bet- lehem na popisovanje, in Marija se mu je pridružila, ker je bila iz Davidovega rodu, ki izhaja iz Betlehema. Po tedanji postavi so potomci morali iti v mesto, od koder je njih rod izhajal, da se popišejo. Prenočišča na vzhodu so zelo skromna, nekaj kameni- tih sten, pokritih s skodljami, nekaj miz in stolov ter slamnjač za ležišče. Na vzhodu so ljudje zelo skromni. Toda tudi ta skrom- na prenočišča so bila zasedena. Ker je bila noč hladna, — v Pa- lestini so noči nenavadno hlad- ne, ker je Palestina visoka pla- nota in je razlika med dnevno in nočno toploto zelo velika, — sta skušala Jožef in Marija najti izven mesta Irako streho in sta jo našla v votlini. Zime so v Pa- lestini deževne in meglene, sneg zapade redko kdaj in če že za pade, obleži le nekaj ur. Če pri- merjamo torej zimo tamkaj in pri nas, je seveda velika razlika, ker je zima v Palestini napram naši zelo mila. Travniki so tam- kaj pozimi bolj zeleni kakor po- leti, ko jih sončni žar ožge. Za to je pa pozimi paša za ovce zelo ugodna. Podnevi pa je toplota kakor pri nas v aprilu, medtem ko je april tam- kaj že vroč kakor naš junij. Devica je rodila Boga-človeka i po rojstvi devica ostala. 24. decembra 1939. NOVINE 3 Pastirsko življenje je na vzhodu zelo razvito. Pastirji zastopajo najnižjo vrsto prebivalstva, to so právi reveži. Gospodar ne ob- deluje sam polja, ampak služin, čad, in črede ovac mu pasé pastir. Ima torej nekake berošej in gulaše. Še dandanašnji potnik jih lahko vidi pokrite v ovčje kožuhe s širokim klobükom na glavi in palico v roki. Večji del leta so zunaj na travniku noč in dan, ter se menjajo na straži. Táborijo ob ognju, ki gori na višje ležečem kraju. Pastirje so z ovcami v natesnejši zvezi, (tis- kajo na piščali in si krajšajo čas s petjem ter nedölžnimi igrami. V zelo slabem vremenu zapodijo svoje črede v kake naravno vot- lino, ki jim da streho. Ko so torej nekega dne tako kasno zvečer čuvali svojo čredo, jih je presenetila nebeška svetloba in Angel božji se jim je prikazao ter jim oznanil veselo vest, ka- kor nam opisuje evangelist Lukež. Preprosti pastirji, nepokvarjeni od farizejska naukov, so verjeli in šli pogledat, ter našli, kar jim je Angel naznanil. Gotovo so takoj nekateri odhiteli v mesto in naznanili nenavadni dogodek. Toda zdi se, da se narod imo- vitejših ljudi ni mogel odločiti, da bi verje! njihovim govoricám. Gotovo so nekateri verjeli, ven- dar je teh bilo zelo malo. Mo- rali so priti trije Modri, ki so spravili na noge vse Prebivalstvo Jeruzalema. Betlehema ter oko- liških mest. Polje pastirjev še obstoja, črede se pasejo po zimi kakor ob rojstvu Jezusovem. Češčenje tega kraja ni ponehalo do današnjih dni. Še vedno se na božični večer zbirajo Betle- hemski kristjani, vseh krščanskih veroizpovedi, pri tako zvani cerkvi, svete Helene, ki jo je dala postaviti ta velika casarica in mati cesarja Konstantina, ki je vladal od 323 do 337 leta. Da- nes jé razrušena ta cérkvica, le spodnji del, tako imenovana krip- ta je še ohranjena. Tukaj po- mislijo k pastirjem, ki so bili prvi apostoli-oznanjevalci vesele vesti, da se je narodil Zveličar, Izročilo nam govori tudi o vo- ličku in osličku, ki sta bila pri jaslicah. To pa najbrž ni zgo- dovinsko. Vzeto je bržkone po neki Izaijevi prerokbi, ki govori: „Vol pozna svojega lastnika in osel jasli svojega gospodarja.ˮ Po Mojzesovi postavi je bilo dete osmi dan obrezano. Dali so mu po božem navdihnjenju ime Jezus, kar pomeni: Zveli- čara. (Konec.) Več naroda v nas! Pisal mi je neki moj prija- telj, ki mi Sicer malo piše: „Da- nes govorimo in pišemo toliko o naših narodnih vprašanjih, du- hu, slovenske miselnosti je pa ta- ko malo med nami. Kaj ni res, da marsikateri naš izseljenec, ka- kor hitro pride v tujem svetu v boljše razmere, pozabi na dom — ubi bene, ibi patria. — Pa vzamimo, da je še v njem pre- malo razvit narodnostni čut in poglejmo, da mnogi naš inteli- gent, ves navdušen za narodno delo v študentovske letih, tako malo stori pozneje,ko ima priliko.- Njemu in še komu drugemu bi nanesel tu nekaj misli, da bi jih razvijal sam v sebi v popol- nejše. Tikale se bodo naše na- rodne misli in nekoliko našega narodnega dela. Nisem jih pa pi- sal radi navduševanja, temveč, da bi na nek način postavil tudi smernico in stališče: narod. Šel sem že večkrat po na- ših krajih, spremljal teke naših rek, si želel čez tek meje, ki so se tako krvavo vtisnile v celoto slovenskega ozemlja in moje mi- sli so pozdravijale moža, ki bi naše tromejnike postavil tja, ka- mor spadajo. Hvalil sem može, ki so nam izoblikovali kulturo in one, ki so stavili svoje življe- nje za osvoboditev naših poljan, naših gora, našega ljudstva. Nad temi dejanji je bdela moja mi- sel in bičal sem samega sebe in bičal sem druge. Na dve strani tehtnice sem postavil moč in voljo in volja je dosegla malo moči. In zato pišem to, ko mi zveni v ušesih sveta pesem o slovenski majhnosti, tragičnosti in lepoti. Sveta si, zemljá, in blagor mu, komur plodiš — Sredi poljan si in pöješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in sonca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov, pesem potokov in pesem žit Narod — to je več ko go- spodarske prilike, več ko poli- tične meje in države, niti jezik ni bistven, bolj zavest množice, ki se čutijo, da so kljub vsej raz- noterosti isto. Narod je naravno občestvo ljudi, katerih zgodovina in kultura je šla v isti smeri. Se- veda s tem ne moremo govoriti o kakšni panonsko-prekmurski celosti, ker je šla zgodovina in kultura Prekmurcev ločeno pot. Od vsega začetka so se smatrali Prekmurci, najbolj sorodne Šta- jercem in Kranjcem, saj so celo zmotno dokazovali, da vsi ti vz- hajajo od Vandalov (prim. pred- govor k Št. Küzmičevi izdaji sv. pisma) in to tedaj, ko je bilo o narodnosti še težko govoriti. Prek- murska ločenost pomeni sama po sebi vejo Slov. kulture, ki je tu nastala; del Slovenske zgodovine na teritoriju, ki so ga posebne prilike odmaknile od središča, pa je v svoji živosti ohranilo vse, kár so ostali imeli skupaj. Poz- nanje zgodovine nam kaže, kako slabo so bili poučeni tisti, ki so govorili o posebnem vendskem izvoru Prekmurcev. Prekmursko narečje je za- čelo prehajati tudi v knjigo. Prof. Novak to utemeljuje: Sprejem sloven, knjižnega jezika je pre- prečeval različen kulturni položaj, ne pa morda različnost narečja. Bilo je to narečje celota zado- stno za prve nujne knjige, ki so vzdrževala slovenski čut in so bile potrebne za verske in poučne potrebe. Dočim so se ostala na- rečja že davno vključila v jezik, prehaja prekmursko narečje s svojim bogatim besednim zakla- dom šele po osvobojenju. Danes se pač pridružujemo mnenju, da je naša dolžnost, ne gojiti na- rečje, temveč ga spoznavati in njegovo pristnost prenesti v slo- venski jezik: vse te ravninsko uglašene besede, katerih zvok nam napolnjuje ušesa s pojmom nečesa širokega, prostranega. Naša soudeležba na slovenskem jeziku nas prisiljuje, da tega sma- tramo za svoje naravno duševno območje. Poskrbeti moramo, da bodo ljudje postali gospodari svojega knjižnega jezika. Vse naše delo naj nosi močan slovenski poudarek. Iz našega prekmurstva rasemo v slovenstvo, v sloven- sko skupnost, da odtod vredno- timo kulturne in politične silnice okoli nas. Slovenizirati je treba naše celotno vsakdanje življenje, kolikor še ne bi bilo, da bo no- silo svoj slovenski izraz in da ne bo sledü, da je nekdaj Mura ločila dve enako bistveno slo- venski pokrajini. (Najčistejši slo- venski jezik se govori v Slov. Krajini. Vr.) Naš dosedanji doprinos k slovenski celokupnosti je bil mo- čen: običaji, posebna Pokrajin- ska književnost, jezik; zato mora tudi vsak človek odtod nekaj za- jeli: mlajši vzgojo, starejši zani- manje. Ta polnost našega življenja, ki ga zídamo na veri, bo odbila One, ki pri- hajajo v imenu naroda, pa jim za narod ni mar. Če smo sinovi malega naroda, se ne smemo pla- šiti, ko zgubljamo mnogo svojih sil na branikih S svo- jo majhnostjo smo zasta- vili vemški prodor. Sicer pa nismo mi krivi, če smo bili rojeni v mali družini in da bi zapuščali radi tega svojo domačo hišo, bi bilo nehva- ležno do očeta in matere, ki sta bdela nad našim jokom v zibelki. Slovenskemu na- rodu smo zapadli z rojst- vom, njemu smo dolžni po- svetiti svoje sile, kakor jih je ne bomo odrekli svojim staršem. Sedaj bi se povrnil na vprašanje, ki mi ga je po- stavil moj prijatelj; Kako zvezati misli in dejanja v raznoterih življenjskih po- ložajih! Marslkomu gre v tujini bolje ko doma, v njem ne živi idilični obris domače zemlje, on vidi la- stno srečo. Zazdi se mu, da je pravzaprav domača zemlja trša i da je povsod drugje laže ži- veti. S temi sanjami omamlja sebe in druge - - in tako si ra- zlagani romanje z domov, mrtva ognjišča, beg z zemlje za de- narjem. „Nam je treba življenja in kjerkoli bomo!ˮ Moderni kile ti- sočev se zgublja v iskanju sreče, išče izhoda iz .težkih dni. To ni le naš delavec, to je pravtako tudi izobraženec, kateremu je usoda nastlala pot s križi in z teža- vami. V skrivnostnost teh izmu čenih obrazov in razbolelih duš me je hotela zanesli drzna misel, da bi podredil temu trdemu taktu življenja mlade misli. Skušal sem najti zvezo in zazdelo se mi je, da kljub vsemu trpljenju in osebnemu pomanjka- nju ne bomo obrnili hrbta živim narodnim potrebam. Ne le to, v današnjih časih, ko se ruši stari red, iščemo trdnih temeljev pri Bogu in pri narodu. Spet dobi- vata ta večna temelja svojo ve- ljavo, ki so jima jo jemale ideje o svobodi in enakosti. Za nas pa ostane dolžnost: nazaj k na- rodu in njegovi miselnosti, več sožitja z ubogim ljudstvom, več sočustvovanja, več naroda v nas! Navedel sem tu nekaj misli, kako in kje bomo pa delali, naj sklene vsak sam zase. bš Velikanske nove francoske trdnjave. Francozi so za Maginoto vimi trdnjavami napravili drüge, štere zadržijo vsaki naval i so nepremaglive. Prí teh trdnjavej je 15 ino pol milijona kvadrat- nih metrov mrež iz žičnih ovir, 65 jezero ton železne žice (drota),s štere so pribite z 4 milijoni že- leznimi cveki. Betona so pora- bili pol milijona kubičnih met rov, v šteroga so zozidali ešče sto milijonov kil železa. Če bi se stroški teh trdnjav obrnoli na dobrodelne namene, siromaštvo, bi se pregnale z Francije i ž njim vred tüdi komunizem. Tovarna zletela v zrak. V bližini Brašova v vesi Barnesti, v Romuniji, je v zrak zleteo koteo, v šterom je bilo 5000 , litrov klora. Tovarna je popolno- ma podrta, ves Fermesto gori, mrtvih je 80 lüdi, ranjenih 200. Tri železniške nesreče v Nemčiji. V zadnjem časi so se pri- petile tri vekše železniške nesre- če v Nemčiji. Pri zadnjoj blizi Haagena na Wertfalskom je 17 potnikov mrtvih, 54 pa ranjeníh. Vlaki vozijo brez posveta,ar se bojijo napadov od strani angle- ških bombnikov i tak ležej na- stanejo nesreče. 700 potnikov se je vtopilo. Ruska ladja Ludigorska je vdarila v pečino i se je razklala. Japonske ladje so rešile 400 pot nikov, 700 se jih je pa potopilo. Marija z Jezulekom na slami ležečim. Grački Vili: Ob sinjem Jadranu. Vem, prijatelj, da te je Rab zadivil in da bi ti najrajši ostal kar tam. Toda ne! Skušnja?! ne smeš podleči. Ko si se v čistih globinah okapal in umil, mogo- če, že umazane kosti, vrniva se nazaj na Sušak in poskusiva rajši pogledati čez mejo, kaj se neki tam dogaja. Tako si boš v ma- lem ogleda! celo Primorje, „naše in ki bilo je našeˮ, — Dalmacijo pa pusti za drugo leto. Stojiš na sušaškem mostu. Možje postave te sprašujejo in pregledujejo. Pri mnogih gre tež- ko. Pa kakor povsod pri ljudskih zadevah — tudi tu pomore pro- tekcija. Mož zapre eno oko in ti se srečno znajdeš pred drugimi možmi. Tam pa gre še težje, ker se morda ne veš niti z njimi sporazumeti. „Dove leva?