#    Da bi skupnosti vernikov lahko prispe- vale k vzpostavljanju miru v svetu, se morajo najprej same preoblikovati v verstva miru in preseèi vse tisto, kar v njihovem izroèilu spodbuja k sovraštvu in vodi k unièenju nas- protnika. Pojav nasilja je raznovrsten: poznamo vsakdanje nasilje v medsebojnih odnosih, na- silje nad ljudmi in šibkejšimi bitji; nasilje nad otroki, `enami, nepokretnimi in `ivalmi, poznamo nadlegovanje na delovnem mestu, krutosti fiziène in psihiène narave in še bi lahko naštevali. Tu se omejujem na nasilje, ki izvira iz vprašanja »vojna ali mir«. Razlikujem med »nasiljem« in »moèjo« ali »silo«. Z besedo »nasilje« mislim na neupra- vièeno rabo prisile. V tem smislu govorimo tudi o surovem nasilju, o protizakonitem na- silju in o tiraniji. Z izrazom »moè« mislimo na upravièeno gro`njo in na uporabo prisile v skladu s pravnim redom in praviènostjo. Toda »moè« ima širši pomen kot le nenasilno preseganje sporov: govorimo o moèi razume- vanja, sprave, ljubezni in o moèi `ivljenja. Samo `ivljenje razlikuje med nasiljem in silo. Nasilje je povezano s skrunitvijo `ivljenja in tako v bistvu vedno tudi s smrtjo. Sila `iv- ljenja pa nasprotno izrašèa iz `ivljenja in iz sil, ki pritrjujejo `ivljenju. Moè je nekaj do- brega, kajti kako naj bi drugaèe lahko rekli, da je Bog vsemogoèen? Nasilje je torej per- verzija `ivljenjske sile, ki je osnovana na te`- nji k smrti. Ali lahko obstaja – in ravno to je temeljno vprašanje – spreobrnjenje od nasilja smrti, k moèi `ivljenja? V kakšnem odnosu ->* 3#! ")  .  )   je pravzaprav kršèanstvo s tovrstno silo in to- vrstnim nasiljem? Èe vstopimo v kako cerkev, npr. v tübin- genško kolegijsko cerkev, lahko prisluhnemo v njej Evangeliju miru in takoj smo pozdrav- ljeni in blagoslovljeni z Bo`jim mirom. »Bla- gor tistim, ki delajo za mir«, pravi Jezus v go- voru na gori »kajti imenovani bodo Bo`ji si- novi«. Kaj ima opraviti Jezus s silo? »Spravi meè na njegovo mesto,« reèe Petru, »kajti vsi, ki primejo za meè, bodo z meèem pokonèani« (Mt 26, 52). Ali morda ne najdemo v govoru na gori, smernic za nenasilno `ivljenje in za slu`enje miru? Ali se ne nahaja ravno v središèu krš- èanskega èešèenja Boga nemoèni otrok v ja- slih ter nemoèni mo` na kri`u? Ali vera v pri- sotnost Boga in Jezusa pravzaprav ne postav- lja pod vprašaj in zavraèa slehernega uporabe sile na tem svetu? Ali pa smo mogoèe kaj iz- pustili? Ko pa potem izstopimo iz tübinške ko- legijske cerkve, se znajdemo na tr`nici. Pred nami stoji steber: prikazuje sv. Jurija, ki ubi- ja zmaja s svojo sulico. Pred vsako cerkvijo sv. Jurija in sv. Mihaela v kršèanskem svetu najdemo take ubijalce zmajev; ali je to sv. Jurij, ki ubija zemeljskega zmaja, ali pa je to sv. Mihael, ki tre v nebesih apokaliptiè- nega zmaja, staro kaèo, Satana, kneza tega sveta (Raz 12, 7-9). Za razliko od Kitajske je zmaj na zahodu simbol zla, brutalnosti, smrdeèega strupa in neznosne odvratnosti. V Svetem rimskem ce- sarstvu, v obdobju po kršèanskih cesarjih Teo- doziju in Justinjanu, opredelijo zmaja kot so-  .    vra`nika Boga in Cesarstva. Sovra`niki vere so sovra`niki dr`ave in jih je treba ubiti tako kot zmaja. Sv. Jurij je postal iz muèenca branitelj Svetega cesarstva, nadangel Mihael pa je po- stal zašèitnik Svetega kraljestva. Prvi ubija ze- meljsko zlo, drugi pa nadzemeljsko. Ubijata nasilno in brez milosti. Oton I. je premagal mad`arske pogane leta 955 pri Habsburgu pod zastavo Mihaela, ki ubija nadzemeljskega zmaja. Vse od meja Svetega cesarstva, od sa- mostana Mont Saint Michel v Normandiji do kraja Monte Sant’Angelo v Garganu v ju`- ni Italiji, so se nahajali tovrstni romarski kraji kršèanskega Cesarstva. »Dobri Nemec« (deutsche Michel, ironiè- na ljudska podoba Nemca), se zdi navaden bedak s svojo špièasto èepico, toda izvorno je to bil nadangel Mihael, ki je vodil svoje k zmagi nad hudièem. Kako se je lahko razvilo takšno nasprotje med Jezusovim sporoèilom miru in kršèansko bitko zmajev na nebu in na zemlji? Najprej si bomo ogledali politièno teolo- gijo Svetega rimskega cesarstva, potem bomo preskoèili v novi vek ter nato prišli do mono- pola sile v modernih ustavnih dr`avah in k nadzoru nad njim s pomoèjo prava in praviè- nosti. Konèno bomo prouèili mo`nosti spreo- brnjenja sovra`nega nasilja v energijo za `iv- ljenje skozi ljubezen do sovra`nikov. 