NaŠi deželni poslanci. n. Deželni zbor Stajerski je dovolil v zadnjem zasedanju 8 milijonov kron, da se zida nova deželna bolnisnica. Ne rečemo, da bi se morali naSi poslanci upirati temu predlogu, fieravno so v opoziciji; kadar se gre za uboge bolnike, nebajo vsa nasprotstva. A nekaj drugega smo pričakovali, da bodo naši poslanci ob tej priliki razknli pred javnostjo, namreč, kako ravna naš deželai odbor s slovenskimi zdravniki. V deželni bolnici je v službi 20 zdravnikov, a vsako desetlef-ie se koraaj posreSi, da dobi Slovenec mesto sekundarija, katero pa seveda mora kmalu zapustiff, ker ni upanja, da avanzira. V deželni umobolnici je nastavljenib sedem zdravnikov, a med njirni nobenega slovenskega zdravnika. V bolnianici in umobolnici je m n o g o s 1 ovenskih bolnikov, a zdravniki ne razumejo njih jezika!! Na Sloven. Štajerskem je osem bolnic rzToma hiralnic, na njih službuje 15 zdravnikov, a med njimi samo e d e n Slovenec. Nasi slovenski zdravniki so iz deželnih služb po mestih in večjih trgih izkljuSeni! A še za meata okrožnh zdravnikov po priprostih vasth se morajo poSteDo potegovati, da ne pride na ta mesta kak nemški varovanec deželnega odbora! To je znana reč, in to bi gospodje poslancj lahko opomnili ob tej prilki, kajti za novo bolnišnico v Gradcu bodo tudi Slovenei morali odsteti par milijonov davkov! Če nadalj* premotrujemo deželnozborsko zasedanje, pogrešamo tudi, da bi deželni po- slanci posvetili posebno pozornost na naSe ljudsko g 01 s t v 0. Seveda ne zahtevamo pri sedanjih razmerah druge pozornosti, nego na narodno vpraSanje v naSera ljudskem šolstvu. Velika napaka shvenske javnosti in posebej slovenskih poslancev je, da 83 tako malo brigajo za narodnostne odnošaje v spodnjestajerskih ljudskih golah. Štajerski Slovenci v zadojih Ietib zelo nazadujemo v tem oziru in kar je najhujše, se uiti ne zavedamo veS prav tega nazadovanja ter ne organiziramo nobenega odpora. Nesmisel, da bi se v Ijudskih Solah vrSilo poučevanje tuj.h jezikov, Se najde vedno zagovornike, da i med Slovenci samimi je vedno v e č zagovornikov. Pred pohajanjem dvojezifinih Sol zaropotamo sicer ob prikžnostih nekoliko, toda s kakim vspehom, dokazujejo ravno razlicna poročila nemških listov v zadDjem času, ki so z obiskom nemSkih šol od strani Slovencev popolnoma z a d 0 v 01 j n a. To je slabo znaruenje zi bcdočnost; kajti to se pravi, da bomo iineli Se tudi v bodoče dovolj nemSkutar i j e in premalo odločnih narodnih značajev. Deželni poslanci naj bi torej pobijali zastarele ukaze, da so mora v vseh spodnještaierskih ljudskih Solah poučevati tudi tujščina. [Za poučevanje našega ljudskega šolstva v tetn oziru, naj to mimogrede omenimo, bi bilo zelo dobro, da bi dob:la sloven3ka javnost natančno statistiko 0 gospodstvu tujSčine v spodnjeStajerskih Solah. V zadnjem PedagoiSkem Letopisu je priobčil sicer ravnatelj Nerat zelo zanimivo statistiko 0 spodoještajerskem ljudskeai Solstvu, a za politika je vendar pomanjkljiva. — Manjka odgovora na vpraSanje: V kolikih Solah je tu^čina neobvezen predmet in s katerim šolskim letom se začne, koliko ur v tednu; v kolikih Solah je tujščina obvezen predmet, s katerim letom, koliko ur; v kolikih šolah je sloven3ki jezik v vseh predmetih prva lela slovenski, pozneje v nekaterih predmetih slovenski, v nekalerih tujSSina, od katerega šolskega leta naprej, v katerih predmetih tujSčina; v kolik'h ftolah je učni jezik v vseh predmetih le pnaleta slovenski, pozneje tuj85ina, od katerega šol. leta naprej tui?sina; v kolikib Solnh je tujSčina u5ni jezik, slovenSčina obvezen, neobfezen predmet, ali pa Ce sploh slovenščine kot predmeta Di. Statistika s temi vpraSanji in odgovrn na n]e bi nam Se le prav predočila bedno, obupno stanje naSega sp0dnje4tajerskega 1 i u d s k e g a š 0) s t v a !] Siovenski dežeiai poslanci bi že davno morali zahtevati, da se Sole Kaplja, Sv. Duh na Oitrem vrhu, S adkagora ob Muri, Velka pri Mariji Saežai, S^. Ana na Krembergu izločijo iz okrcžij sedaajih okrajnih Solskih svetov in še priklop-io spodnještajerskim. Te šole nadzorujejo sedaj ljudje, ki aiti beaedice ne zaajc slovenski. Kjer nimamo slovenskih Sol, naj se ustanove miaor-itetne Sale. Do tega imamo Slovenci po trgih in mestih ter v obmein.h kraiih vso pravieo, ia na to pravico se je treba opirati ter jo neprenehnma povdarjati — tudi v deželnem zboru. Škodilo tudi ne'bi, ako bi naSi poslanci v vsakem zasedanju zahtevali, da se prsdloži postava, po  kateri smejo učenci samo take Sole obiskovati, katerih uSni jezik razumejo. S svojimi predlogi za različne šole slovenski poslanci niso imeli sreče. 0 zahtevah meSčanske §ole v Žalcu in v Savnici in o krnetijski šoli v celjsko - šoštanjskem okraju se nemška večina ni hotela prenagliti, ona še hoče dalje študirati. To se pravi, p r e dlogisopokopani. In naši poslanci so bili dovolj hladnokrvni, da so tiho ia mirno prisostvovali temu pokopu! 0 zimski kmetiiski šoli na Cvenu se sploh ni hotelo dati nobeno pojasnilo. Zakaj se tudi letos ni stavil predlcg za meščansko Solo v št. Juriju ob juž. žel., ki je dal svoiečasno najbližii povod za abstinenco ? Slovenski poslanci so bili pravzaprav dolžni, staviti ta predlcg, da pred javnostjo pokažejo svoje vedno enako staliSče in svojo neustraSeaost. S tem smo pri koncu! Na manj važne zadeve se nočemo ozirati. Gotovo ni v celem spisu besedice, ki bi mogla katerega poslanca razžaliti. Mirno in stvarno, kakor smo obljubili, smo izpovedali, česar smo v zadniem deželnozborskem zasedanju od strani slovenskih deželmh poslancev pogrešali. Da bi koristilo sloveaski stvari!