ˮ (Kam greš?) glasi se strogi glas itali janskoga karabinerja, ki je ves v pisano bliščeči uniformi. Izmiš ljuješ si vse mogoče naslove, kamor si namenjen, in vse mo- goče opravke, ki jih imaš na Reki. In končno si le uspel, da se ti je odprla pot. Stopil si v drugo državo v — Italijo. Fiume—Reka! Mnogim na- šim Slovenskim možem in deč- kom je znano to ime iz svetovne vojne. Mnogi so hodili in se borili na goriški fronti, pa jih je pot večkrat zanesla tudi sem. Spominjam se, kako mi je neki gospod iz Gornje Lendave pri- povedoval svoje vesele anegdote z Reke. Reka ni popolnoma itali-. jansko mesto. Danes sicer „slüž- benoˮ živi v njej večina Lahov. Ali je tudi dokaj Hrvatov, pa tudi Slovenci še dobe in pa Madžari. Nekega toplega poletnega večera sva stopila s tovarišem v slaščičarno na sladoled. Hotela sva se izkazati za Nemca, kajti v onih dneh so Nemci bili še v velikih čistih pri Italijani. Na- ročilo sva izvršila torej v nem- ščini. Dekle, ki je streglo, se je opravičilo, da slabo razume nem- ščino, pač pa da dobro govori slovenski. Oho, sem si mislil, loviš Nemce, ujameš pa Slovence! Razveselilo me je, da je pred nama „Nemcamaˮ povdarila, da zna dobro slovenski. Rekla mi je potem, da je Slovenska iz Idrije. Na Reki, da je več Slo- vencev iz Vipave, Idrije in sploh z Istre. — Tako torej povsod najdeš razsejano slovensko se- me. Tudi po drugih lokalih in službah sem našel več slovenskih deklet in ludi nekaj moških. Ker niso organizirane, se jih loteva tuji vpliv. Zato so srečne, ko me vidijo in morejo spregovoriti v materini slovenski besedi. Ko tako v tujini srečavam slovensko kri, me zaboli pri srcu, a v duši mi vstaja vzdih: Kje dom je moj? Tam kjer Soča v blagem kraju vije se podobnem raju, Tam, kjer žlahtne trtice Venčajo goričice: Tudi tam je Slovenska kri, Tudi tam prebiva slovenski rod... Da dobiš pojem in pregled mesta Reke, je najprimemejše, da greš po glavni ulici, ki pelje od obmejnega mosta skozi vse mesto. Hodi počasi in ne posne- maj Italijanov, ki imajo kratek a hiter korak. Pač — južni tip! Reka je bolj ozka, zato pa tem j bolj dolga. Tudi ona se od mor- j ske obale hoče dvigniti gori v hrib, toda le bolj jo privlači morje in njegova obala, kajti od morja v glavnem tudi živi. Neke izredne lepote na Reki ne najdeš. Lepši od starega pa je takoimenovani „noviˮ del me- sta. Lep in velik je Giardino publico — mestni park. Vedno je poln obiskovalcev, a stálni njegovi stanovalci pa so otroci, pestunje in pensijonerci. Izmed cerkva se posebno odlikuje kapucinska cerkev, ki so jo gra- dih hrvatske roke in hrvatski denar. Gori na hribu Cosale pa se visoko pod nebo dviga vitka nova cerkev, ki jo je predvsem držáva zgradila kot spomin he- rojskim vojnim žrtvam. Cerkev ji v notranjščini vsa obložena s kararskim mramorom. Oko se komaj nagleda krasne tvorbe, a düh se v njej hitro dviga v jasne višave — Stvarniku vseh lepot. Mesto ima več tovarn in tvornic, največja je seveda tvor- nica torpedov. V teh tvornicah najde kruha na tisoče in tisoče delavcev. Negdaj so v njih de- lali tudi delavci z našega Pri- morja, toda danes so one zaprte hrvatskim delavcem. Je pa mno- go delavcev in delavk s Primorja zaposlenih po trgovinah in pri- vatnih službah. Ti le vsaki dan gredo tja in nazaj s pomočjo! posebne obmejne legitimaciji, ki jo imajo skoro vsi obmejni pre- bivalci, naši in Italijanski. Pro- met v reški luki — pristanišču ni, Bog ve, kaj živ, tako potniški kakor tudi trgovinski. V tem po- gledu ga sušaški daleč nadkriljuje, čeprav danes tudi on miruje. Na Reki je škofijski sedež istoimenovane škofije. Dušno pas- tirsko delo je precej dobro or- ganizirano in uspešno. Tudi K. A. precej dobro napreduje. Sploh se opaža, da se je v novi Italiji tudi verski düh v javnem živ- ljenju močno utrdil in narastel. Nekoč je bila Reka precej soci- jalistično pobarvana. Himna „ban- diera rossaˮje odmevala nepre- stano po reških ulicah, a ljudje, ko so opazili na ulici duhovni- ka, so praznovemo in hujskajoče šepetali: „Tacca ferro — primi za železo! Danes je Reka čista od vsega tega in napravi na te lep vtis. Mimogredé naj še ome- nim, da v reški bolnici deluje mnogo sester — Slovenk. Slo vensko usmilenje in slovenska dobrodelnost razširjena je torej ji daleč preko meja naše mile Slo- venije. Bilo bi še marslkaj za po- gledati in omeniti, toda ob krat- kem obisku na vse ne dospeš. Toda, ko prideš v pristanišče, obrne nasé tvojo pozornost neka posebnost, ki je v vsakem mestu ne najdeš. Na morski gladini mirno čepi veliko tromotorno vodno letalo in čaka na svoje potnike. Ono namreč vzdržuje redno zvezo z Opatijo. Če te torej mika, da vidiš kraljico morskih lepotic, mesto samih vil, hotelov in parkov, polno južnega smeha, sonca in lepote, zajadraj ptičica in za pol ure te bo ponesel tja in nazaj. Nalahko te bo dvignil z morske gladine, ponesel pod svetlomodro nebo, da boš tudi od tam lahko pogledal doli na neizmerno gladino plavega Jad- rana. (Dalje.) 4 NOVINE 24. decembra 1939. MISIJONSKA POROČILA Mosaguera, Kolumbia, Južna Amerika. 31. VIII, 1939. Prečastiti gospod ! Pozdravleni v Srci Jezušo- vom! Bog vas živi! Samo zdaj man nekaj časa i prilike da vam pišem. Prosim, odpüstite to za- müdo. Pravičen Bog vam plačaj za vaše lübeznivo očinsko pis- mo. Oh, da bi znali, s kakšim veseljom i kak ponižno, pobož- no sem čteo vaše lepo pismo. Kak rad i kak globoko sem si vtisno v svojo pamet i v svoje srce vaše dobre navuke, opomi- ne i vzbüjajoče reči: vse to se tiče mojega prevzvišenoga cila, mešništva. Hvala vam jezerokrat. Oblübim vam, da se bom rav- nao po božoj voli, po mojoj sve- toj dužnosti, kak vi ščete. A za moje dühovno prerojenje, za pre- merno pripravo k mešniškomi živlenji potrebüjem Božo milost, zato se vüpam tüdi v vaši mo- litvaj. Že se navajam dostakrat ponavlsti tüdi zdihlaj: „Cor Jesu sanctifica cordá socerdotum.ˮ Gvüšni pa bodite, da jaz, čerav- no z telom daleč od vas, od lü- boga doma, sem z dühom vedno pri vas i nikdar ne bom poza- bo najlübejšega mi kraja, kde se je v božem miri zibala moja zibeo ino mladost, kde sem se navčo v krščanski, v sladki i v preprosti pobožnosti lübiti Boga í domovino. Bog vam plačaj tüdi za Novine i Marijin List, štere do zdaj redno dobivam. Vsako | številko težko pričaküjem i ko- maj jo dobim, mi že napravi velko veselje, včasi jo prečtem od začetka do konca. Istinsko važen je vaš trüd i veliko ino požrtvüvalno je vaše delo med našim katoličanskim narodom. Vsaki stavek, vsaka reč Novin i Marijnoga Lista je kak nebeska dišava, štera nas šče vedno spo- minati naše prave i večne domo- vine, je kak Boži dar, glasilo Bože zveze i lübezni z našov milov Slovenskov Krajinov. Kak dober je Bog, i kak milostiven je z Slov. Krajinov, ar so njeni prebivalci dobri! Ali šče lepše bo z njimi ravno Bog, če bodo šče bolši, če šče bole verno bodo poslüšali glas svoji dühovni Pas- terov, zapovedi svojega izvrstno- ga voditela. Gvüšno pičaküjete že zdaj nekelko vesti od mojega dela, od stanja tükajšnoga lüdstva, tü- kajšne zemle itd. Potrüdo se bom vam poslüžiti najbole dostojno, a zavüpam v vašoj velikodüšnosti i v vašem odpüščenji, če bo to šlo slabo i počasi, ar vam v ednom pismi vsega nemrem po- vedati. Zato vam za zdaj poši- lam samo skromen opis sploš- nosti, zemlepisnoga položaja te moje zdajšnje domovine i na- zadnje nekaj vesti od Slovencov, šteri se tü nahajajo. (Dale pride.) Ka pravite na to? V nekoj drüžbi se je k nam premeščeni vučiteo etak pogo- vorjao s svojimi pajdaši: Pre- mestili so me esi zavolo ko- munističnoga mišlenja i zavolo agitacije za komunizem. Sam njim zaküro, v novom mesti sam v kratkom časi organizirao komunistično drüštvo, štero je taj- no i štero vodim. Ka pravite, jeli je takši vučiteo vreden, ka vleče plačo z dače našega krščansko mislečega naroda, ki se po tü- jini steple i si s krvavimi žüli spravla peneze za dačo i pre- živlanje. 38 požigov napravo Koražija Anton, 27 let star hlapec v Slovenskoj Bistrici, je priznao, da je dozdaj 38 pos- lopjih vužgao. To more biti be- težen človek. Te beteg se zove „piromanijaˮ i jedino veselje naj- de v tom, če more komi kaj vužgati. Spodoben beteg je „klep- tomanijaˮ, v šterom betegi vkrad- ne vse, do koj li pride. Oboje je düševni beteg. Roganova banda obsojena. V Celji so obsodili bando našega nesrečnoga, že mrtvoga ropara Rogana Pajdaše i pajda- šice. Osem se jih je zagovarjajo. Obsojeni so bili na zgübo dr- žavlanske pravic vsi i na zapor od 3 mesecov do 18 let. Zdaj si je štajarska oddehnola, štero je ta banda leta dugo strašna. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine naznanja: Vsem, ki mate nemške marke RM, kovane, ali papirnatne, ja- vite kemhitrej Rafaelovoj drüžbi v Črensovce i njenomi zastopniki g. Škafar Ivani, izseljenskomi dü- hovniki v Soboti, Križova 4. ke- liko mate. Drüžba bo vložila prošnjo na ministerstvo socialne politike, da marke zmeni po vu- godnoj ceni, ka nete kvarni. Izseljenskl dühovnik iz Nem- čije doma. G. Škafar Ivan, izselj. dühovnik v Nemčiji, so se zdravi vrnili domo, vzeli si prepotreben kratek počinek i se naselili v Soboti, Križova 4. Oprosimo vse tiste, ki majo kakše zadeve pri drüžbi sv. Rafaela v Črensovcih, naj z zavüpanjom izročijo te g. Škafar!, oni so zastopnik naše drüžbe v Soboti i po njenih na- vodilaj v smisli pravil vam bodo šli drage vole na pomoč. Kralevsko poslanstvo v Pa- rizi, 3. Rue Goethe, je sporočilo Drüžbi sv. Rafaela v Črensovcih, ka je na prošnjo matere izsel- jenke Kohek Genovefe posredü- vala, da bi se imenüvana vrnola iz Francije, i da je izseljenka spo- ročila poslanstvi, da njej že ne vola iti domo, ar njena delovna pogodba trpi do konca januara 1940. 1. i da je zadovolna. Tüdi sama bo pojasnila svoj položaj materi, — Pač nešče iti domo. Debele skuze je točo. Siromaški polski narod hodi znova svojo pot na Kalvarijo. Pregnani iz svojih domov, se poteple po sveti i ne ve ne kam ni kod. Doma njim hiže vkraj jemlejo i v nje naseljavajo tüje narode, nje pa poženejo po sveti, naj si iščejo kot, gde si ga ščejo. Ali je pa prisilijo na delo, i če se pritožijo zavolo slabe hrane, je k steni postavijo i postrelijo. — Na Vogrsko, je pribežalo okoli 35 jezero Polakov. Vogri keliko morejo, njim idejo na pomoč. A nesrečno lüdstvo nešče dugo iz- rabiti Vogrske gostolübnosti, seli se z Vogrske v tiste države, v šterih jih je več preskrblenih. Pot je pela prek naše države. Naša oblast je ne sme püstiti, če nemajo potnoga lista, ar bi se znalo tolmačiti, da je kršila svojo nepristranost i lifra Pola- ke na francosko fronto proti Nemčiji. Zato če oblast zadobiša takšo se selečo polsko čuporo, jo spravi nazaj na Vogrsko. Zgo- dilo se je, ka so naše oblasti v nekom mesti zgrabile te nesreč- ne bežeče Polake i je zaslišavale. Pri zaslišavanji je nesrečen polski mladenec z globokov srčnov bo- lečinov povedao: miš ma svoj dom, mravla ma svoj dom, mi ga nemamo. Debèle skuze so pobile naše oblasti zastopnika, gda je to pretreslivo izjavo čüo. Da, vsaka, nema stvar ma svoj dom, nema ga katoličanski Polák, pre- gnali so ga ravno zato, ka je verno držao svoje katoličanstvo. Pred jaslicami pregnanoga Jezu- šeka se spomnimo z prignanih bratov Polakov i sprosimo njim od Božega Deteta potrplivost i pomoč, da dobijo svoj dom na- zaj po Njegovoj svetoj voli. Zadružna zveza za kmete. Občni zbor glavne zadružne zveze se je vršo v Belgradi. Skle- njeno je bilo, naj se državna ob, last poslüžüje pri küpili zrnja drügih kmetskih proizvodov za- drug i naj ne dovoli, da bi cene kmečkih pridelkov šle doli, gda vse drügo dragše gračüje. Pritožba šolarov. V nekoj šoli so se Šolska deca pritožila svojemi kateheti. Pritožba se je etak glasila: „Go- spod, vzemite na red naše dekle, ki so prišle domo z tüjine. S svo- jimi kaputi se vrinejo med nas deco, samo da se pokažejo deč- kom, šteri na desno od nas sto- jijo.