5    Kakor je mo`no zgodovinsko izprièati, se je s t.i. »konstantinskim obratom« zgodil pre- hod od nemoène in preganjane Cerkve k »do- voljeni« religiji znotraj rimskega cesarstva in dalje k dominantni religiji kršèanskega cesars- tva. »Pax romana«, ki se je zaèela s cesarjem Avgustom, in o kateri je Konstatin mislil, da jo je dovršil, se je zlila s Kristusovim mirom, s »Pax Christi«. Rimsko cesarstvo je prevzelo obliko tisoèletnega Kristusovega kraljestva, ki bi moralo doseèi skrajne meje zemlje in ko- nec èasov. Ni veè Poncij Pilat, ki je muèil Kri- stusa in ga kri`al, paè pa je Avgust tisti, ki je, kakor pripoveduje Luka v bo`ièni pripo- vedi, s prvim obdavèenjem, katerega je do- loèil za obvezance rimskega cesarstva, povezal kršèansko vero s politièno moèjo. Tako je Rim, ko je izgubil svoj protibo`ji in protikrš- èanski pridih (Raz 13), postal sveta zgodovin- ska sila za širitev Kristusovega kraljestva na zemlji. Iz apokaliptiènega mesta je Rim po- stal veèno mesto in od takrat se vsako leto v blagoslovu urbi et orbi ka`e kot središèe sveta. Tudi kršèansko cesarstvo se je zaèelo s kri`em, toda ne z Jezusovim kri`em na Golgoti, paè pa s kri`em, ki ga je Konstantin videl v sa- njah leta 312, da bi se bojeval proti nasprot- niku Masenciju na Milvijevem mostu: »In hoc signo vinces«. Konstantinovo znamenje kri`a je postalo znamenje bojnih polj kršèanskega cesarstva in njegove širitve. Tako je Ferdinando Cortes z zastavo kri`a in s to obljubo leta 1521 pozval svoje v napad na azteško prestolnico Tech- nochtitlan: na njenih ruševinah je zrasla krš- èanska Ciudad de Mexico; Kri`arji; vitezi sv. Jurija, Templarji in drugi osvajalci so nosili ta kri` v poganske de`ele. Najdemo ga tudi na èastnih znakih in na zastavah vseh kršèan- skih narodov: na nemškem `eleznem kri`cu, na angleškem Viktorijinem kri`cu, na ruskem Kri`cu sv. Jurija, na kri`cu francoske Èastne legije itd. Mar ti kri`ci zmage ne poznajo kri- `anega in nimajo niti niè opraviti z Golgoto, ali pa vendarle ni tako? Ali ne najdemo no- bene svetopisemske osnove za ta vstop kršèans- tva v polje politiène oblasti in uporabe vojaš- ke moèi? 1. Pot od preganjanja do oblasti in moèi ni dolga. Ali ni `e Pavel obljubljal preganja- nim kristjanom: »Èe z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali« (1 Kor 6, 2; 2 Tim 2, 12). Tako je mo`no razlo`iti èud- ni preobrat polo`aja pod Konstantinom kot obrat od muèeništva k »mileniju«.  .  # 2. Ali ne najdemo tudi v Jezusovem evange- liju miru apokaliptiènega govora o sodbi: »Prišel sem, da prinesem ogenj«. In še moèneje: »Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meè« (Mt 10, 34). V resnici to ni kratki ali dolgi meè rimskih legionarjev, paè pa apokaliptièni meè Bo`je sodbe: ta ne prinaša miru tistim, ki so razdeljeni, paè pa loèitev vernikov od nevernikov. 3. Ko gledamo na prihodnost nemoènega otroka v jaslih in prav tako nemoènega mo`a na kri`u, vidimo obrat od kri`anja k vstajenju, od poni`anja k povišanju, od nemoèi do vsemogoènosti. Ali ga Bog mor- da ni povišal v Gospoda vseh Gospodov? Ali mu ni bila dana »vsaka oblast v nebe- sih in na zemlji«? Mar to Kristusovo gos- postvo ne more dobiti zgodovinske podo- be v cesarstvih kršèanskega sveta? Kakor je mo`no videti na kupolah bizantinskih cerkva, se Kristus ka`e kot »Pantokrator« nad cesarjem in ta avtokratièno vlada v nje- govem imenu. Tako Kristus uresnièuje svoje gospostvo skozi univerzalno kršèan- sko monarhijo na zemlji in narodi najdejo svoje odrešenje v podreditvi tej sveti av- toriteti. Mogoèe je pokazati na obstoj doloèene starodavne politiène teologije svetega cesars- tva vse od prvega obdobja bizantinskega ce- sarstva do španskega cesarstva na zaèetku no- vega veka. Gre za tako imenovani »pêto-mo- narhizem«. Izhaja iz svojevrstne eksegeze sve- tovne zgodovine, o kateri pripoveduje Danijel v sedmem poglavju: štiri pošastne oblasti vsta- jajo druga za drugo iz kaosa morja in unièu- jejo zemljo s svojo pokvarjenostjo. Toda v zadnjih dneh pride »skupaj z oblaki neba nekdo kakor sin èlovekov (…). Njemu je bila dana oblast, èast in kraljestvo in vsa ljudstva in narodi in jeziki so mu slu`ili. Njegova ob- last je veèna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo ne bo unièeno« (7, 13-14). Po krš- èanski interpretaciji je èetrta oblast rimsko cesarstvo, ki je nastopilo po babilonskem, perzijskem in grškem. »Trden bo kot `elezo« (2, 40) in bo »po`rlo vso zemljo, jo pomen- dralo in zdrobilo« (7, 23). S pokristjanjenjem rimskega cesarstva se po tej razlagi zaèenja veèno in univerzalno Kri- stusovo kraljestvo. V njem bodo »sveti Naj- višjega« s Kristusom sodili narodom (Dan 7, 22; Raz 20, 6). Ta politièni mesianizem je za celih dva tisoè let zaznamoval zavest poslans- tva kršèanskega cesarstva in njegovega apo- stolskega velièastva. Njegova nasilna dejanja do drugih ljudstev so upravièena z »Danije- lovim kamnom«. »Razdrobilo in pokonèalo bo vsa ta kraljestva« (2, 44-45). Glede te raz- lage in udejanjanja kršèanstva bi rad kritièno pripomnil, da je v Danijelu kraljestvo Sina èlovekovega opisano kot alternativa zverin- skim silam: prihaja iz nebes na zemljo in os- tane na njej, medtem ko nasilne moèi vzni- kajo iz kaosa, širijo kaos in tudi izginejo v kao- su. Gre za kvalitativno drugaèno kraljestvo, ki ga ni mogoèe dodati k drugim kot »peto kraljestvo«, ne da bi se s tem izneverili njegovi Bo`ji naravi. Kršèanstvo kot naslednik rim- skega cesarstva, ki ni bilo niè manj nasilno od slednjega, ne more biti razumljeno kot zgodovinsko uresnièenje dokonène obljube miru, ki jo najdemo v 7. poglavju Danijela in v 20. poglavju Razodetja. Nobeno univer- zalno kraljestvo ne more biti razumljeno kot dokonèni cilj Bo`jega odrešenjskega naèrta, ne napredni kršèanski svet 20. stoletja, kakor niti nov ameriški svetovni red 21. stoletja (»novus ordo saeculorum«). Znamenje, da »konstantinski obrat« ni bil razumljen s strani vseh kristjanov kot zaèetek eshatološkega tisoèletja, je mo`no prepoznati v velikem porastu meniških redov od 4. sto- letja dalje. S pokristjanjenjem rimskega ce- sarstva se je tako rekoè loèilo tisto, kar je prej bivalo skupaj: na eni strani sekularno krš- èanstvo, ki je vzelo nase odgovornost izvrše- vanja politiène oblasti, na drugi strani pa krš-  .    èanstvo meniških redov, ki so hoteli `iveti ra- dikalno hojo za Kristusom, osvobojeni nasi- lja, samo v moèi Svetega Duha. K temu se bomo vrnili v sklepnem delu, sedaj pa svojo pozornost preusmerimo na kršèanstvo v so- dobnem svetu in analizirajmo odgovornost oblasti v sodobnih ustavnih dr`avah. 5. 8  8  V naši kulturi je prišlo do zloma pojma »nedol`nosti sile« bo`jepravnega suverena med drugim s pomoèjo dveh naèel iz kršèan- skega izroèila. Prvo naèelo: »Dajte cesarju, kar je cesar- jevega in Bogu, kar je Bo`jega«. S tem mo- drim razlikovanjem judovskega izroèila je Je- zus zlomil staro suverenost Bo`jega prava: su- veren ni Bog in niti ni dele`en Bo`je narave, kakor je to še do pred kratkim zase zahteval japonski cesar, temveè je èlovek kot vsi drugi. Njegova naloga je vredna spoštovanja, toda nismo mu dol`ni nikakršnega èešèenja. Cer- kev je v rimskem cesarstvu zavrnila kult ce- sarja in ga zamenjala s prošnjo za cesarja. V tej prošnji se cesar zdi blizu siromakom in bolnikom ter se poka`e kot še posebej ogro`en èlovek. Loèitev med politièno in religiozno razse`nostjo je dolgoroèno pripeljala do se- kularizacije politiènega