“ — Tak se je glasila pri- tožba. Nedužno dete dosta vpa- met vzeme, ka starejšim niti v glavo ne spadne. Tak je tüdi prí obleki. Sveji Bernard pravi od proste, skromne obleke, da je „sestra nedužnosti“. Nedužno dete nedužnost svojo šče viditi tüdi v starejših, predvsem deklice v deklaj. Ne vidijo pa te neduž- nosti v gizdavoj obleki. Zato se pa pačijo nad njov. Mi znamo, de se v tüjini mora delavec rav- nati po šegi tistoga kraja, gde dela. V platenih lačaj i kiklaj nemre hoditi v Franciji i Nemčiji. A ka se na obleko predosta za- pravi, ka se gizda v obleki pre- več podpira, se pa tajiti ne da. Opominamo na to žalostno istino naš delavski narod v tüjini. Ne- ka drogoreja je izjavila, ka šmin- ka pa pudra, pa dišeče žajfe i drügoga takšega olepševalnoga sredstva spoküpijo ne bogate gospe, nego naše delavke i slüž- kinje. Žalostno, Premišlavala so, bi li pokleknola. V nekoj fari so k betežniki nesli dühovnik Najsvetejše, to je samoga miloga Zveličitela, Je- zuša. Pred njih prido dekline v fine kapute oblečene. Pot je bila gladka, čista. Ka naj napravijo? Bi pokleknole? Premišlavajo en čas, potem se pa v lepih jankaj vržejo na kolena i molijo svoje- ga Boga. — Tak je prav. Hva- levredne deklice. Tomi Jezuši se mate zahvalit, ka ste tak lepo oblečene, ka ste se srečno vrnile. Zato pa zahvalnost, dužna zah- valnost naj vas li vodi k Njemi, naj vam vužiga gorečo lübezen do Njega, naj vam vtrdi vero, ka nikdar, nikde, v najvekših ne- varnostaj ne odpadnete od nje. Pri jaslicaj Jezušekovih si spro- site to miloščo. Ženske bi rade volile. Dela se na to pri novom volilnom zakoni, da bi tüdi žen- ske dobile volilno pravico. Pa nemislite, ka na to samo gospe mislijo. Iz D. Bistrice je šla vlo- ga, podpisana od K. A., na ob- last, naj se ženskam da volilna pravica. F. H. Božič na tüjem. Sunce je pokukalo skoz ob- lake. Burja je ponehala. Jožek se je vračao z dela. V tovarni je delao. Že edenajsti mesec. Lanski božič je bio že do- ma. Veseli, zadovolen, srečen v krogi svojcov. Zibao je dete v zi- belki, njemi spevao božične pesmi. Odišo je od domo, naskori po novom leti. Znanec ga je po- vabo. Najšeo je zanjega delo. Morao je. Letina je bila slaba, grünta premalo. Meo je ženo i dete. Zato je šo. Prihajao je božič. Ves lepi, odet v belo odejo, skrivnosten i pun mirü. Jožek je najšeo doma pis- mo. Na stoli je ležalo. Črke ž njegovim naslovom so bile skro- mne, tihe. Odložo je süknjič, vzeo pi- smo, sedo k zakürjenoj peči, ga odpro i šteo. Pisala njemi je žena. Jožek je šteo drügič, tretjič, V srci njeni je bilo mehko, to- pio. Dete je bilo zdravo. Zmerom ga je zvalo. Hiša ga je pogrešala, dete, žena. Sosedje so pospita- vali, če bo prišeo za božič. Jožeki je v mislih zagorelo. Oči so se njemi odprle na širo- ko. V prividi je gledao pole za sneženo. Kmečke hiše so se stis- kale vküp. Topoli so bili tihi i goli. Vrane so se plodile prek pol ino kričale pa motile zimski mir nad polom. Zvončki so zvo- nili, cinkali po zasneženih cestaj. Zaželeo si je domo. Za- hrepeneo je po svojcih, po domi, po domačem poli. Božič je stao pred dverami. V par dnevaj se bo pripelao v vsem veličastji ino slavi, odet z božim mirom i pun angelskih slavo- spevov. Jožek je mislo dugo, dugo... Podpisao je pogodbo. Za leto dni. Vezala ga je. Če bi šo domo, bi ga stalo vnogo. Vlak je bio dragi. Dopüst bi dobo samo za nekaj dni. Pa te mogo nazaj... Vzeo je pero i napisao ženi pismo, da ne bo prišeo. V srci da bo doma pri njej i deteti i želeo jej je vesele svetke. * * ♦ Sunce je žarelo skoz meglo. Bilo je hladno popoldne. Jožek se je vračao z dela. Popoldne ne so delali. Zamüdo se je pri tovariši. Povabo ga je k sebi za večer, za sveti večer. Naglo je nastopo mrak. Po- sveti so zagoreli po mesti. Sneg je kapao v sencaj posvetov. Nastao je sveti večer. Jožek je hodo po sobi i premišlavao. Mislo je na one lepe dni, kda je veseli pričakü- vao sveti večer. Brezskrbno i za- dovolno je skakao po sobi, da ga je mati komaj vkrotila. Deca so mogla v kühinjo. Tak je pra- vo oča. Bogali so. I čez čas se je čülo cinkanje. Te so šli v so- bo. Božično drevo je žarelo v svečkah i rakete so bliskoma dozorevale. Pokleknili so i molili. Oča naprej, deca za njim. Jožeki je bilo v srci mehko. Kak rad bi bio pali dete, malo, srečno, puno brezskrbja. Pisao je ženi, naj sinčki pripravi božično drevesce. Penez, ki ga je posebi prihrano, njej je poslao. Za njo i za sinčka, da bi mela lepi božični večer i da bi mislila na njega. V teh mislih ga je zmoto tovariš. Prišeo je k njemi i ga povabo s sebov. Da bi si pre- gnala žalostne misli, sta krenila po vulici na drügi stran mesta. Povsod je bio Skrivnosten božični mir. Jožek ino tovariš sta kre- nila v gostilno. Vünej je pritiskao mraz i do polnočnice je bilo že daleč. Vstopila sta. Božično dre- vesce je stalo v koti, svečke so gorele na njem i nekaj gostov je bilo v bližini. „Dober večer! Le naprej, te naprej!ˮ — je podvora go- spodar. Sela sta v nasproten kot i si naročila čaj. „Jožek!ˮ — je začeo tova- riš, „tak sem si želo biti doma na ta sveti večerˮ. „Tüdi jaz sem si želeo. Mam dete i ženo. Ti jih nemaš, Lujz!ˮ Istina je, deteta i žene ne- mam. Mam samo mater. Stala je že. K božiči sem mogeo biti doma. Ovači ne bila vesela. O, znam, da je zdaj žalostnaˮ. Da, da, tüdi mojiva nesta veseliva. Žalostniva staˮ. Gostilničar je odpro radio. Prijetni zvoki božičnih pesmi so zadoneli po sobi. V ztrüjena i žalostna srca se je naseljavao mir, blaženi mir. Pesem „Sveta noč, blažena nočˮ je zaspevala operna pes- marica. „Kak lepo!ˮ — je vzkrik- ne Jožek. „O sveta noč, blažena noč!ˮ — je odgovoro tovariš. Vüra je odbila edenajst. Jožek i tovariš sta ostala. Na konci vulice je stala cerkev. Stolp je ponosno gledao v zvezdnato nebo; skrivnostno so bučale orgle iz daljave. Tovariša sta Počasi stopala proti cerkvi. „Zmržnjeno je pole, zasne- ženo!ˮ —je začeo Jožek. „Toda prosto je i puno radosti. Zvezde svetijo nad njim i lüdje se paš- čijo z posveti v rokah k polnoč- nice da bi Slišali ponovno to večno lepo pesem „Sveta noč, blažena noč*. V srcih njihovih je kak na sprotoletje. Matere z decov so vesele, očevje srečni. Püstili so skrbi v nemar za ne- kaj dni. Sovraštva i nasprotja so se meknola iz njihovih src. Go- spodovo rojstvo jih je spravilo. Zato je nad domačimi vesmi i polom tak lepa sveta nočˮ. »Zato si Želemo domo, Jo- žek! Mesto ne da svetoj noči toga veličastja, kak ves. Ležej je človeki doma. Prost je. Ne ve- zan. I v mesti moraš za vse, ka delaš, točno voditi račun. To je že prav. Toda, gda se ide za tvoje bolše stališče, pa se ti zgodi krivica. Bogati moraš, slediti. Pü- stiva to! Sveto noč je. Svoje ne- vole potoživá Bogi. Odelo bo tüdi naša;srca veselje slavospevov kak je pastire na bettehemskih pašnikaj pri Jezušovom rojstvi.” Naši v Franciji: Mladoženci z g. Camplinom izseljenskim dühovnikom. 24. decembra 1939. NOVINE 5 Demonstracije komunistov v Spliti. V nedelo se je zbralo nad jezero oseb, štera vnožina je šte- la vdreti na policijsko zgradbo i metala kamenje na policijo i z revolveri na njo strelala. Poli- cija je odgovorila z streli. Vicko Buljanovič, znani komunist je mrtev, sedem drügih demonstran- tov je ranjenih. Po streli je na- stao navidezni mir. Nemška oklopnica „Admiral Graf Speeˮ je v zrak zletela. Nemška oklopnica „Admiral Graf Speeˮ je pred angležkimi ladjami odplavala v pristanišče v Montevideo. Urugvajska oblast njej je zapovedala, da po med- narodnom pravi mora v ponde- j lek, 18. dec. zajtra ob 3 zapüs- titi pristanišče. Naj ladja ne pride v angleške roke, ki so jo čakale, se je moštvo preselilo na drügo nemško ladjo, oklopnico„ Admi- ral Graf Speeˮ je pa povelnik püsto v zrak i jo rajši potopo kak jo pa dao nasprotniki. Bližanje med Jugoslavijov i Madjarskov. Dr. Lazar Markovič, mini- ster pravosodje je pozvan v Bu- dapest na predavanje. Minister je vabilo sprejeo i že januara odpotüje na Vogrsko. Sem pri- dete tüdi dr. Cvetkovič i dr. Ma- ček, da si vse potrebno pogovo- rijo naši i madjarski državniki za prijatelske pogodbe sklepanje med našov i madjarske^ državov. Demonstracije komunis- tov v Beogradi. V Beligradi so komunisti na- pravili velike demonstracije. Vla- da je naprapila red i pod klüč djala voditele nemirov. Nadzorstvo cen. Vlada dela na uredbi, štera predpiše mere, kak se naj kon- trolerajo cene, ka se ne bi brez zroka zdigávale. Finci odporni. Te mali, a junaški narod dela velike skrbi Rusom. Na ed- noga mrtvoga Finca spadne de- set Rusov. Finci so znova poto- pili edno rusko ladjo i nazaj zavzeli zgüblene položaje. Pritisk na Pince.. V petih mestaj napadajo Rusi Fince, a ti se junaško bo- rilo. Na sredini je najhüjši pri- tisk, tü so se Finci tak junaško borili, da so vničili dva ruskiva polka. Izjava Belgije. V parlamenti Belgije je da- na izjava, da če bi Nizozemsko napadnola Nemčija, bi njej šla Belgija na pomoč. Borbe nad nemškimi otoki Angleške ladje so napad- nole Helgoland i drüge nemške otoke. Srdita borba se je razvila med temi i nemškimi letali i obe stranki mata velike zgübe. Veliki govor grofa Ciana. Italijanski minister grof Ci- ano je meo veliki govor, v šte- rom je razložo politično zadrža- ne Italije. V začetki govora je odkrito povedao, da je Italija opo- minam države za sodelovanje mirü, a neso jo bogali. Če bi jo. dnes ne bi puške pokale i ne bi se ladje potaplale. V svojem go- vori je omeno tüdi prijatelsko i nenapadalno pogodbo z našov državov i da dela za to, naj se na Balkani ohrani mir. Ladje se potaplajo brez smilenja. Dec. 15. je objavleno, da je potoplenih znova 15 ladj, naj- več angleških. Nemška ladja se je sama potopilo, ar ne bi rada prišla Angležom v roke. Velika finska zmaga. Finci so popolnoma prema- gali dve ruskivi diviziji, ki sta štele 35 jezero vojakov. Največ jih je spadnolo, ostali zgrableni. Finska že ma toliko zgrablenih Rusov, ka ne ve kama ž njimi i kak je naj prehrani. 