sile in do odvzema nje- nega èara. Iz tega sledi, da mora biti tudi upo- raba politiène moèi podvr`ena Bo`ji sodbi in mora odgovarjati pred Bo`jim zakonom. Vsa- ka politièna zloraba moèi mora torej polagati svoje raèune pred zakonom in pravom. Staro diktatorsko naèelo, da »avtoriteta dela za- kon«, da »je volja vodje zakon«, ni veè veljav- no. Samo pravo dovoljuje in opravièuje upo- rabo sile. Seveda imamo v zgodovini èloveštva vedno opraviti z neupravièenim nasiljem moè- nejših, toda »pravice moènejšega« ni veè. Po- litièna sila mora biti legalna in legitimna, drugaèe gre za »golo nasilje«, kateremu se je treba upreti v imenu prava in praviènosti. Z razlikovanjem med Bogom in cesarjem se konèa religiozna enovitost dr`ave in vere. Verska skupnost ni veè obvezna za vse in dr- `avna vera nima veè zavezujoèe moèi. Dr`ava postane z religioznega vidika nevtralna in ne zagotavlja veè pravic ene vere, paè pa zago- tavlja versko svobodo posameznika in skup- nosti. To ne pomeni, da verske skupnosti ne smejo veè sodelovati v procesu oblikovanja demokratiène volje. Nasprotno, imajo prav tako kot druge skupine pravico in dol`nost, da se izrekajo glede bistvenih vprašanj ljudi, kakor je to doloèeno v naših odnosih med Cerkvijo in dr`avo. Toda s koncem politiène vere se konèuje tudi verska politika. Sodobna ustavna dr`ava zagotavlja versko svobodo in se ne vmešava v notranja vprašanja verskih skupnosti. Slednje pa morajo spoštovati za- kone, ki so v veljavi. Za njih ni nobenih po- sebnih pravil. @rtvovanja otrok, po`igi vdov, preganjanja heretikov in poboji nevernikov niso dovoljeni in morajo biti kaznovani. Drugo naèelo pa izrašèa iz svetopisemske pripovedi o stvarjenju. Po judovsko-kršèan- skem izroèilu Bog ni imenoval kakega vladarja za svojo podobo in svojega predstavnika na zemlji, paè pa èloveka, »moškega in `ensko je ustvaril« (1 Mz 1, 27). Vzhodnjaško vladar- sko dostojanstvo in njegova bujnost bo`an- skih podob velja za vsako `ensko, za vsakega moškega in za vsakega otroka, za vse starosti. To antropološko naèelo je do danes imelo revolucionarne posledice, in je postalo temeljni kamen prve izmed èlovekovih pravic ameriške Deklaracije neodvisnosti: »Mi razumemo to resnico kot razvidno samo po sebi, da so na- mreè vsi ljudje ustvarjeni kot enaki«. To je na- èelo demokratiène enakosti. Èe so vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, potem so tudi pred za- konom vsi enaki. Èe so vsi ljudje enaki in us- tvarjeni kot svobodni, potem so vlade in nji- hova politièna moè »od ljudstva, iz ljudstva in za ljudstvo«, kakor je Abraham Lincoln dejal v svojem nepozabnem gettysburškem govoru.  .  # V starodavni pripovedi o stvarjenju je še nekaj zelo pomembnega: Adam in Eva ni- mata posebnega pomena zato, ker bi bila prva Juda ali prva kristjana, paè pa imata univerzalni pomen, ker sta prva èloveka. V mitih številnih narodov so prve ustvarjenine vedno njihovi predniki, oèe in mati, ki pri- hajata iz neba. V jezikih številnih narodov je govora le o »prijateljih« in »sovra`nikih«, o »znancih« in »tujcih«, »o naših in onih drugih«. Po svetopisemskem izroèilu pa se zgodovina zaèenja s èloveštvom, ki je Bo`ja podoba na zemlji. Na ta naèin se posebna istovetnost Izraela in kršèanstva povezuje s èloveško skupnostjo vseh narodov in z nji- hovo skupno prihodnostjo. Pravnost in praviènost sta našli svoj trenut- ni izraz v Deklaraciji èlovekovih pravic (1948, 1966). Danes se zdi jasno, da vsako èloveško bitje ni samo moški ali `enska, èrn ali bel, Ne- mec ali Kitajec, kristjan ali musliman, temveè je predvsem pripadnik èloveškega rodu in to- rej nosilec enakih, neodtujljivih in neunièlji- vih pravic. Danes se je treba odloèiti za priz- nanje teh èlovekovih pravic vsem in vsakemu èloveku, èe hoèejo narodi, kulture, moški, ̀ en- ske in verske skupnosti rasti skupaj v svetovno skupnost, in se noèejo medsebojno iznièiti ter unièiti ̀ ivljenje na tem planetu. Èlovekove pra- vice ustvarjajo mir in samo v miru je `ivljenje. Sodobna pravna dr`ava je danes ogro`ena z dveh strani: s strani zlorabe dr`avne moèi  . Louis Vorstmann: Sv. Jurij ubije zmaja, grafika, l. 1621.    