20 letnica univerze v Ljubljani se je z najvekšov slavnostjov vr- šila v nedelo. Pri toj priliki so dr. Korošca promoviran za dok- tora prava. Govorili so: dr. Sla- vič, rektor, ban, dr. Natlačen, dr. Šutej, finančni minister v imeni Hrvatov, glavni govor je držao dr. Korošec. Pozdrave so posla- le Zagrebečka i beogradska uni- verza i Slovenska akademija. Dr. Markovič streljen. Ravnatela Prizada dr. Mar- kovca hčerko v Belgradi je štela oblast zavolo komunizma areti- rali. Oča je ednoga policista teš- ko rano s strelom, nato so njega iz samobrana k smrti strelili. Glasi iz Slovenske Krajine. Na znanje širitelom za- volo kalendarov. Vsem širite- lom smo doposlali kalendare kak tüdi vsem naročnikom, ki majo na posamezni naslov Marijin List ino so ga plačali. Vsaki letošnji naročnik Marijinoga Lista je do- bo letošnji Kalendar Srca Jezu- šovoga. Več dobiti ne more. Ka- lendar dobijo naročniki Mariji- noga lista za leto 1940., ár je kalendar za 1. 1940. Naročniki Novin dobijo kalendar za polo- vično ceno, če do naročniki za 1. 1940. Vsaki novi naročnik Ma- rijinoga lista dobi kalendar brez- plačno i vsaki novi naročnik No- vin ga dobi za polovično ceno. Pazite na to Širitelje. — Uprava Novin i Marijinoga Lista. Lendava. V nedelo, 17. decembra je blagoslovo g. de- kan Jerič Ivan v drüžbi g. žup- nika Bakan Štefana i urednika Novin Klekl Jožefa hiša g. dr. Klara Franca, bivšega narodno- ga poslanca. Družina g. dr. Klara se pri toj priliki posvetila Srci Jezušovomi. Turnišče. Na prošnjo ver- nikov je premeščen vučiteo Žvan Andrej v Lendavo na meščansko šolo, kde vči tüdi njegova gospa. Vsaki dobromisleči krščenik se veseli toj premestitvi, ar se raz- stepeni zakon s tem zdrüži. Žena naj slüži na ednom mesti, mož na drügom mesti, je ne pripo- ročlivo, drüžina naj bo vküp. Kantorske volitve v Len- davi se bodo vršile 27. decembra. Prošnjo so vložili trije gospodje kantorje, najmre: Tomori Ludvik od Grada, Doma Ludovik z Dob- rovnika i Balažic Franc z Vel. Polane. Odlikovanje. Z_jugoslo- vanskov koronov 4. stopnje je odlikovan preč. g. Jerič Ivan, dekan v Turnišči. za svoje Veli- kansko narodno delo v korist Jugoslavije. Gospod dekan je ne- štetokrat bio v smrtnoj nevarno- sti, gda se je borio za sloboš- čino Slovenske Krajine. — Na odlikovanji iz srcá Čestitamo. Velika Polana. Za svetek Brezmadežne je bila pri nas pet- dnevnica, ki so jo vodili g. Tör- ner Anton, salezijanec iz Veržeja. Petdnevnica je nad vse lepo us- peha. Vse predge so bile dobro obiskane i tüdi spovedali so se vsi farniki. Martjanci. V predzadnjoj številki je bio priobčeni članek pod naslovom „Zveza delovnega ljudstvaˮ, šteroga je podpisao med drügimi tüdi Kühar Štefan iz Püconec. Popravlamo v teliko, da je svetnik kmetijske zbornice g. Kühar Štefan z Tešanovec, ne pa g. Kühar z Püconec. Polana. Gospodinjski tečaj se vrši v Polani, čeravno ka ga skoro ne bi bilo. Na interven- cijo g. Klekla pri g. bani pa je g. ban tečaj dovolo. Konča se 24. februara. Dražba kožűhovine v Lju- bljani. Kak vsako leto, bo tüdi 22. januara 1940, to je prvi pon- delek po Sv. Neži, v prostorih Ljubjanskoga velesejma drážba kožühovine vseh vrst divjačine. Što ma kožühovino, naj jo pošle v komisijo lovsko-prodajnoj orga- nizaciji „Divja koža Ljubljana- Velesejem. Sezna pa mora biti blago resan prvovrstno, ar slabo pripravlene kože samo kvarijo ceno tüdi dobroj kožühovini. Bogojina. Dne 12. dec. so bogojanski zvonovi zapeli tužno pesem. Vmro je iz Bogojine Mau- čec Franc, oča Maučec Joška, profesora na Celskoj gimnaziji. Sprevod je bio 14. dec. z veli- kov vdeležbov lüdi. V molitev naročnikov zročam pokojnoga düšo, g. profesori, bivšemi ured- niki Novin i celoj rodbini naše iskreno sožalje. Pozdrav iz Skoplja. Pri- mite pozdrave iz Skoplja od Vugrinec Petra doma iz Kobilja, ki sam pri vojakaj pa več dečkov iz Sl. Krajine, šteri nosimo domovino v mladi srcaj v teškom vojaškom stani. Prečastiti gospod mi vam Želemo dugo Iet še živite i širite lepi domači tisk. Vam Želemo vesele bo- žične svetke i srečno no- vo leto. Naj vam Bog da zdrave i vesele svetke. Preč. gospod,mi vojaki Sl. Krajine pošilamo pozdra- ve celoj Slov. Krajini. Želemo srečne i vesele božične svetke i novo leto posebno F. O. fara- ni Kobilje i Bogojina i vsem roditelom. Vugri- nec Peter iz Kobilja, Boj- nec Jožef z Bogojine, Gerič Lud- vik i Ošlaj Martin z Filovec, Var- ga Ivan z Strehovec. Javna tajitev Boga. V „Jutri", Štev. 50 od 18. decem- bra piše v podlistki „Južne noči g. Godina Ferdinand sledeče: „Zdaj pa je (človek) ves prepo- jen z ono veliko tajinstveno silo, katere sploh ni. Ko pošlje sonce, te mine vse. Smejiš se še same- mu sebi in ne verujem v nit. Še o bogu dvomiš, o tistem bogu, ki je ustvaril vesoljstvo, ki je ustvaril zvezde in zemljo, na ka- teri je pat v neredu vse, kar je mogoče postaviti na glavo". Ime dobroga Boga se piše z malim b i celi stavek je napad na vero i Boga. Jezušek njemi odpüsti i pripelaj k jaslicam. Vesele svetke i srečno novo leto žele z Francije Osko Anton z svojov sestrov v Vidoncih svojemi oči, materi, svaki i Vidonskoj vesi. Istotak žele Forjan Anton z Domajinec svojim starišom, vsej rodbini, znancom i celoj Cankovskoj fari. Odbor „Zavednosti na- znanja, da se bo vršil v četrtek dne 28. t m. točno ob 9-ih dopoldne sestanek v .Martinišči!ˮ v M. Soboti. Govorila bosta g. starešina Casar Franc o temi: „Protikumunistična fronta inteligence v Prekmurjuˮ in tov. Berden Pavel: „O tiskuˮ. Ker gre za važne stvari in nuj- ne odločitve, je sestanek za vse stare- šine in člane najstrožje obvezen. Odbor. Pokazao je svoje zobe. Na lepi članek Novin, naj trgovci ne zdigavlejo cen od blaga, šte- roga so že vnogo časa pred tem küpili po niskoj ceni, je eden sledeči odgovor dao: Pope mrzim, čeravno verjem Boga i sam dober krščenik, je že tü čas da popom repe odrežemo, nedo se po svo- jih aotojaj vozili, nego bosi od vesi do vesi se potepati. — Komunisti majo te reči v svojem programi. Gospodarski tečaji se bodo vr- šili po nalogi král. banske uprave sküpno s kmečkov zvezov v sledeči mestaj: 1) na Tišini 28. dec.,2)v Rakičani 29. dec. t. I., 3) v Bodonci 3. januara, 4) v Pečarovci 4. 5) v Martjanci 8, 6) v Rogaševci 10, 7) Šalovci 12. i 8) v Križevci dne 15. januara 1940. Preda- vanja bodo od 1 do pol 6 vüre po- poldnevi. Za vsako predavanje je do- ločeno z debatov vred 1 i pol vüre. Snov: 1. vüra vzreja mlade živine, 2. vüra Kulturno i socijalno živlenje slo- venskoga kmeta, 3. Varvanje adravja pri živini. PROSVETA. Bogojina. Naše Prosvetno drüštvo je priredilo „Miklavžev večer z jako lepim sporedom. Nastopiji so angelci in parkli. Posebno angelci so svoj nastop in petje lepo rešili. Nazadnje je pa še prišel sv. Miklavž, ki je obdaroval vse pridne. — Tudi praznik Brezmadežne smo pros- lavili na jako lepi način. Pri rani sveti maši je članstvo pristopilo k sv. obhajilu, pri pozni sv. maši je pa mešani zbor pod vodstvom g. Maučeca pel lepe Marijine pesmi. Zvečer ob 7. uri pa je bila akademija s sledečim spo- redom: 1. Pesem „Za slavo Ma- rijeˮ (pel je meš. zbor), 2. de- klamacije, 3. govor, 4. igra „us- lišanaˮ in nazádnje pesem je mrak končanˮ. Vse točke so bile zelo dobro rešene. Udelež- ba je bila pri obeh prireditve polnoštevilna. Nemška križarka „Kölnˮ Potoplena. Angleška podmornica je po- topila nemško križarico Köln. CENE jünd-biki od 3-4.25 Din, telice od 8-4 din, krave od 2.50—4 din, svinje debele 9 din, Srednje 7.75 din za 1 kg žive teže. — Pšenica 170, ječmen 17u, žito 150, oves 170, kukarca 160, graj 500 krumpiši 125, seno 125, slama 35 din. za 100 kg. PENEZ London 1 fünt 174—818 Din Pariz 100 frankov 98—128 Newyork 100 dol 4423—5520 Nemška marka 14.20—14.40 Prešanje cigla Sprejmem po hišah; Dnevno na- pravim 8--10.000 komadov z strojom. Včasi se lejko sklada. Gál Franc, kovač Dolnja Lendava. K odaji je hiža z verstveni poslopjom v dob- rom stani z sadovnjakom I njivov v Puconci i plüg loga v Mačkovci. Na- slov: Ficko Franc, Puconci 65. PISMA NAŠIH Z TÜJINE. Lipič Franc z Dokležovja iz Francije. Vlč. g. uredniki Vu imeni Jezuša i Marija vas najlepše pozdra- vlam, pa vam želem srečne i vesele božične svetke i veselo blagoslovleno novo leto. želem vam, da bi se še ne- štetokrat včakali teh veselih dnevov v obilnom zdaravji i šče tak z Boga po- močjov nadele skrbeli za svoje razte- peno ovce po tüjini. Novine i M. List redno v dablam pa kalendar sam tüdi dobo; za vse se vam toplo zahvalim. Prosim pošilajte mi ešče nadele tak. Naročnino vam Pošlem za 1. 1940. I tüdi pozdravlam g dekana Jeriča i g. plebanoša beltinskoga i g. Camplina, ar žali Bog, nemrejo več med nas iz- seljence, naj njim mali Jezušek sprosi obilo' božega blagoslova, da bi se na- skori vrnili nazaj k nam i bi nam bili nadale düšni pastir. Bom se spominao ž njih v molitvi i celo pri máloj Treziki V Lisieux- Pozdravlam vse svoje do- mače, ženo, deco, mater bratjo, gasil- sko četo i rojstno ves Dokležovje. Ferčak Ivan, á St. Gervasjr. Preč. g. urednik I Iz srca lübezni vas v imeni Jaraša 1 Marije prav lepa po- zdravlam i vam želem vse dobro. Na- znanim vam, da naše krščanske liste redno dobivam, samo ka malo kesnej hodijo, kak prle v mirnom časi. Srce se mi od veselja razjoče, kda je vroke dobim i si v njih čtem lepe navuke, pisane v domačem jeziki. Najlepša vam hvala, g. urednik, da tak Iepo skrbite za nas izseljence, Bog vam povrni vaš trüd. Želem vam vesele božične svetke i blaženo, milosti puno novo leto. S. Bethlehem. V 45. leti sta- rosti je vmro Šamenek Franc, doma iz Števanovec. — Novembra 9. so slo- vesno izročili evangeličanskoj gmajni novi türem na Slovenskoj evang. cerkvi. Pošta. Benkič Jožefa, Magnlcourt. Od doma sprejeli 140 din. naročnine, s tem je za I. 1939 i 1940 vse plačano. Ka- lendar poslali. — Iz Francije sprejeli naročnino od Sledečih: Balažic Ma- rija, Farouville 109-25 din, Škerbenta Martin, Glranment 44-M din. »Ka Bog včini, vse prav včini I Kak je svetila svetloba ne- beska pastirom i trem modrim s sončnoga vzhoda Zvezda, tak bo tűdi vsem lüdem, ki bodo zavü- pali v žar Gospodove poti.ˮ Prišla sta do cerkve i vs- topila. Bilo je v njej že vsepuno lüdi. Orgle so bučale v glasnih zvokih. Zaspevali so zvonovi. Orgle so zaigrale: Sveta noč, blažena noč. Vsa cerkev se je zedinila v glasnoj pesmi, sküpnosti velike krščanske drüžine. „Gloria in ezelsisˮ — „Slava Bogi na višavahlˮ je spevao dü- hovnik i odgovarjao pevski zbor na kori. Cerkev je bila puna drob- nih posvetekov, ki so žareli kak sunce. Z srca dva tovariša so tekle molitve. Za svojce, za dom, za blagoslov pol. Polnočnice je minola. Lüdje so se sipali na vulice i se raz- kropili. „Kak se paščijo domo!ˮ je spregovoro Jožek. „O, kak so srečni! Obin pol i domačih šum je polübla. Domovi so skromni in puni skrivnosti. Drobni pos- veti migečajo prek pol. Vračajo se, paščijo se lüdje.ˮ „Tűdi ti boš naskori prost, Jožek! Še mesec dni i boš šo. So boš, znam. Srce ti je malo na pola i se ti bo pomirilo samo ob pogledi na nje. Lübi to zemlo, tovariš! Tüdi jaz jo. Trepečemo, kda divja viher prek njih, ob- jokavamo je, kda je toča vniči, smejemo se, kda je dež i sunce blagoslavla. Hodimo po sveti, zapravlamo svoje moči indri. Nego prišeo bo čas, kda bomo vse sile posvetili samo skrbi do- mov na našoj zemli. Vüpajmo! Sveta noč je nojco. Gotovo bo Bog slišao prošnje poniznih i potrebnih. „Prav gučiš, Lujz! Vrno se bom. Skleno sem nojco ob pol- noči. Moram domo. Lübezen do žene, deteta, do domače grüde me vleče domo. Ne čaka me obilnost. Naopak. Napor ino trüd me bota sprevajala i zadovolen bom. I to je zame bogastvo, to je zame sreča !ˮ „Daj ti Bog srečo! je pra- vo Lujz, voščo tovariši vesele svetke i zarino v sosedno vulico. Jožek je stopao tiho po stopnicah gor. V srce njemi je legeo pokoj. Zavüpao je svojo bolečino Bogi i bilo njemi je ležej. Legeo je. V toploj sobici je trdo zaspao i senjao je od de- teta, žene i kak so se lüdje paš- čili k polnočnici v farno cerkev doma i se radüvali zvonenji do- mačih zvonov.,. Sveta noč, blažena noč. 6 NOVINE 24. decembra 1939. Razgled po katoličanskom sveti Španski mučeniki. Na Mon- serati pri Senori Tort-i sta se skrila barcelonski škof i njegov tajnik, kda so v Barceloni za- vladali rdeči. Pet mesecov sta živela skritiva i mešüvat v za- silnoj kapelici. Rdeči so zvedili za njeva i jiva aretirali. Pri hiž- no j preiskavi je Senor Tort spre- vajao vojake, ar je sluto, da bodo skušali najsvetejše oskru- niti. To bi se tüdi zgodilo, če njim ne bi z ostrim glasom za- povedao, naj se Najsvetejšega ne dotikajo. Senor Tort je pozvao svoje domače i je obhajao. Z zadnjov sv. hoštijov je obhajao svojega petletnoga sinčeka, ki je na pitanje, če verje, da je pod tov podobov krüha Jezuš nazoči, odgovoro, da verje. Nato so rdeči še Torta aretirali i so vsi trije bili isti den kronani z muče- niškov kronov. Spreobrnjeni revolucio- nar., Dr. Andrej Ovejero, vse- učiliški profesor na madridskom vseučilišči, ki je bio eden izmed düševnih očov Španske rdeče revolucije, se je spreobrno i jav- no izpovedao svojo vero. Priznao je, da je živo prle v zmoti, ar ne poznao navuka sv. Cerkve. Zdaj ga pozna i verje v njega. Ostanki sv. Pashala Baj- lona, Patrona evharističnoga če- ščenja, so bili na čüdni način re- šeni. Rdeči so cerkev v Villareal, ki je bila posvečena njemi na _ čast i kde so se ostánki nahajali, vüžgali. Eden izmed njih pa se je vrno i potegno škrinjico z o- stanki nepoškodüvano iz ognja. Zdaj bo v Villareali zozidana njemi na čast še veličastnejša cerkev, kam bodo prenesli sv. ostanke. Za mir na sveti je darü- vala svoje živlenje nekdi v Istri 24 letna Olga Božeglav, sirota brez staršov. Bila je težko bete- žna i je svoje mlado živlenje po zgledi + sv. Oče Pija XI. darü- vala za mir, ki je sveti tak jako potreben. ________ Sovjeti izklüčeni iz društva Zveze narodov. Na predlog Jüžno ameri- kanskih držav je svet Zveze na- rodov izgnao ruske boljševike iz drüžtva Zveze narodov. Jüžno- amerikanske države so sklenile i sveti naznanite, da izstopijo iz drüžtva zveze narodov, če se Ru- sija ne izklüči. Izmed nazočih zastopnikov 40 držav je 36 gla- salo za izklüčitev, štiri države pa neso glasale. Te so Grčija, Ju- goslavija, Finska i Kitajska. S tem je reparski napad Rusije na malo Finsko obsojen i pri novoj Europi, štera nastane gotovo po boji, bo nosila roparska boljše- viška država teške posledice. Boji na Finskom Rusi poročajo, da so že prek sto kilometrov notri na Fin- skom i so Finsko že razklali na dvoje, da ne bo mogla iz Šved- ske i Norveške dobivati živeža. Finci pa javlajo, da so sovraž- nika prek meje pognali pri La- doškom jezeri, rusko vojsko pre- magali, dosta Rusov zgrabili i stopili na ruska tla i se paščijo proti murmanskoj železnici, štera dovaža rusko vojsko, da bi jo do rok dobili. Bitka v jüžnom Atlanskom morji. Tri male angleške križarke so napadnole veliko nemško boj- no ladjo „Admiral graf von Speeˮ. Bojno ladjo so teško ranile tri križarke i je mogla pobegnoti v pristanišče Urugvajske države v Montevideo. Eden angleški ha- jov je dobo menše poškodbe. Angleške ladje zdaj čakajo na nemško, gda se gene, da jo te napadnejo. Müra Večkrat nam je Müra za- krila svoj prijazni obraz; kak srebrni pojas zaročenke se ovija niz njenih valov okoli baržunas- tih, zelenih bregov kre mürskih nižin. Pa ne vsikdar. Kak vojské razbesneiih cum- prnic je vdrla telikokrat prek svojih bregov, zalijala s svojim rjavim valovjom majuške rastline. Müra ma dva obraza. Lani i de- loma tüdi letos je pokazala groz- noga. Vzeli smo njoj njeno zemlo, zaj jo je prišla terjat nazaj, po- kazala nam je meje, kak daleč je njeno. Pravo bi, poslala nam je žakucijo. Na mestaj je skopala, indri zasipala, vsešerom pa zblatila, gde je hodila. O, ti srebrna Mü- ra iz pesmi i pripovesti, nad šterov se tak čarobno veseli v svetli večeraj prijazen dedek mesec, ki je zadovolen z vsem, ki je stari, pa se smeje kak za- dovolno dete, kakša si to gra- tala! Kak ogromna skališana prasica si z neštetimi blatnimi prasci vdrla po ravnini. O, ti Müra, ka si nam to včinila! Strahotna so tista leta, kda zdiv- jao Nesrečna leta 1574, 1916, 1938-1939. Odked ta vnožina vode ? Daleč v nemški planinaj izvira Müra, večni led i sneg stojita ob njenoj zibeli, snežnica je njeno mleko, s šterov ona žive i od štere raste. Po zimaj spadne po goraj ogromno sne- ga. Gda pri nas spadne sneg na pol golnic, na golo zemlo pa že več ne sneži, te radijska poročila znajo praviti, ka je v planinaj spadnolo na stari Sneg dva metra novoga i šče vedno sneži. Od septembra do. aprila Sneg. Topeo jüg i sprotolešnje sunce v začetki maja se zaženeta v plani nsko zimo i z ne veči- nov hitrostjov raztopita ledene i snežene küpe. I Müra se zača nadüvati, nadüvlejo se tüdi njeni nešteti pritoki. Müra razste, i tak nastopijo vsakoletne majuške povodni. Lani pa je nastopila nes- reča. K snežnici se je pridrüžilo šče vodovje celotedenskoga top- loga deždžovja, dvojega vodovja Müra ne mogla obdržati, voda si je mogla iskati odtok zvün strüge, čiduže več vode se je moglo razlejati, čiduže bole na široko. Od Ižakovec niže Müra ne regulirana, teče v nešteti ovin- kaj i kotaj, štere njoj ne dopüs- tijo rednoga odtoka, velikanske vnožine vode zastajajo i se raz- levajo. Vsakoletne škode idejo v milijone. Lüdje majo plodne njive, izvrstne travnike, pa stra- dajo, tüdi živina strada, ar njim voda vzeme krüj i krmo. Pa ne je samo neregulira- na Müra kriva, ka se voda tak daleč razlije. Vodo bi se lejko stavilo, ka ne bi šla tak daleč narazno, pa so lüdje ne zato. Ne brigajo se, nega vole do dela i ne lü- bezni do bližnjega. Največ je pa krivo, ka lüdje mislijo, ka to ne mogoče napraviti. Ne vörjejo sami sebi. Vörjejo v božo po pomoč, to je v drügo polovico narodnoga pregovora, ki pravi, ka de ti Bog pomagao. Mislim, ka vsi znamo, ka pravi prego- vor v svojoj prvoj polovici. Pa ga zato celoga zapišem. Nej zato, ka ga nebi znali, liki zato, ka si ga tak trdno v glavo zabijemo, ka ga v nikši prilikaj ne poza- bimo, pa ka mo se v časaj ne- sreč i nevol ravnali po njem, ka de nam trden fundament v čarni dnevaj. Te pa čüjmo: Pomagaj si sam i Bog de ti pomagao. Bürali so v Veržeji, bürali so v Dokležovji, pa ka je po- magalo? Nikaj ! Pa znate, ka zaj pravijo? Ka nedo več bürali. Majo prav. Naj voda teče, gde šče, naj zblati kak njoj je vola, naj podere hišo, štero na piki ma, pa svinje naj ostanejo v livaj, živina v štali, drva naj pla- vajo, človik pa, ki ga voda ob- koli, naj nejde vö z vode, naj čaka, ka ga zalije ali pa telko rasladi, ka njemi srce henja, te pa circum, dederunt... Tak je najčednej! Ti lübi Mörčar se pa potroštaj z národnim zdihlajom: „Naj vse vküp vr .. vzeme!ˮ To zdihavli noč pa den, pa li gle- daj kak Müra hodi na pašo na tvoja pola, pa lopato i motiko s šmirglin paperom spucaj, z finim olijom notri namaži i za- meni v omar k svetešnjomi gvanti. Bog Vari, ka bi k Müri neso, železo zna zrjaviti, ka de pa te?! Pa kda de Povoden, ne stoj pri vodi, ka se nej preveč zmantrao; prinesi z domi blazino ali kaj drügoga pa sejdi! Ne pozabi zdihavati tisto, ka sam ti že priporačao. Tak je tüdi dobro, kak so v Ižakovci edni napravili. Z vekšega so bili organizirani lüdje, šteri nosijo šarže, pa se šče jako držijo za nje. Na šürko i velko vam ne- bom toga pripovedavao, ka je prenoro i pregrdo. Vekši deo vesi je preci visiko, ka njim navadna povoden nemre do ži- voga. Zato so tüdi nej priprav- leni na navadno povoden, pa so tüdi ne vajeni se je braniti. Ovi pa, ka so bliže Müre na dnikaj, pa majo nasip kredi, šteri za- dostüje za menšo Povoden. Zdaj je pa ne zadostüvao, zato so ga zdigavali. Razbobnano je bilo, ka pride izredno velka povoden, pa naj vsaki pride s škerjov na nevarno mesto branit. Odzvala se je šola z decov, pa par Od- rasli, ovi so pa samo gledali pa se posmejavali; kda je pa voda zrasla, pa začala tečti na njive pa proti hišam, so bežali do- mo pa začali braniti svojo las- tnino, kak so vidli ove drüge. Tak si vi to mislite, pa vsaki pameten i dober človek bi to mislo. Da je pa to ne tak bilo. Šli so pa so podrli narejeni na- sip, ka je voda vse zalijala. Prosim Vas, lüdje, šteri tr- pite od raürske poplave, ite pa Poglednite, gde ma Povoden svojo pot. Samo s tem mišlenjom nete gledat, ka tű pomoči nega. Mis- lite si, ka je pomoč, ka roke tisto včinijo, ka se očan vnoža. Ne šparati z delom. Spomnite se, ka ste vidli velke hrame, vi- sike tome, duge lore, brege skoz zvrtane, visiko zemlo nasipano, globoko skopano, mogočna i ve- likanska dela, štera bi si mislo, ka je čüdež stvoro ali pa so je orjašje delali. Pa ne. Takši na- vadni lüdje so to vse napravili, kak smo mi ovi, s takšov lopa- tov i motikov, z ravno takšimi žüli i mokrimi hrbti, ka je mi mamo. Što pa to plača? Naj ba- novina plača! Naj plača, či šče, pa či ma peneze, je sam ne proti, či vas što plača. Jes bom tüdi z lopatov poleg, pa či de kakša colinga, se tüdi ne bom vö gučao, pa te mene tüdi drügi plača, či bo čeravno sebi delo. Tü svaje nega, pa apelacije ne. Ne zamerite mi, či bom vam zdaj nekaj ščista drügoga pisao. Na konci te vidli, ka je ravno potrebno tak, kak bo. Vu ednoj občinskoj hiži:so bili zbrani občinski možje, tajnik, ordinanc pa tak dale. Sami dobri kadilci. Eden med njimi, bistra glava pa dugi jezik, je odpro |okno, bilo je konec aprila, pa gledao nad okno. Te pa ga eden pitao, ka tak gleda. „Ja či bi dimnikar prišeo, ka bi malo pi- sarno omeo!ˮ Pa gleda, dele, te pa dene: „Oj lepota, falaček ne- |bes, kak to krasno cveteˮ. Vsi so šli k okni, pa so j gledali nekši visiki rožni grm, ki je bio pun nebesko lepi rož, rajsko dišeči i pun včelic. Vsi so mučali i se tak čüdivali. Te se je pa oglaso tajnik: „Jes hodim petnajst let večkrat dnevno tű, pa san šče nikdar toga ne vido i more priti z drü- ge vesi odbornik, ka mi to le- poto pokaže.