in terorizma od zgoraj ter s strani »privatne- ga« terorizma od zunaj. Zato jo je treba zaš- èititi z ene strani s »pravico do upora« in z druge z »dr`avnim monopolom sile«. V pri- meru zlorabe dr`avne moèi pride pravica do upora v veljavo na treh ravneh: Prva raven: kadar policija ali vojska dolo- èene dr`ave, kakor se rado dogaja v Latinski Ameriki, zaèneta delovati proti dr`avnim za- konom, morata odgovarjati glede svojih od- govornosti pred praviènostjo. Izvoljena vlada je dol`na to uresnièiti. Èe pa tega ne uresnièi ali ne more uresnièiti, potem so ljudstvo in njegovi predstavniki ne samo upravièeni, paè pa se celo dol`ni upreti, da bi ponovno vzpo- stavili pravo in praviènost. Druga raven: èe vlada izdaja zakone, ki so v nasprotju z lastno ustavo, jo je treba pripe- ljati pred ustavne organe dr`ave. Èe to ni mo- goèe, so se ljudstvo in njegovi predstavniki dol`ni upreti, da bi ponovno vzpostavili red, ki je skladen z ustavo. Tretja raven: èe vlada pride na oblast z dr- `avnim udarom od znotraj ali pa z okupacijo od zunaj, potem pravica do upora zajame vse ravni. Vsak tiranski ali diktatorski prevzem oblasti je protipraven in predstavlja stalno zlorabo moèi. V obse`ni kršèanski tradiciji je aktiven in pasiven upor nuja. Po 14. èlenu škotske reformirane veroizpovedi iz leta 1560 spada h kršèanski ljubezni do bli`njega »upor tiraniji, obramba nedol`nih in osvoboditev zatiranih«. Po 16. èlenu augsburške luteranske veroizpovedi kristjan sme ubogati oblast, samo dokler ta ne zahteva od njega, da greši (»nisi cum iubent peccare«). Danes prava in praviènosti dr`av ne ogro- `ata le zloraba moèi in terorizem od zgoraj, paè pa tudi zasebni terorizem zloèinskih or- ganizacij iz tujine, kakor se je pred kratkim to dogajalo skozi Al Kajdo. Namesto velikih svetovnih vojn dvajsetega stoletja v enaind- vajsetem stoletju prihaja na dan globalni te- rorizem proti civiliziranemu svetu. Danes ob- staja mednarodni trg oro`ja in nasilja, na ka- terem je mo`no nabaviti tako oro`je kot ne- zaposlene vojake. Oboji prihajajo veèinoma iz dr`av v razpadanju, v katerih je prišlo do razkroja dr`avnega monopola sile. Kjer dr`ava ne uspe vsiljevati monopola sile, tam vznikne zasebno nasilje in celi narodi se lahko znaj- dejo v njegovem prime`u. Dr`ave se razkrajajo `e tedaj, ko si policija ne upa vstopati v »slum«-e velikih mest, v katerih vlada zakon d`ungle. Dr`avni monopol sile je spodsekan tudi tam, kjer postane »varnost« dobrina, ki si jo lahko privošèijo le bogati z umikom v zaprte skupnosti in z najemanjem zasebnih varnostnih slu`b. V takih polo`ajih je potrebno ponovno vzpostaviti in braniti dr`avni monopol sile. Samo ko dr`ava nadzira uporabo sile, se lahko sila nadzoruje v skladu s pravom. Brez dr`av- nega monopola sile, kakor ga opredeljujem sedaj, ni mogoèa nikakršna zunanja in notra- nja varnost. Skupno pravo pa ustvarja mir. Boj proti zasebnemu nasilju terorizma je naloga notranje politike in policije. Èe pa ta terorizem dobi mednarodne razse`nosti, je treba organizirati mednarodne policijske si- steme. Èe organizacije kot Al Kajda napadejo »moderni svet«, potem mora mednarodna skupnost ukrepati, kakor je ukrepal Varnostni svet OZN 13. septembra 2001 po atentatu 11. septembra. To pomeni, da se tisto, kar je bilo do sedaj poznano kot zunanja politika dr`ave, ki je vojaško skrbela za zunanjo varnost, mora spremeniti v svetovno notranjo politiko, kot je bivši nemški predsednik von Weizsaecker zahteval pred mnogimi leti. Zato se naloge notranje politike, znaèilne za policijo, zdru- `ujejo z vojaškimi nalogami zunanje politike, kakor smo to lahko `e opazovali pri mirovnih silah na Balkanu ali pa v Afganistanu, kjer je vojaško podprta mirovna misija OZN prev- zela policijske naloge. Èe je svetovna notranja politika pravi od- govor na mednarodni organizirani terorizem,  .  # se s tem izkljuèujejo individualne akcije po- sameznih dr`av proti teroristiènim re`imom drugih dr`av. Res je, da zaenkrat mednarod- na solidarnost z misijami OZN ni bila zelo izrazita. Èeprav ni sprejemljivo, je pa tudi ra- zumljivo, da ZDA, kot najveèja vojaška sila, raèunajo bolj na svojo premoè kot na skup- nost OZN. Kdor pa to zavraèa, naj obenem sodeluje pri izgradnji moène svetovne notra- nje politike, da bo izkazal svojo odgovornost do sveta. Za OZN potrebujemo monopol sile, ki ga upravièuje mednarodno pravo. Vsi kristjani na svetu naj se anga`irajo za vzpo- stavitev miru skozi pravo. % .    V tem svetu, ki naj bo osvobojen, potrebu- jemo dr`avo, potrebujemo dr`avni monopol sile in njegovo povezavo s pravom in praviè- nostjo. Ni mogoèe na drugaèen naèin zagoto- viti zunanjega miru, kakor ni niti mogoèe dru- gaèe iznièiti terorizma. Toda tudi dr`avna moè je samo eden izmed vidikov tega sveta, ki naj bo osvobojen. Zato potrebujemo komplemen- tarne sile za izgradnjo sveta, osvobojenega od nasilja, za `ivljenje, ki ga je mo`no ljubiti in z veseljem `iveti z drugimi. S pomoèjo poli- cijskih odlokov in vojaških operacij v obrambo miru lahko dr`ava vzpostavi osnovne objektivne pogoje za mir, toda dr`ava ne more napolniti `ivljenja. Ne more spremeniti srca ljudi, kakor ne more niti spremeniti sovra`nike v prijatelje, niti v dobre sosede ne. To je naloga ljudi, pri kateri se mora dr`ava zanesti na mirovne po- bude nevladnih organizacij. Dober primer za to je sedanji polo`aj v Sa- rajevu: mirovne enote OZN zagotavljajo zu- nanji mir in onemogoèajo tistim, ki so bili do pred kratkim smrtni sovra`niki, da bi se zopet zagnali drug proti drugemu. Raznovrst- ne pobude organizacij, kot so »Zdravniki brez meja«, »Prijateljica `ená«, dejavnosti v pomoè otrokom in medverske skupnosti polnijo zu- nanji mir z novim `ivljenjem. Obstajajo si- tuacije podobne tej na Balkanu, kjer nasilni zakljuèek nasilnih dejanj mora ustvariti zu- nanje pogoje za notranje delo miru. Obstajajo drugaène situacije, kakor v Izraelu/Palestini, kjer mirovne skupine nastopijo prve in tako ka`ejo sovra`nikom, da je skupno `ivljenje mo`no kljub umorom in mašèevanju. Mir je po eni strani odsotnost nasilja in po drugi strani prisotnost praviènosti. Mir v pol- nem pomenu besede je tam, kjer je `ivljenje, `ivljenje v skupnosti, dobro `ivljenje, `ivljenje domaènosti, z eno starodavno besedo: Shalom. Obstajata dva naèina, kako obiti sovraš- tvo, ko se je enkrat vklopilo in nas napada: lahko postanemo sovra`niki naših sovra`ni- kov in jih skušamo vse unièiti, tako tiste de- janske kakor tiste mo`ne; slednje skozi pre- ventivne napade. S tem sledimo smrtonosne- mu naèelu prijatelj-sovra`nik: »Kdor ni z nami, je proti nam«. Ali pa skušamo preseèi sovraštvo, ki se je vzpostavilo tako, da skuša- mo narediti iz sovra`nikov prijatelje ali vsaj dobre sosede. Lahko se izognemo temu, da bi postali sovra`niki našega sovra`nika, ven- dar moramo spoznati razloge njegovega so- vraštva in jih moramo skušati odpraviti. Prva pot je pot nasilnih dejanj. Polja trupel iz zgodovine izkazujejo njeno norost. Kajti to je norost: kdor postane sovra`nik svojega so- vra`nika, lahko sicer ubije vse tiste sovra`nike, ki mu jih uspe ubiti, vendar si bo s tem svo- jim sovraštvom ustvaril samo nove sovra`nike. Z razliko prijatelj-sovra`nik se vzpostavi strukturno sovra`en svet. Mogoèe na koncu lahko èlovek celo pride do spoznanja, èe seve- da pre`ivi, da ni nobenega miru, èe postane- mo sovra`niki naših sovra`nikov. Najprej se je treba osvoboditi od sovraštva. Kajti sovraštvo ne unièi le `ivljenja `rtve, paè pa tudi `ivljenje izvajalca. To, da se je morilec uèencev v Erfurtu sam ubil, je samo logièna posledica. »Vaši ljudje ljubijo `ivljenje«, naj bi rekel Mula Omar v Afganistanu nekemu zahodne-  .    