ˮ Vište, to je tisto. Ka člo- veka vsakši den v nos drega, ravno tistoga ne vidi, nanč svo- jega nosa ne vidi, či ga gli pri očaj ma. Te pa ne mrmrajte, poplavlene!, či mo si gučali od tistoga,Sira nas vse vjjnos drega' pa ne vidimo. Nede nikša pripo- vest, liki navodno za ra- čunanje. Voda ti plavi po- plüga senožeti. Si plačao od nje dinarov telko. Si krtovinjeke raz vlačo, ra- čunaj v penezaj izapiši, si gnoj pripelo, zračunaj kelko bi koštalo delo. Te ti voda poplavij, zblati, moreš kositi i stra- ni spravlati, si zračunaj i zapiši. To vse delo je zgübleno, si zabadav de- lao pa nemaš nikaj. Maš poplavno njivo, pa san delaš vse pri svo- jem. Računaj tak, da bi mogeo seme, gnoj, te- žáka, foringo nekomi plačati. Svoje dneve si zračunaj, kelko bi zneslo. Voda poplavi, je vse zgübleno. Šče več. Zdaj pa se zberte vsi po- plavlenci, pa poglednite, kelko dela bi bilo z nasipi, takšimi, šteri dó zadosta močni i visiki, sposobni preprečiti poplavno ško- do. Tisto delo, kelko bi potrebno bilo, zračunaj vsaki po trgovskom načini. Po tom pa primešaj, pa boš vido, ka se zplača bürati pred povodnov, sezna, nej te, kda voda že v gut teče. Či se vse ovo delo splača, po tjeden dni po njivi oditi, pa stroške meti, ti račun pokaže, ka se splača tü tjeden dni lopato meti v rokaj pa Müro strajüvati. Tü trbej banovino samo telko, ka se da podlaga v pred- pisaj i zakonaj za strahüvanje tistih, šteri radi z delom šparajo, ali nemajo pameti, drügomi fali lübezen do bližnjega i tak dale. Pa či bi telko dala, ka bi si poplavlenci krüh küpili, kde bi to delali, ka lačen žmetno dela, ham, ham, je pa voda zela. Kda de znabiti što od toga kaj razpravlao, bi zato jes tüdi rad poleg bio, ka bi povedao svoje mišlenje. Sam ne zabiti človek pa preci trde nature. Sirmak sam tüdi, pa či mi banovina za tiste dni krüh küpi pa cigaretlne de mi držala, ne bom čemeren, zato ka sam jes tüdi poplavleni, ešče te tüdi, gda nega povodni. Veška lipa v Markovcih. Lipa cvetoča, dišeče drevo, vrh tvoj ponosno se dviga v nebo, z vonjem častiš, zahvaljuješ Očeta, ki te preživljal premnoga je leta. Fari nailepši si ti spomenik, starih Slovavov ti verni branik, ti si besede Slovenske glasilo, bila pradedom si v žeji hladijo. Starček si v zimi nalival je čaj, fantič je vriskal, ko cvetel je maj, gledale tvoje so veje farane, svate vesele in godce sküp zbrane. Mirno krog tebe zdaj snivajo sen, ti jih iz grobov ne kllčeš nič ven, spavajte sladko krog mene farani, Čreda v domači ste zemlji mi zbrani. Lipa, cvetoče, dišeče drevo, slušaš iz cerkve ti petje lepo, babica stara molitve šepeče, gledaš v oltarju v čast Kristuáu sveče. Veja ti vsaka pobožno šušlja, slušala sleherni spev si zvona, ko zvečer »Zdravo Marijo' zvonijo, veje še tvoje svoj spev ponovijo. Lipa, še kakšne spomine imaš, bajke čarobne, mar pravljice znaš? da bi ti znala nam pisat v »Novine", kakšen koš brala bi nam zgodovine? Lipa govori, opiši nam čas, kaj pred sto leti je bilo pri nas, in š^ nazaj za let petsto in eden mladi rod tvojih je zgodb radoveden. Vaških otrok kot čebelični roj, s ptički posedli so, peli z menoj, radi so starci krog mene se zbrali, vse smo novosti pred mašo škrampli. Hudi so bili nam časi zares, solze pregrenke so šle do nebes, Kruci In Türki so tukaj drveli, materam dobrim krűh, žito so vzeli. Lipa, jaz stala sem tu njim v dokaz, da smo Slovani, sem prosila jaz, cerkev požgali so, plenili, klali, vero in jezik brezsrčne psovali. Gledam pred sabo še strumne vrste, kam naše fante junaške podé, dečico zlato naprej so peljali, s Sabo na Türško Slovence odgnali. Gori na Klanec, v, prijazne Čépince, paša sam gnal je plen, — türške novince, Zbogom ti lipica, nič več nazaj, Zbogom za vselej, domači moj kraj. Lipa cvetoča, dišeče drevo, žalostno godbo nam čuvaš skrbno; ali kaj veš nam o Lütarovi zori, kako si takrat šušljala, govori. Davni so časi že ti za menoj, onkraj potoka se ustavil je boj, kjer nam ob cerkvi log potok napaja, tam se ustavna verska je svaja. Deblo košato si stalo kot grad, narod okrog tebe je stal dobrih nad, res obdržala si z mejo uporno, vernike svoje in cerkev prevzorno. Lipa, ti trdno stojiš kakor hrast, čuvaš, da zemljá ostane nam last, zbujaš spomine o besni togoti, poj nam, poj pesem o večni Lepoti. Meni izpolni pa Skromno željo, ko me na cintor v dom zadnji neso, vejico tvojo na srce mi deni, ti mi nad tratico cveti, zeleni. Naj te na veke Bog hrani, živi, pozne rodove boš glédala ti, sonce naj cvetje obseva ti Žarko, čuva faranom te gazda svet Marko! Zalar Marija. Službena naznanila Sresko načelstvo M. Sobota. Lastniki motornih vozil in obrat- nlh motori ev se opozarjajo na nared- bo ministrstva trgovine in Industrije z dne 27. novembra 1939 HL br. 47862, o omejiti prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, ki je ob- javljena v Službenih Novinah z dne 28. novembra 1939 št. 273-XCIV. Na- redba je stopila po čl. 7 v veljavo dne 30. novembra 1939. Lastniki motornih vozil predlo- žijo prijave po obrazcih, ki jih prej- mejo na sreskem načelstvu do 10. dec. 1939, lastnik! obranili motorjev pa do 20. dec. 1939. Prijave so takse proste, za tis- kovino pa je plačati po 1 din. Sreš. nač.: Dr. Bratina. Sresko načelstvo v Lendavi in v M. Soboti. Vsem občinami Razglaslte ta- koj vsem občinskem, de se bode na osnovi po ministrstvu trgovine In in- dustrije, osreunji upravi za mere in dragoceno kovine v Beogradu z dne 18. jan. 1939 Štev. 44 odobrenega de- lavnoga programa vršilo pogledüvanje in žigosanje sodov pri postajah za kon- trolo sodov kakor sledi: V M. Soboti, dne 10. In 11. jan. 1940. 7. in 8, febr. . 6. in 7. marca , V Genterovcih, 12. in 13. jan. ˮ 9. in 10. febr. ˮ 8. in 9 marca , V G. Radgoni, 8. in 9. jan. , 5. in 6. febr. ˮ 4. In 6. marca ˮ Sreš. nač.: M. Grabrijan in dr. Bratina. Jezušek verjem, da si pravi Bog, molim te. 24. decembra 1959. NOVINE 7 Naročniki prečtite dobro ta pravila. Na konci povemo, za koj se ide. Pravila tiskovnega društva K. A. v Slov. Krajini. I. Ime društva. § 1. Društvo se imenuje Tis- kovno drüštvo KA v Slovenski Krajini. II. namen in sredstva društva. § 2. Namen društva je izda- jati in širiti tisk v duhu Kat. akcije. Društveni tisk rešüje ra- zen verskih vprašanj tudi soci- alna, politična in splošno kultur- na vprašanja na podlagi Kristu- sovih verskonravnih naukov in se ne veže na nobeno politično stranko. § 3. Društvu služijo v dose- go namena sledeča sredstva: 1. drüštveno glasilo mesečnik „Marijin listˮ, ki že od leta 1904. izhaja v Slov. Krajini, 2. tednik „Novineˮ, 3. drugi tisk v smislu svojih pravil. § 4. Društvo se vzdržuje, z naročnino listov in darov!. III. Člani. Član društva postane le ka- toličan s tem, da si naroči vsaj drüštveno glasilo. § 5. Člani so dvojni: A. delovni, B. podporni. A. delovni člani so: 1. ravna- telj, 2. uredniki drüštvenih listov, 3. sotrüdniki listov, ki jih drüš- tvo izdaja. B. Podporni člani so: 1. ši- riteli, 2. dopisniki, 3. kat. na- ročniki. § 6. A. Delovni člani. 1. Ravnatelj more postati le vaoren in sposoben duhovnik, katerega izvoli odbor z večino glasov. Voli se za dobo šestih lej in po preteku poslovne dobe more biti ponovno izvoljen. 2. Uredniki drüštvenih listov morejo postati le praktični kato- ličani, od odbora izvoljeni, ki se pismeno zavežejo, da bodo de- lovali v smislu drüštvenih pravil. 3. Sotrüdnik je član, ki pri društvenem tisku stalno s članki sodeluje in je kot tak od odbora priznan ter zabeležen v imeniku sotrudnikov. B. Podporni člani. 1. Širitelj je od odbora izbran Poverjenik društvenega tiska za določeni okoliš (vas, fara i.t, d.). Širiteli dobi od odbora širitelj- sko legitimacijo in je zabeležen v imeniku širiteljev. Za njegov okoliš prihaja drüštveni tisk skupno na njegov naslov. 2. Dopisnik je od odbora pri- znao član, ki stalno poroča dnevne novice v drüštveni tisk. Vsak dopisnik je vpisan v ime- nik dopisnikarjev in dobi od odbora posebno legitimacijo. 3. Naročniki so dvojni: a) redni, b) izredni. Redni se smatrajo katoliški naročniki in edino ti so pravi člani društva. K izrednim članom se pri- števajo drugoverski naročniki drüštvenih listov. § 7. Člana, ki nasprotüje druš- tvenemu namenu, sme odbor iz- ključiti. Odbor izključuje člane z večino glasov po trikratnem predhodnem ravnateljevem pis- menem opominu. Izkljüčeni član se more priložiti tekom osmih dni na občni zbor. § 8. IV. Dolžnosti članov. Dolžnost članov je: 1. Živeti praktično krščansko življenje, 2. širiti drüštveni tisk. § 9. V. Drüštveni organi. Društvena organa sta: 1. odbor, 2. občni zbor. Odbor tvorijo delovni člani, namreč: a) ravnatelj, b) uredni- ki, c) sotrüdniki. § 10. Odbor skliče ravnatelj in mu predseduje. Sklicuje se me- sečno ali vsaj četrtletno. Odbo- rove seje vodi ravnatelj oziroma njegov namestnik. V slučaju, da ravnatelj ne more voditi pos- lov, mu odbor izvoli enega na- mestnika izmed članov odbora s pristankom ravnatelja. Za Veljav- nost odborovih sklepov se zah- teva pristanek absolutne večine navzočih odbornikov. Pri enakem številu glasov odločuje ravnate- ljev glas. § 11. Delo odbora. 1. Srejema nove delovne čla- ne z dvetretjinsko večino in do- ločbe širitelje ter dopisnike, 2. vodi imenike sotrudnikov, širiteljev in dopisnikov, 3. oskrbuje drüštveno pre- moženje, 4. podaja letne račune, 5. izvršuje sklepe občnega zbora. 6. skrbi za napredek in raz- voj društva po pravilih, 7. deli čisti dobiček v name- ne določene po pravilih, 8. izvoli dva preglednika za dobo dveh let, ki skupno z rav- nateljem vodijo evidenco nad drüštvenim delom, 9. dovoljuje hónorarje v po- trebi, predvsem urednikom. § 12. Odbor je sklepčen, ako so bili povabljeni k seji vsi od- borniki in je navzoča nadpolo- vična večina vseh odbornikov. Odborovi sklepi so veljavni, če jih sprejme nadpolovična večina navzočih odbornikov. O vsaki seji se mora sesta- viti zapisnik, ki obsega vse od- borove sklepe. Zapisnikar se do- ločbe vsakokrat posebej za od- borove seje, kakor za občni zbor. § 13. VI. Ravnatelj. Ravnatelj vodi drüštvo, ga zastopa na zunaj, predseduje ob- čnim zborom, skrbi, da se Izvr- šüjejo sklepi odborovih sej. S pomočjo dveh preglednikov vodi evidenco nad drüštvenim pre- moženjem. § 14. VII. Občni zbor. Občni zbor tvorijo: vsi de- lovni člani, legitimirani širitelji ter legitimirani dopisniki. Predloge za občni zbor mo- rajo člani izročiti vsaj osem dni prej ravnatelju. Redni občni zbor sklicuje ravnatelj vsako leto enkrat, če je zadržan pa njegov namestnik. Izredni občni zbor skliče rav- natelj, kadar to zahteva dve- tretjinska večina odbora. § 15. Delo občnega zbora. 1. Rešüje prizive proti izklju- čitvi članov, 2. potrjuje račune, 3. podvzema agitacijo za šir- jenje društvenega tiska. § 16. Sklepčnost občnega zbora. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča nadpolovična večina članov, ki tvorijo občni zbor. Pol ure pozneje je občni zbor sklepčen v vsakem oziru, z istim dnevnim redom in v istem pros- toru. Dan, ura, kraj in spored ob- čnega zbora se mora objaviti članom vsaj en mesec prej v društvenem tisku. VIII. Članstvo preneha. § 17. 1. Ako preneha biti na- ročnik društvenega tiska, 2. z izključitvijo, 3. s smrtjo. IX. § 18. Delo v društvu je brez- plačno, poravnajo se samo de- janski izdatki in upravni stroški, kakor stanarina, razsvetljava, kur- java, pisarniške potrebščine, poš- tnina in slično pri urejevanju, dopisovanju in širjenju društve- nega tiska. V slučaju potrebe dobe uredniki in drugi primerno dogovorjeno nagrado za preživ- lanje. X. Imovina. § 19. Društvo ima pravico do imovine, ki jo upravlja odbor in je odgovoren zanjo pred zako- nom. V slučaju razpüsta razdeli odbor imovino v namene po pravilih določene. XI. Čisti dobiček. § 20. Odbor razdeljuje čisti dobiček v sledeče namene: 1. sklad društva. 2. hiša düh. vaj v Slov. Krajini, 3. Dom sv. Frančiška v Črensovcih in v Soboti, ter sirotišnica deteta Ma- rijike v Turnišču in Martinišče v Soboti, 4. misijoni, 5. reveži, 6. revno dijaštvo, 7. drugi do- brodelni nameni (n. pr. podpo- ra članov v slučaju nesreče). XII. Ugodnosti članov. § 21. A) Za žive člane: 1. Brezplačni nasveti, 2. pod- pora v slučaju nesreče (po mož- nosti), 3. dobi drüštveni tisk ce- neje, o čemer sklepa drüštveni odbor, 4. za nje se služi sv. ina- ša na god Angelov varuhov in na god sv. Ivana Boska. B) Za mrtve člane: se služijo svete maže osmi dan godöv je Angelov varuhov in sv. Ivana Boska. XIII. Posebni oziri. §. 22. Društvo bo méd dru- gim posvečalo posebno pažnjo: 1. našim domačim misijonar- jem in njihovemu delovanju, 2. prizadevanju, da čimprej dose- žeta čast oltarja božja slüžabnika Anton Martin Slomšek in Fride- rik Baraga. XIV. Zaščitniki društva. § 23. Zaščitniki društva so: Angeli varuhi in sv. Ivan Bosko. Štev. 979, Videl Lavantinski knezoškofijski ordinarijat v Mariboru, dne 2. maja 1935. Po naročilo prezv. g. škofa in ap, administratora: Mesto Dr. Vraber Maks pečata ravn, pis. Dragi naročniki! To so pra- vila katoličanskoga tiskovnega društva za Slovensko Krajino. Že pred štirami letami je ta pravila, štera so sestavili duhovniki Slo- venske Krajine, odobrila višja cerkvena oblast. Zdaj, gda se brezverstvo s svojimi Zavezniki na vse mogoče načine trudi, da podkopa vero i jakostno živlenje v dušaj je na- počo čas, da se zdignejo vsi, ki majo še iskrico lubezni do Je- zuša, za obrambo vere i jakost- noga živlenja po dobrom tiski. Nišče, najbole zgriženi protivnik pravice ne more tajiti, da Novine i Marijin List ne bi bila popol- noma puniva krščanske misli. Nasprotno, vsaki, ki pozna düha Novin i Marijinoga Lista pri- znava, da sta teva lista s krš- čanskim duhom na vodilnom mesti. Cerkveni, pa svecki krogi i naš veren kmečki narod so ne- štetokrat povdarili pismeno i z rečjov, da teva lista po pravoj poti vodita naš narod i sta od prve do zadnje črke popolnoma krščanskiva. Ste že večkrat šteli pohvalo samoga prezvišenoga, gospoda knezoškofa i apoštol- skoga administratora Slovenske Krajine. Predlani, gda so bil po- vableni na proslavo 20 letnice osloboditve Slovenske Krajine, so se Prezvišeni pred urednikom Novin i g. Zadravec Matjašov, črensovskim plebanošom nad vse pohvalno izrazili od Novin: „do- ber krščanski list, krasni so nje- govi člankiˮ. Naj tej listi gorostanejo i naj so vsikdar pravoga krščan- skoga düha, se je to tiskovno drüštvo nastavilo. Zove se drü- štvo KA, to je Katoliške akcije. Katoliška akcija je katoličansko živlenje. Ar listi to živlenje širijo na vseh potaj javnoga i s zaseb- noga živlenja, zato so v službi kat. akcije. Ne potrebno, ka bi kat, akcije organizacija gde ob- stajala, glavno je, da se dela za dosego namena kat. akcije. Te namen je, kak je jasno določo ljubljanski kongres Kristuša Krala: prenoviti krščansko živlenje, štero zadremalo, zaspalo po širnom sveti. Naj te veliki namen doseg- nemo, primimo z obema rokama za to drüštvo, pristopimo k njemi. Pristopimo pa te k njemi, če si naročimo Novine i Marijin List. Ki ne naročnik, Novin i Mariji- noga Lista, ne more biti član, kotriga društva. Vsaki član dobi edno kni- žico, ki pristopi kak dosmrtni član. Takšemi člani se bodo listi nekaj cenej davali. Knižice za pristop pošlemo našim širitelom i gospodom du- hovnikom, tam se lejko date notri spisati, ki ščete biti do- smrtni člani našega domačega tiska i širiti potom njega Kristu- šovo Kralestvo. V drüštvo se ne plača nikaj. Drüštvo samo da, nikaj pa ne prosi za sebe. Član plača samo naročnino Novin i Marijinoga Lista i ešče to falej, kak drügi naročniki. En velikanski šereg iz Slov. Krajine naj se zbere okoli No- vin i Marijinoga Lista, pa bo pregnale iz našega kraja brez- verstvo komunizma i njegove zaveznike. Kristuš naj kralüje! Delajte za to! Novine ino Marijin List. Poštüjte narod. Tistim, ki delajo za odcepitev Slov. Krajine od Slovenije. Poštüjte narod vsi Vi, ki ste prišli med njega i živete od njegovih žülnatih rok ali kakkoli nakanite živeti. Poštüjte te slo- venski rod, ki je vnoga stoletja zaničüvani, tlačeni znao očuvati sebi i svojim potomcom to grüdo, te kotiček, šteroga s ponosom imenüjemo dnes „Slov. Krajinaˮ. Skažite njemi zahvalo tüdi Vi bežiji, ki drčete okoli pred volitvami i trüplete po dveraj toga naroda i ponüvlete svojo modrost i svojo staro kramo kak novo i edino rešüvajočo. Pregovora „Svoje čuvaj, tüje poštüjˮ se držte tüdi vi, ki ste prišli med nas najgostejše nase- ljeni, najpotrebnejši, najsiromaš- kejši rod cele širne domovine, ino ste njemi zeli jezero let ču- vano grüdo, štero je obvarvao slovensko i rodno od vsej tühin- cov za vas, ne domače lüdske koloniste, za vas dobrovolce, za vse, ki ste za vaše trüde spre- jeli plačo, a rodi, ki jo je verno skoz stoletja čuvao, je ostala ne- zahvalnost i trplenje, krűh si pa naj išče v mrzloj tüjini. Tüdi vi, ki ste za sebe loši gospodarje, ki mate nesrečne ro- ke, v vaših rokaj, vam pa požar ožari tüdi zeleno vejko, se ne- ponüvlite preveč z Vašov po- močjov. Bojte prepričani, ka de te rod brez Vas znao, ravnotak kak do zdaj, gospodariti, braniti, čuvati svoje telovne ali düševne dobrote, ar je zdrava veja slo- venskoga stebla. Ne trüdte se, ne motite ga, tem več z poštüvanjom vzdignite krščak pred njim z velkov ža- lostjov v srci, ka vam je dragi Bog ne dopüsto postati kotriga toga slovenskoga roda v Slo- venskoj Krajini. Kak skažete zahvalo vsi vi za dobroto, ka že leta i leta lej- ko živete pri tom rodi? Kak poštüvanje? Mogoče z lažjov? Mogoče z vašim krivim evangeliumom? Mogoče z kušnjami, doblenimi pri zgübi lastnoga gospodarstva? Mogoče z mastnim, mejkim, slad- kim jezikom? Ne. Pokojni grof Tisa, vogrski ministerski predsednik, je prej ednok povedao, ka dokeč de na Hrvatckom kukurca rasla, najde vsigdar svinje, štere do jo jemale iz njegovih rok. Pitamo, ali ne dnes takših ostrižov—prascov, ki hodijo na Hrvacko k Mački trü- skat kukorco? Ali nam tej sprav- lajo poštenje? Ne. Poštüvanje i zahvalnost ska že tomi našemi rodi samo tisti, ki se zaveda, ka je njegov sin, ka ž njega žive i za njega, ki poštüje te rod ino njemi poma- ga z delom i samo z delom dü- ševnim ali točnim. Pri volitvaj pa tak skaže Zahvalnost tüdi vsakši kolonist, dobrovolec ali priseljenci ka de poštüvao slobodno volo toga roda, ki je prvinec tü tüdi v pra- vicaj, ne samo v dužnosti. Za to naj nišče takši ne ponüvle sebe preveč za voje ali rešitela, za na- mestnika ali kandidata. Nepozabte, ka se sneha po hiži vrže, dekla pa po vertinji. Tisti pa, ki hodijo k Mački po kukurco ali v hrvacke gošče na žeržalod, naj znajo, ka so spodobni ftici, šteroj pravimo hupkač. Tem naj zaveden Slo- venec ne sega v roko tak, kak deca ne sega hupkači v gnezdo. AC. Najprimernejše darilo... Bliža se božič in Novo leto. Ka- kor vsako teto, si bodo tudi letos so- rodniki, prijatelji in znanci poklanjali darila. Zlasti starši se bodo potrüdili, da bi svojim otrokom dali čim lepše in boljše reči. * Eni smatrajo, da so za otroke najbolj prikladna darila igrače, drugi pa dajo prednost sladkarijam. Prave vred- nosti pa nimajo niti igrače, niti slad- karije, ampak najbolj primerna darila so tista, od katerih imajo obdarovanci tudi v bodočnosti korist. Eno najprimernejših daril za bo- žič ali novo leto je zavarovalna polica „Karitasˮ. Ta polica obdarovancem ne bo v veselje samo nekaj dni, temveč vsa leta, dokler jim ne prinese tiste koristi, ki jo od nje pričakujejo. Kdor bo hotel dati komu v res- nici koristno darilo, mu bo dal polico zavarovanja „Karitasˮ. „Karitasˮ zavaruje doto, starost- no poskrbo in posmrtnino. V vsakem primeru nudi svojim zavarovancem ugodnosti, kakršnih pri drugih zavaro- vanjih ni. Pri „Karitasˮ se je v teku 9 let njenega obstoja zavarovalo nad 32.000 oseb. Druga zavarovanja ne morejo po- kazati tako izrednega uspeha. Obrnite se takoj na vodstvo „Ka- ritasˮ v Mariboru (Orožnova u. 8.) ali na njene zastopnike po župnijah (v Slovenski Krajini pa na ga Jožico Ska- lar v M. Soboti in g. Zver Jožefa, taj- nika posojilnice v Črensovcih) in ure- dite vse potrebno. Sestanek naših izseljencov v Franciji. 8 NOVINE 24. decembra 1939. Žena in dom. Božič in gospodinja. Ko se bližajo božični svetki, ima žena, mati polne roke dela. Treba posnažiti vso hišo, treba, da bo vse oprano in toplo odeto, treba tudi, da vsa hiša diši po svetkih, najbolj pa morajo dišati potice (povitice). To je stara na- vada, tako je bilo, ko so tukaj virtovali mati, babica, prababica in še za sto in tristo let nazaj. To zahtevajo pobožna čüstva gospodinje same, to zahteva mož z vso pravico od svoje žene, to pričakujejo deca od dobre, zlate mamice. Božič in dom. Ti dve besedi sta povezani v eno misel, vse, kar je najlepšega na svetu, najsvetejšega v srcu, najmilejše- ga v duši, nam da lepo drüžin- sko življenje v božičnih svetkih. Menda ni hiše, kjer bi žena, mati ne spekla svoji družini potičice namazane z dobrim nadevom. Pa te potice! Mnogo beremo o njih, in mnogo se razgovarjamo. Vselej se ne posrečijo, res dobro potico narediti je kuharska umet- nost. V mestu mnogim pek spe- če, pa jo ali požge ali izsušji, da ni tako okusna. Ali pa v štedil- nikovi cevi ni dobro prepečena. Potem je mati žalostna in si z mesom potolažijo srce in želo- dec. Na deželi pa imajo vsega precej, izvrstno peč, krüšno peč, pa še nepogodijo dobre potice. Zato dajmo v „Novineˮ navodila za dobro potico. V Slov. Krajini radi pečejo čokoladno potico. Ta polica rabi mnogo sladkorja, čokolada je draga, pa je potica še süha, pusta, dolgočásna, oso- bito, ker virtinja mora štediti s sladkorjem. Saj rabi potice za 7 do 9 ljudi. Slivova je boljša, ker je sočnata, okusna. Par žlic me- dü ali strdi vmešaj v pekmes (lekvar), malo pocukraj, je ceneje kot čokoladna, tudi zdrava je slivova. Suhe slive skuhaj, na- redi gosto marmelado (lekvar), je tudi dobro. — Za makovo po- tico, ki je v Slov. Krajini zelo znana, zmelji mak na kavi- nem mlinčku, ali ga stolci v možnarju. Potem ga popari z vrelim, osladkanim mlekom. Mak popije vse mleko. Par žlic medu je zelo dobro v makovo potico. Pa malo zmočaja (putra ali ma- sla) v mak, da bo nadev bolj okusen. Po vrhu potresi par ro- zin (süho grozdje), za dišave pa vzemi limonine lupine (citronov olüp), drobno zrezane. Med mora zavreti, a ne več, kot da zva- lovi. V med daj prav malo zmle- ti klinčkov, žlico cukra, prav malo cimeta, dišave in nazadnje en rumenjak (žučak). Če nimaš putra, vzemi malo masti, da v medu prevre. Nadev naj bo sla- dek in masten, dišeč, precej gost, testo pa čvrsto, da drži nadev. To bo fina potica, cene ja in boljša, kot čokoladna. — Če de- laš orehovo, orehe zmelji ali stolci, popari z osladkanim mle- kom, lesni vmes malo medü, ku- hanega, kot pri makovi potici. Dišave iste. Če pa nimaš medü, opusti dišave, vzemi le v orehov nadev limonine lupinice, drobno zrezane. Po vrhu poškropi, ko si že namazala, s smetano (vrh- njom). Orehi so mastni, ne rabiš putra. Lahko pa po razvaljanem testu poškropiš z raztopljenim putrom. — Medena potica, je pač najboljša. Zelo pazljivo jo treba narediti. Testo zelo čvrsto, ker je nadev težek. Precej debelo zvaljaj testo, da ne bo počila pod težo nadeva. Med skuhaj, da zavre, mešaj, da se ne prižge, z mlekom popárjene orehe stresi v med, dodaj malo sladkorja, malo putra, en surov rumenjak, kar povzame zopern meden okus. Precej gost nadev naj bo, da se ne bo cedil v peči iz testa, kar se rado zgodi. Ko je mešanica namazana na razvaljano testo, potrosi eno ali par pesti drobtin od žemlje, ali od črnega kruha, nekaj rozin, pa zavij in peči nad eno uro. Medeno potico treba najdalje in počasi pečti, eno uro in 15 minut. Dobro mora biti pečena. A bolj kot je stara, bolj- ša je, naj se malo izsuši nadev. Modle dobro namaži in potrosi z drobtinami, potice tople izvezni iz modla, pokrij, da ne izhlapeva sok. Ne prekladaj potice, da ne poči po sredini. To ni krüh, to je še vse zelo rahlo. Drugi dan prinesi na omaro ali kjer že imaš prostor varen pred mišimi. Sadni krűh je pri nemških kmetih zelo čislan za Božič. Ime- nuje se Kletzenbrot. Hruške, ja- boke, slive, seveda suhe, ne sveže, očisti od pečljev, pešk in müh, tudi trde srčke izreži, sku- haj, a ne mehko, razrezani kosci ne smejo razpadati v testu. Ko si črn krüh delala, na zadnje vmešaj v testo. Tudi orehovi drobci so dobri vmes. Jabolčna potica. Naredi testo kot za mlečni krüh. Razvaljaj precej na debelo. Pomaži s ku- hanimi. osladkanimi jabolki, ki so popolnoma razkuhana, a zelo gosto zmešana, kot pekmes ali marmelada (lekvar). Malo cimeta, pa bo zelo dobra potica in naj- cenejša. Orehov in makov krűh se dela tako, da se ocukrani zmleti orehi ali mak vmešajo v testo. Rozine po novem že razrežejo, več zaleže v potici. Za keks vzemi dobre pol kile moke, dobro žlico masti, dve pesti cukra, stolčenega, pol paketa pecilnega praška, dve jajci, malo soli, žlico meda, vse zmešaj, zgneti v testo kot za re- zance, razvaljaj kot za debele rezance, s kozarcem izreži hleb- čke in speči na pomazanem pe- kaču (plej). Iz tega bo cel küp keksa. Še vse ceneje, kot kupiti. Oče poskrbijo za drva, da bodo trske suhe za vpeč, dečki nare- de jaslice, dekleta okrasijo dre- vo, pogrnejo stol, pa bodo ba- bica zapeli pri peči.