mu èasnikarju, »naši mladenièi pa ljubijo smrt«. S tem je hotel reèi: smrt sovra`nikov in lastno smrt. V kršèanskem izroèilu poznamo lepo po- dobo, ki stoji nasproti sv. Juriju ubijalcu zma- jev, in sicer gre za podobo sv. Marte. Zahva- ljujem se svoji `eni Elizabeth, da jo je odkrila. Po neki legendi je Marta priplula s sestro Ma- rijo in bratom Lazarjem na jug Francije, da bi evangelizirala dolino Rone. Pri Taraskoni so ji pokazali pošastnega zmaja, kateremu je bilo treba vsako leto ̀ rtvovati mlada dekleta. Ukro- tila je zmaja s tem, da ga je polila z blagoslov- ljeno vodo, ga dala na povodec in ga odvedla v srednji vek, v globinah katerega naj bi se po- èutil kot doma. Saj se je on samo izgubil med tokovi Rone in ker se je poèutil zgubljenega, je postal hudoben. Ubiti zmaja ali pa ga udo- maèiti: bi lahko bila prva moška oblika soo- èenja z zlom, druga pa `enska? Mislim, da ljudje lahko obraèajo zlo v dobro. Ljudje ne samo, da morajo biti osvobojeni od zla, paè pa morajo tudi sprostiti svoje zloèinske energije, ki so usmerjene v zlo, in jih preusmeriti v do- bro. Iz nasilnosti morilca lahko tako vzniknejo sile ljubezni. Toda kako je lahko sovraštvo pre- magano in hkrati rešuje pred unièenjem `iv- ljenje vseh ljudi? V Novi zavezi lahko najdemo dva napotka, ki ka`eta, kako lahko iz unièe- valne sile nastane moè osvoboditve: 1. Podoba »trpeèega Bo`jega slu`abnika«, ki svobodno prenaša sovraštvo in se ne upira. On presega sovraštvo, ki ga ogro`a, najprej v sebi in šele potem v svojih sovra`nikih. Po Iz 53 je v njem Bog prisoten v tem svetu so- vraštva. V skladu s prvimi kršèanskimi pri- èami je Jezus prinesel mir v ta nasilni svet »s krvjo njegovega kri`a« (Kol 1, 20), tako, da je »v svoji osebi ubil sovraštvo« (Ef 2, 16). To je veliko veè kot preprosto potrpe`ljivo pre- našanje in tu »modreci obmolknejo«. To je aktivno trpljenje za `ivljenje, ki unièuje so- vraštvo tako v ̀ rtvi kot v hudodelcu. Tako kot takrat, ko je Jezus prosil v trenutku smrti za svoje morilce: »Oèe odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«, on ni bil veè `rtev, ki naj bi se nam smilila, paè pa suvereni osvoboditelj od krivde. Ravno v darovanju Kri`anega postane vidna moè `ivljenja, in ne v tistem Pantokra- torju, ki vodi kršèanske sile k umrljivim zma- gam nad lastnimi sovra`niki. V Kristusovem trpljenju se namreè ka`e tudi Bo`je trpljenje, Bo`je trpljenje za `ivljenje, njegova priprav- ljenost na trpljenje, da bi šèitil `ivljenje. Èlo- vekovo nasilno dejanje ima vedno majhen do- met, ker mu zmanjkuje èasa. Zato pa je po- trpljenje nad njim. Potrpe`ljivost ima èas in je moènejša. 2. Drugi napotek glede sile `ivljenja naj- demo v molitvi glede ljubezni do sovra`nikov v govoru na gori: »toda jaz vam pravim: lju- bite svoje sovra`nike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Oèeta, ki je v nebesih. On namreè daje svo- jemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in do- brimi, ter pošilja de` praviènim in kriviènim« (Mt 5, 44-45). »Sonce« in »de`« nista le matriarhalna simbola, paè pa tudi stvarni sili za vsa `iva bitja na zemlji, ki dajeta `ivljenje ne glede na razlike: dobrim in zlim, prijateljem in sovra`- nikom. Soncu in de`ju je oèitno malo mar za naše spore in sovraštva, paè pa ju zanima dejs- tvo, da `ivimo skupaj. Tako mora ljubezen do sovra`nikov preseèi sovraštvo, da bi slu`ila `ivljenju vseh. Sovraštvo do nasprotnikov spro`i smrtonosno spiralo nasilja po zakoni- tosti mašèevanja. Ljubezen do sovra`nikov pa vzpostavi drugaèno igro z nasprotnikom: na- mreè igro ljubezni do skupnega `ivljenja. Prvi korak ljubezni do sovra`nikov je v tem, da si ne pustimo vsiliti sovraštva s strani sovra`nika, temveè da se osvobajamo od te stalno grozeèe prisile. Zato pa je pomembna oznaka, da nismo sovra`niki naših sovra`ni- kov, paè pa »sinovi našega Oèeta, ki je v ne- besih«. Tako ne bomo odgovorili na sovraštvo s sovraštvom in ne bomo odgovarjali na hu-  .  # dodelstva sovra`nikov, paè pa bomo skušali ostati skladni z Bogom, ki ljubi `ivljenje, tako kot ga ljubita sonce in de`. Èe se ne odzove- mo s sovraštvom na sovraštvo, ustvarimo mo`- nost za sovra`nika, da opusti svoje sovraštvo in da se usmeri v skupno `ivljenje. Drugi korak ljubezni do sovra`nikov je v tem, da priznamo drugega: po preprièanju Martina Bubra se molitev ljubezni do bli`- njega glasi takole: »Ljubi svojega bli`njega kakor samega sebe, kajti on je tak kot ti«. Jaz prepoznam sebe v drugem in drugega v sebi, on ima isto èloveško dostojanstvo in iste èlo- vekove pravice, kot jih sam zahtevam zase. To priznanje drugega je pomembno, kajti vsa- ko sovraštvo se zaèenja z dehumanizacijo so- vra`nikov: oni so pod-ljudje, škodljive ̀ u`elke, plevel, ki ga je treba izruti. S temi dehuma- nizacijami se odpravijo normalne ovire pred morjenjem. Vojna se lahko zaène. Pa naj bodo to ZDA, veliki Satan, ali pa Izrael, mali Satan, Amerikance in Izraelce se lahko mori kjerkoli. Sovraštvo se vedno zaèenja z demo- nizacijo drugega. Tretji korak ljubezni do sovra`nikov pa mora pripeljati do priznanja vzrokov sovraš- tva: v kolikor se napad v glavnem porodi iz `alitev, ki smo jih utrpeli, je dobro prisluh- niti trpljenju ljudi in sovra`nih narodov ter skupaj z njimi iskati izhod iz takšnih tesnob- nih spominov. To ne zahteva dr`e vzvišene privolitve, paè pa dr`o soèutja, soudele`eno- sti v trpljenju. Mesta takšnega sreèevanja so veèkrat mno`ièna grobišèa nasprotne strani. Èasi takšnih sreèanj pa so obdobja skupnega `alovanja. Ljubezen do sovra`nikov ne deluje na po- vsem èustveni osnovi ali samo z dobrimi na- meni, temveè je pametna, kot je bilo pamet- no gibanje za mir v osemdesetih letih. Posto- pa na racionalen naèin. Ljubezen do sovra`- nikov ne more voditi v mazohistièno podre- ditev sovra`nikovem nasilju, kajti tako bi se izgubil nosilec ljubezni do sovra`nika. Sodob-  . ni sindrom talca – ko se talci poistovetijo s te- roristi – izhaja iz strahu in ne iz ljubezni. Z racionalno ljubeznijo do sovra`nikov se bomo tudi trudili, da sovra`niki ne bi vedno bolj postajali plen sovraštva. Takšno ljubezen si predstavljam takole: z eno roko v odvraèanju napada, in z drugo roko v ponujanju miru in skupnega `ivljenja: ne morem še ljubiti sovra`nika, ker je sovra`- nik, toda ker je Bog ustvaril njega in njegovo `ivljenje, noèem njegovega samoiznièenja sko- zi sovraštvo. Ljubezen do sovra`nikov ni ni- kakršna etika namena, kakor zgleda, da bi po Maxu Webru marsikateri t.i. realistièni politik rad trdil. Ljubezen do sovra`nikov je realistiè- na etika odgovornosti. Zahteva, da sprejmemo odgovornost ne le za `ivljenje svojih prijate- ljev, paè pa tudi za `ivljenje svojih sovra`ni- kov, tako kot sonce sije nad dobrimi in nad hudobne`i, in se daje vsaki obliki `ivljenja. Zakljuèujem z zgodbo, katero sem slišal po drugi svetovni vojni, zgodbo o preprosti ruski `eni. Delila je kruh nemškim ujetni- kom, ki so potovali z vlakom skozi njeno vas. Ker so ji ruski vojaki hoteli prepovedati da- janje kruha sovra`nikom, jim je ona odgovo- rila: »Jaz dajem kruh vsem tistim, ki so laèni. Ko so nemški vojaki peljali ruske vojne ujet- nike skozi našo vas, sem tudi njim dajala jesti, in ko vas bo tajna policija peljala skozi našo vas, bom tudi vam dala kruha.« To je ljubezen do sovra`nikov, ki je kot luè sonca in moè de`ja za skupno `ivljenje. ,   #?/ . 1. Tekst znamenitega protestantskega teologa je bil prviè objavljen v italijanšèini: Jürgen Moltmann, Portare la pace e uccidere i draghi nel cristianesimo, v: Cristiani nel mondo, 4 (2003), str. 5-15; od tod je tudi preveden. Gre za referat, ki je bil podan na italijanskem dr`avnem sreèanju škofijskih Karitas, ki je potekal v Orosei od 16. do 19. junija 2003 na temo Odloèitve za praviènost, steze miru (Scelte di giustizia, cammini di pace). (Op. prev.)