„ Sveta noč, blažena noči.ˮ Tak je slovenski Božič. V cerkvi pa bodo zapele orgije lepo, veličastno, kot še nikoli. In vsa cerkev bo žarela v prelestju božične noči. Ljud- stvo bo molilo Jezusa, Rešenika sveta, Kralja miru Zalar. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Krpič Števan, H, JI. Tüzér z gračke fare. 27, IV. 1917. Po- zdrav z romanskoga bojišča. Li- po se zahvalim Klekl Jožefi, gos- pon plevanoši na M. Listi i No- vinaj, Srca Jezušovoga Kalendari, v roke san dobo. M. List san te čas nej vkraj od sebe gyao, ka san ga z veselim srcom vö pre- šteo, šteri je moje srce tak ob- veselio. Ino tűdi san si lepe na- vuke ž njega zeo, šteri me tola- žijo, tak ka na mojem jeziki od- govarjam Jezuš, Marija, Jožef, pomagajte nam i meni, to je moj zdihaj. M. List i Novine, to so moji slovenski dobri pajdašje, drügi tak nemam eti na bojišči, pa je neščen ostaviti do mojega ladnoga groba. Šteri so me tak lepi navuk navčili, v moje srce posadili, šteri nikdar naj ne po- vejne. Nadale srca lipo dan po- zdraviti g. Klekl Jožefa, g. ple- vanoša, i celo njuvo faro. Na- dale pa naročnike M. Lista i Novin i vse te poštene vesnice, štere so kakše filere darüvale na M. List i Novine, štere mi na bojišče dobivamo. Jaz sam tüdi dobo, šteri me eti tolaži v ne- prijatelski kruglaj. Eti so sami Romanje, gyjöröki njuva vöra, nad njimi je zatok žalostno, ka njim nika ne razmim i malo dobroga čüjem. M. List, mi je preveč potreben. Nadale pa mojo lübleno gračko faro tüdi lipo dan pozdraviti i g. plevanoša i kaplana i naročnike M. Lista i Novin, pa vas prosim, ví si tüdi tak lepe navuke ženite, kak si mi vojacke gemlemo, ka nam sladko Srce Jezuša hitrej mer da. Nadale pa moje domanje, rod- bino, soside, moje dobre Pajda- še lipo dam pozdraviti. Bojte smilenoga srca pa molte Boga za nas, ka naj hitrej mer na- stane. Zdaj pa z Bogom, prelüb- lena moja gračka fara, v štero jaz srca ešče ednok želem priti. Molte se za nas vojake, naj nam smileno Srce Jezuša i B. D. M. pomaga. Zdaj pa z Bogom ostánem. Balada Božične noči. Železna vrata se odpro, zapahi popüstijo: „Oj, ven iz temnih teh grobov!ˮ mrliči govorijo. „Nocoj, nocoj je svet večer, a mrzlo nam odelo, hitimo jadrno domov, v božično noč veselo!ˮ Že babica so spekli krüh, slaščice deca gleda, na smreki lučice gore, peč topla greje deda. Drevesa polna so lepot, vse v blešču je in v svitu, presrečen danes oče je, v prelepem tem nakitu. V višavah angeljev miljon, raduje se v raju, nebesa vsa prepevajo, v prelesti in v sijaj u. „Nocoj je noč, božična noč, oj smreke ve zelene, kaj ni za nas na svetu več, dobrote niti ene?ˮ Sirotica premražena v ledeno skorjo gleda, vsa trese se, zavija se, od mraza smrtno bleda: „Dobrotna roka, kje si ti, dáj meni okrepčila, usmiljenje prikaži se, ne bom te pozabila!ˮ Iz trume v trumo mrtveci, drhtijo v snežni poti, vas milo lepo prosijo, za milodar siroti. Zaupno trka na srce, poišči hčerko mama: „En grižljaj vsaj, poglej otrok, kako sem slaba, sama.ˮ Sneg naletava, küp na küp, sirotica se joče, Sneg naletava naokrog, nihče je slišat ncče. Pa materi Bog milost da: je v sanjah govorila, so deca vsi jo videli, kako jih je prosila. Železna vrata se zapro, za eno dolgo leto, v grobovih mrtvi mirno spe, v božično noč to sveto. Ko črna vrata se zapro, zapahi zarožljajo, božične noči v srcih vseh, akordi zaigrajo. Božična noč, o sveta noč, kje si mi zlata mati, oj pridi, pridi, tebi vse, kar morem, hočem dati. Sneg naletava, škripale led, so sanje le zavesa? — na sveti dan je duša nje, že k Bogu Šla v nebesa. Zalar Marija Viničarski red. Splošne določbe. § 41, Pravice, ki oripadajo vini- čarjem v smislu §§ 6, 9, 10, 14; tretji odstavek 15, 17, 18, 19, 22, 25, 26, 37. in 38. se z viničarsko pogodbo ne mo- rejo omejiti. Kazni. § 42. Kaznuje se z denarno kaž- ejo od 10 do 1000 din, ob neplačilu v odrejenem roku, pa z zaporom od 1 do 20 dni: a) imetnik (lastnik, uživa- te, zakupnik) vinograda, ki sprejme v slüžbeno razmerje po § 1. osebo, ki nima po § 2. predpisane kvalifikacije za viničarja; b) kdor sprejme viničarja ali stopi v službo kot viničar brez pis- mene pogodbe po določbi § 4 ; c) vi- nogradnik, ki uporablja osebe pod 16. letom starosti ali zdravniško spoznane dela nezmožne za delovne moči (odst 4. § 5 ), ali ki uporablja mlajše delov- ne moči v nasprotju s predpisom zad- njega stavka odstavka 5. § 5.; č) vi- nogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob ne- deljah in praznikih brez nujnega raz- log3 (§ 10); d) vinogradi! k, ki zakriva da se Obračun ne napravi pravočasno (§ 0); e) viničar, ki krši predpis odst. 1, § U., ali ki namemo krši predpis odat 2. navedenega paragrafa; f)vino- gradnik, ki ne sprejme viničarja v služ- bo ob določenem času ali mu ne izroči dogovorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13); g) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15 ; h) vinogradnik, ki krši predpis tretjega odstavka § 23. Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje v korist vinlčarskega skla- da. Proti izreku kazni je dopustna pri- tožba v roku 15 dni na kraljevsko ban- sko upravo. Prehodne določbe. § 43. Viničarji, ki imajo veljavne viničarske knjižice predpisane po do- sedanjih predpisih o viničarskem Slüž- benom razmerju, in so dejansko služili kot viničarji, se štejejo kot za viničar- ske službo sposobni po § 3. te uredbe ne glede na dobo njihove dosedanje zaposlenosti v tej stroki. Kot dokaz njihove usposobljenostl velja še nada- lje viničarska knjižica. Vendar si mo- rajo tudi ti viničarji preskrbeti predpi- sane Poslovne knjižice v smislu uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah za delavce in nameščenec (.Slüžbeni list" št. 288[47 z dne 10. junija 1938). Do 31. oktobra 1940. se morejo sprejeti v službo za viničarje osebe, ki nimajo po tej uredbi predpisane usposobljenostl za viničarje, toča taki viničarji morajo do 1. avgusta 1940 opraviti viničarski izpit. § 44. Določbe te uredbe glede meza, delovnega časa in nadur (tč f) iz odstavka 1. ter odst 2, 3. in 4. §6. in §§ 9. in 10.), glede odpovedi (§§ 18., 19., 21. in 21.) ter glede viničarske komisije in postopka pred njo (§§ 17. do 36.) so obvezne za že obstoječa službena viničarska razmerja od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Z istim dnem se prične za ta razmerja poiz- kusna doba (§ (7.) in traja do 31. ok- tobra 1940. Triletna doba, se konča z dnem 31. oktobra 1942. Če ima vini- čar na dan, ko stopi ta uredba v ve- ljavo, višje celokupne prejemke, kot jih določa ta uredba, se ti prejemki pred 1. novembrom 1939. ne morejo spre- meniti. Vse ostale določbe te uredbe so obvezne od 1. novembra 1939. dalje. Pogodbe za obstoječa viničarska raz- merja se morajo spraviti v sklad z do- 1 ločbami te uredbe najkasneje do 1. novembra 1939 Zaključne določbe. § 45. Določbe te uredbe tolmači avtentično ban. § 46 Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasil v »Službenem listu kraljevske bauske uprave dravske ba- novine" v Ljubljani, obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1939., kolikor ni v prvem in drugem odstavku §44 do- ločeno drugače. Dosedanje določbe, ki urejajo službena razmerja Viničarjev in nasprotüjejo določbam prvega in dru- gega odstavka § 44. te uredbe, se raz- veljavljajo z dnem razglasitve te uredbe, ostale dosedanje določbe, ki urejajo ta razmerja, pa z dnem 31. okt 1939. Ban: Dr. Natlačen, s. r. Gospodarstvo. ing. M. Peternel, Lendava. Zboljšanje naših kmetij. Kmetovalcem v premislek! Imamo po vaseh kmetoval- ce, ki imajo lepo semensko silje. Prosimo od njih semena, da si posejemo dobro silje. Ako pa tega v vasi ne dobimo, lahko to nabavimo preko občine. Kralj, banska uprava razdeljuje vsako leto dobro Semenje pšenice, rži, ovsa, krompirja in travnih me- šanje. Treba se je zato le pra- vočasno prijaviti na občini. To Semenje, je res malo dražje od dnevne tržne cene, zato pa naj si kmetovalec nabavi le manjše količine semenja tako, da pride le do dobre sorte. Prihodnje leto pa še lahko pridela toliko semena, da ga ima že za sebe dovolj. Drugo leto pa bo torej on prodal svoj pridelek dražje, ker bo prvovrsten in sposoben za seme. Kralj, banska uprava vsako leto odküpi od kmetoval- ce v, ki gojijo semena pšenice, rži, ovsa in krompirja po navo- dilih kmetijskih strokovnjakov. To Semenje se dobro plača. Ako se kdo zanima za pridelovanja, semen teh rastlin, dobi potrebna navodila na vsakem sreskem na- čelstvu od kmetijskega referenta. Nič manj potrebno, kot do- bro obdelati naše zemlje, je treba iste tudi dobro pregnojiti. Gno- jeno in ravnanju z gnojem se pri nas še vse premalo posveča pažnja. Pravilno bi bilo, da se vsa naša polja Vsaj vsaka tri leta dobro zagnoji s hlevskim gno- jem. Najbolje je, da se gnoj zvozi že jeseni na njive, raztrosi in ta- koj podorje. Nepravilno je, da se gnoj raztrosi in pusti ležati par dni na njivi. Iz raztrošenega a ne podoranega gnojá ispuhte sko- raj vse dušikove hranilne Snovi. Sodnik: „Ali si bio že gda prle kaznovan!?ˮ Cigan: „Nikdar, vsigdar sledkar.ˮ Matajičova Orša so prišli s štale z velkim rožecom na čeli. Ferenc jij pitajo, ka se njin je pripetilo. „Znaš, krava je skoz opletala z repom, gda sam jo dojila. Štela san jo tou udevčiti pa san njoj privezala cigeo na rep. Zdaj pa mam. Andraž se vračajo kesno v noč vinjeni domo. Počasi se že- lejo pa jij sréča prijateo i na- govori: „Kakša megla je nojco!ˮ „Te je pa v istini megla, se razveselijo Andraš i ves ge- njeni obijnejo prijatela.ˮ * A.: „Ka bi delao, če bi naj- šeo pet miljonov pejnez?ˮ B. : „Dvajseti let nikaj.ˮ Tak je Bog lübo svet, da je svojega jedlnorojenoga Sina dao, da bi se níšče, ki v njega verje, ne pogübo, nego ma večno živlenje. (Jan. III. 10.) Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.